LETO XXXIV. - Številka 42
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
21. oktobra 1982 Cena 5,— šil. (7 din)
Celovec _	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Dober večer sosed
stran 2
Prihodnost Poljske -II. del
stran 2
Kaj pravijo naši trgovci k ukrepom jugoslovanske vlade
stran 3
Dobrolčani v Nemčiji
stran 6
Komplicirani igralci
stran 8
Letos poleti je Slovenska prosvetna zveza prosila velikov-ško občino za dvorano v Neue Burg. Nastopili naj bi otroci v okviru revije „Pokaži kaj znaš". Kot smo zvedeli, pa je občina ponovno zabranila koroškim Slovencem vstop v dvorano. Tako kot lani, ko je zaprosila Krščanska kulturna zveza, so tudi letos prizadete otroške skupine. Župan Paulak je v razgovoru z Našim tednikom dejal, da slej ko prej velja sklep občinskega sveta z dne 14. 3. 1969, ko je velikovški občinski svet na protestiranje abverkemfarjev
soglasno sklenil, da brez soglasnega sklepa občinskega sveta Slovenci v dvorano ne smejo. Ta sklep velja tudi za Slovensko prosvetno zvezo. Stara pesem v času, kot je današnji. Socialistični volilni verzelc „ln Zeiten wie diesen“ bi se moral le glasiti „ln Zeiten wie je-nen„...
V torek, 26. oktobra bo v FS 2 ob 20.15 direkten prenos iz velike dvorane v Ried im Innkreis. Sodeloval bo tudi ženski kvartet Kežar.
Dr. Grilc o ukrepih jugoslovanske vlade:
»»Prebivalci ob meli so močno prizadeti

UVODNIK
—....	.. j
Konec meseca oktobra je bolj ali manj»posvečen" varčevanju. Te dni se dosti govori o smiselnosti ali nesmisel-nosti varčevanja. Denarni zavodi vabijo °d mladih pa do starih vse, naj varčujejo, celo stari pregovori o nujnosti varčevanja pridejo spet na dan.
Govoriti in pisati v današnjem, gospodarsko in svetovnopolitično precej zagonetnem času o varčevanju, se marsikomu zdi kot nepotrebna športna va-ia, saj, tako precej razširjeno mnenje ljudi, vlada tudi ne varčuje. Prav tako Priljubljen šport pa je dolgo časa bilo 'n je deloma še — kupovanje na „puf“, na kredo, ker je bilo mišljenje, da bo
Ob tednu _ varčevanja
^uPjunkturna lestvica vedno kazala na višje in da se bo nam pač zmeraj boljše godilo. Danes vemo, da temu na žalost ni tako in da se niti zasebnik in ne država ne moreta in ne smeta zaplesti v nepregledne dolgove ter obveznosti. To zelo nazorno prikazujejo zadnji dogodki v nekaterih državah ter ukrepi prizadetih vlad.
Brezdvomno in jasno kot beli dan je, da varčevanje ni nekakšna nepotrebna znanost, ampak za celotno gospodarstvo in blaginjo važna stvar, kajti dor bo imel nekaj na strani, se bo lažje znašel v gospodarstvu, temu ne bo reba vsakega groša neštetokrat obrni-’’ Preden ga bo uporabil.
Potrebo po varčevanju in s tem po gospodarski krepitvi in medsebojni pojoči in samopomoči smo koroški Slovenci spoznali že pred več kot sto leti, 0 so daljnovidni možje v Št. Jakobu v °žu ustanovili prvo slovensko in ob-®nem najstarejšo avstrijsko posojilni-°- Tej so sledile še druge po vsem na-®em ozemlju, ki se danes razvijajo v se bolj pomembne denarne ustanove 'n s tem v trdne nosilce slovenskega gospodarstva na Koroškem.
Slovenski denarni zavodi nudijo svo-l'Pi strankam ves bančni servis, kar je Za vsakogar velikega pomena. Pregovor, da se Janezek pač laže uči in nau-Cl kot Janez, velja prav posebej tudi za varčevanje. Otroku je treba že v mladih ,et'h približati smisel in potrebo po varčevanju.
Kot pripomoček za motiviranje otro-a k varčevanju pa bo prav gotovo najdi primeren hranilnik. Mladi zemljan 0 prej ali slej hvaležen za to.
G® pa kdo resno misli, da je varčevanje pač skopuštvo, se pa naj zaveda, ua bo prej ali slej moral živeti iz rok v
usta.
..Drastični ukrepi jugoslovanske vlade v zvezi z deviznim gospodarstvom so za Jugoslavijo verjetno potrebni, vendar moram ugotoviti, da bodo gotovo najbolj prizadete slovenske manjšine tako v Avstriji kot v Italiji. Ravno koroški Slovenci smo imeli in imamo zelo tesno kulturno povezavo s Slovenijo." To je izjavil predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc mdr. v slovenski oddaji celovškega radia v zvezi z zadnjimi gospodarsko-političnimi ukrepi jugoslovanske zvezne vlade. (O posameznih ukrepih ter reakciji domačih trgovcev poročamo na strani 3). Dejstvo je, da ti ukrepi negativno prizadenejo predvsem tudi naše domače trgovce oz. obmejno prebivalstvo sploh. S tem v zvezi je dr. Grilc rekel, da je nekje pozitivno zabeležiti, da obstajajo glede maloobmejnega prometa gotove izjeme, „če tudi niso take, kot bi jih morda pričakovali.
Mi bi pričakovali v smislu dobrega gospodarskega razvoja ob meji ter predvsem tudi v interesu manjšine da bi maloobmejni promet sploh ne bil prizadet."
Odkar so veljavni novi gospodarskopolitični ukrepi zvezne vlade SFRJ, je približno 90 % manj prebivalcev iz Slovenije prestopilo mejni prehod na Ljubelju (glej stran 3).
Dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS
Že slišimo, kako se razburjajo VVagner ter drugi uradni in poluradni predstavniki Koroške. Govorijo o „cesti enosmernici", „bojijo“ se, da se bodo zaradi tega poslabšali odnosi med obema državama, medtem ko je Jugoslavija pri številnih ljudeh utrpela glede ugleda veliko škodo, kar gre predvsem tudi na račun koroških Slovencev. Uradni predstavniki Koroške govorijo o zaprti meji, so zaradi tega zelo žalostni ter razburjeni. Vendar: vemo tudi, da ravno ti, ki se danes tako razburjajo, v resnici vedno rovarijo proti čimbolj uspešnemu gospodarskemu sodelovanju med Koroško in Slovenijo. Tozadevnih parol KHD ter drugih »domovinskih" organizacij nismo po-
Ravnatelj Herman Grm
Nad 80 slovenskih učiteljev se je zadnji petek odzvalo povabilu obeh slovenskih osrednjih organizacij na srečanje, kjer so skupno izmenjali svoja mnenja o raznih šolskih problemih. Vrhu tega sta dir. V. Vavti in dir. Herman Grm predstavila novi učni knjigi »Slovenščina za ljudske šole 2“ ter »Oblikujmo svoj jezik". (Slovenščina za glavne šole 1. in 2. razred). Ti dve knjigi sta izraz samopomoči, kot je poudaril ravnatelj Kukoviča, ki je skupno z VVedeni-gom vodil to srečanje. Doslej namreč slovenski učiteiji niso imeli primernih učbenikov. Na vsak način
Ravnatelj Valentin Vauti
velja delovnima skupinama, ki ju vodita ravnatelja V. Vavti in H. Grm, vsa čast, učni knjigi bosta našim učiteljem v veliko pomoč in prav bi bilo, tako Mirko Kert, če bi se ustvarilo še več podobnih delovnih skupin.
Na srečanju učiteljev smo mdr. tudi zvedeli, da se je letos v Žitari vasi sorazmerno zelo visoko število otrok prijavilo k dvojezičnemu pouku — kljub gonji iz zloglasni propagandi proti ravnatelju Kukoviči oz. dvojezičnim napisom v šoli. Nadalje so navzoči učitelji enotno zavrnili pismo deželnega giavarja VVagner-
ja, ki ga je poslal tistim učiteljem, ki so podpisali solidarnostno izjavo za ravnatelja Kukovico.
Srečanja sta se udeležili tudi presednika obeh slovenskih osrednjih organizacij, dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks Wieser. Oba sta poudarila potrebo in važnost takega srečanja. Saj mora biti šolsko vprašanje eno najbolj važnih vprašanj za naše narodne organizacije. Predvsem vprašanje prijav k dvojezičnemu pouku: »Skrbeti moramo za to, da bo čim več prijav k dvojezičnemu pouku. Osrednje organizacije delajo v tem smislu vse premalo načrtno in nikakor se ne smemo zadovoljiti s statistikami", tako dr. Grilc. Dr. Avguštin Malle je predstavil Slovenski znanstveni institut.
Mirne vesti lahko zabeležimo, da je bilo to srečanje prijetno, potrebno in uspešno. Naj zaključimo poročilo z besedami ravnatelja Mirka Srienca, ki je na srečanju rekel: »V zadnjih letih gredo vabila na srečanja učiteljev preko Deželnega šolskega sveta. Prav je, da sta nas tokrat povabili slovenski osrednji organizaciji in upam, da se bomo še večkrat videli na takem srečanju."
zabili. Predvsem pa: „zadnji ukrepi ne bi morali biti tako drastični, če bi“, tako dr. Grilc, „svojčas prišlo do tiste regionalne pogodbe, ki so jo pravzaprav vse tri stranke na Koroškem odklanjale. Mislim, da se takšne regionalne pogodbe, ki bi bile formalno še večje sredstvo kot maloobmejni promet, ne bi mogle enostransko kršiti." Lansko leto, ko se je razpravljalo o tej pogodbi, ko je npr. minister Stariba-cher bil pripravljen, se o tem resno pogovarjati, je uradna Koroška bila ošabna in je menila, da „Karn-ten braucht kein Regionalabkom-men“ (dipl. trg. Scheucher od koroške trgovske zbornice),Staribacher-ju pa so očitali, da „se Dunajčani spet vmešavajo v koroške zadeve". KHD se je namreč bal „titoizacije“. In danes? Jamrajo, vendar trgovcem ter drugim domačinom s tem ni pomagano ...
„Mi bomo", tako dr. Grilc, „slej ko prej zagovarjali v interesu slovenske narodne skupnosti odprto mejo na vseh področjih, to se pravi na kulturnem, gospodarskem ter medčloveškem. Ob meji imamo mnogo prijateljstev, tudi sorodstev in vse to so človeški problemi, ki jih moramo ob teh ukrepih prav tako upoštevati." Na vsak način je vprašanje tudi odprto politično in meddržavno vprašanje. Jugoslavija je tista država, ki je zelo propagirala odprto mejo. „Ti ukrepi", tako dr. Grilc, »gotovo ne odgovarjajo tej politični zamisli, ker moramo reči, da le v veliki meri zaprejo to odprto mejo."
Vprašanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, je za nas Koroške Slovence posebno velikega pomena. V praksi pomeni to mdr. živo izmenjavo gostovanj ter kulturnih delavcev. Pri SAK igrajo špotniki iz Slovenije, veliko je kulturnih delavcev iz Slovenije, ki pomagajo našim društvom. S tem v zvezi je dr. Grilc poudaril, da „smo se že pogovarjali z ustreznimi gre-miji v Sloveniji in se domenili, da dobijo ti delavci posebna potrdila, ki jim bodo omogočila, da jim ne bo treba polagati' depozita na meji."
11 ■
naš tednik
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Dr. Janko Zerzer
Pod lepim geslom „ Dober večer, sosed“ že več let prirejajo slovenska prosvetna društva ob nacionalnem prazniku kulturno srečanje s sosednimi društvi in pevskimi skupinami in s tem hočejo opozoriti na iskreno željo koroških Slovencev, da ustvarijo in izgrajujejo dobrososedske odnose do vseh tistih ljudi v deželi, ki so dobre volje.
zgodovinskih izkušnjah in spoznanjih ne more in ne sme več biti proslavljanje neke zmage, kajti delitev v zmagovalce 'in premagane zboljšanja odnosov med Korošci z različno materinščino nikdar ne bo pripuščala.
Le zavest skupne domovine, ki jo vsi enako ljubimo in ki smo ji tudi vsi enako zvesti, nas bo
Nacionalni praznik obvezuje tudi Avstrijo
\Jb tej priložnosti pa naj se opozarja tudi na dejstvo, da morejo biti zgrajeni prijateljski odnosi samo na temelju enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in polnega priznanja, iz tega pa sledi, da pričakujemo, da nam to enakopravnost, potrdi z ustreznimi ukrepi tudi državna oblast.
Nacionalni praznik ne obvezuje le nas, da izpovemo svojo lojalnost do domovine Avstrije, obvezuje tudi našo državo, da pristojne oblasti preudarijo, če je res vse v tako lepem redu, kot se po svetu zatrjuje.
Izbrali pa smo termin za današnjo prireditev tudi zaradi tega v mesecu oktobru, ker se nam po dveh generacijah zdi skrajni čas, da po vsej deželi damo spominu na 10. oktober 1920 drugo obliko in drugo vsebino. Ta dan po vseh
družila in ustvarila v deželi tisto razpoloženje, ki bo omogočilo zadovoljive rešitve tudi na tistih področjih, ki so po našem prepričanju do danes nezadovoljivo rešena.
In kaj bi moglo bolj služiti takemu zboljšanju ozračja med ljudmi kot osebna srečanja. Lansko leto je imelo ob tej priložnosti Slovensko prosvetno društvo Št. Janž MGV Harmonije v gosteh, letos pa je drugo slovensko prosvetno društvo v občini, sveška Kočna, povabila Singkreis Ebene Reichenau in k sodelovanju pritegnila še šentjanške tamburaše. K tej prireditvi, ki naj bi napeljala nova in utrdila stara prijateljstva, Vas vse prav prisrčno pozdravljam.
Govor, ki ga je imel zadnjo soboto na prireditvi „Dober večer, sosed" na Bistrici v Rožu.)
V soboto zvečer je SRD „Kočna“ priredila v občinskem domu na Bistrici v Rožu prireditev Dober večer sosed. V gosteh sta bila Singkreis Ebene Reichenau in pa šentjanški tamburaši. Častno pokroviteljstvo je prevzel župan Baurecht, ki je spregovoril v obeh deželnih jezikih in je med drugim rekel, da je 26. okotber praznik vseh Avstrijcev in da je naša država med drugo svetovno vojno doprinesla veliko žrtev za osvoboditev.
Reichenauski župan se zaradi obolelosti ni mogel udeležiti srečanja, je pa pustil sporočiti, da se že veseli obiska Svečanov v Ebene Reichenau. Kot kaže, bodo Svečani verjetno sodelovali pri adventnem petju v Ebene Reichenau. Navzoči so sobotno prireditev zelo dobro ocenili in jo pozdravili.
Govor predsednika Kočne, dr. Zerzerja objavljamo kot komentar.
Predsednik Kočne je pozdravil vrsto častnih gostov, ki so se ude-
ležili med drugimi te prireditve, tako bistriškega župana Baurechta, generalnega konzula SFRJ Marka Kržišnika, nosilca KEL Karla Smol-leja, predsednika K KZ Lovra Kašlja, domačega župnika p. Ivana Antoliča in predstavnike sosednjih društev.
Sobotno prireditev je posredoval Celovški radio.
Opozorili bi vas, dragi bralci in prijatelji Našega tednika, na ostale prireditve „Dober večer sosed11, ki se bodo zvrstile ob državnem prazniku.
Kulturne prireditve ob avstrijskem nacionalnem prazniku:
„DOBER VEČER SOSED11
v soboto, 23. 10. 1982, ob 20. uri v mestni hiši v Borovljah.
Prireditelj: SPD „Borovlje" v Borovljah
Sodelujejo: MPZ „Stahlklang“ iz Borovelj, Doppelguintett Singerberg, MoPZ SPD „Borovlje", Trio „Oraže“, Ansambel „Drava“, Pevska skupina SPD „ Vrtača", Sestri Čertov
v nedeljo, 24. 10., ob 20. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi. Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
Sodelujejo:	AGV Volksliederchor
Kuhnsdorf, MPZ „Srce“ Dobrla vas Pokroviteljstvo ima deželni poslanec Josef Pfeifer.
+
v ponedeljek, 25. 10., ob 20. uri v Farni dvorani v Železni Kapli. Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Sodelujejo: MGV Lind/Drautal, Ge-mischter Chor Eisenkappel, Obirski ženski oktet, Moški zbor SPD „Trta“ iz Žitare vasi in Mešani pevski zbor SPD „Zarja“
Slavnostni govor bo imel predsednik Koroškega deželnega zbora JOSEF GUTTENBRUNNER
mešani pevski zbor »rož« singgemeinschaft dobriach
nedelja/sonntag, 24.10., 19.30h kulturni dom/kulturhaus
Šentjakob / st. jakob
dober
večer
sosed
prireditev k 26. oktobru
Prihodnost Poljske - n. dei
Nacija je razdeljena na vladajočo in vladano kasto
»Seveda, nikake skrivnosti ne izdajamo, če povemo, da je nacija razdeljena na vladajočo in vladano kasto. In pri vsem tem je oblast odločena, da obdrži, kar ima v pesti tudi za ceno gospodarskega poloma; zato je vlada poskušala »prijazno« nagovoriti ljudstvo, naj se oprime dela, često uporabljajoč pri tem argumente, ki so izraženi v tejle režimski pasaži na neki televizijski razpravi: » . . . vlada se bo že nekako preskrbela, ljudstvo pa se naj raje trdo oprime dela . . . «
Samo po sebi je razvidno, da je skrajni čas za državno ekonomijo, da se ljudje z vso vnemo lotijo dela. Vsesplošna situacija in posebno še kritično stanje države, pa v
vsakomer povzroča popolno brezvoljnost. Človeku ni treba biti Mi-losz ali Jaruzelski, da bi razumel, da v današnjem svetu ni mogoče doseči zadostne nacionalne produktivnosti s kakim srednjim naporom. Prav tako se ne kaže vdajati iluziji, da je mogoče iz Poljske na-
Margaret P. Boysen
praviti Japonsko. Prašič pač nima kril, da bi mogel kdaj leteti, in čakanje na tak čudež nas zna hitro zasuti z grenkim sadjem. Prosperi-teta s kolikor toliko standarda je dosegljiva le s trdim delom nekaj generacij zapored. Kar je treba storiti na Poljskem v tem hipu, je ureditev lastnih delovnih razmer in zmogljivosti ter motivacije, ne glede na ekonomsko ozadje in podlago. Dolgo je že tega, kar je komunistična družba pozabila na takele pojme, kot je ..profesionalna vrlina", ne glede na to, ali gre za čevljarja ali pa za univerzitetnega profesorja. Bernard Show je dejal: „Srečen je človek, čigar delo je hkrati konjiček." To je jasen ideal, gotovo pa je, da mora biti delo nekaj več kot samo način in sredstvo preživetja.
Nisem specialistka niti političarka ali ekonomistka. Samo nekaj
temeljnih resnic, ki so jih na Poljskem že davno pokopali v pozabo, želim predočiti. Prav tako ne razpolagam z recepti, kako vse to doseči. Vse to mora opraviti vlada, ta ali katera druga, s tem ali s čim drugim, a uspešno in na pošten način. Gotovo je, da se ji ne kaže zatekati k čemu po vsej sili novemu, saj to ni najbolj primeren čas za eksperimentiranje. Svet je že davno razvil dosti dobro delujočih gospodarskih sistemov, ki lahko služijo Poljski za vzor in ki jih lahko na pravšen način presadi na svoja tla.
To pa je samo nekaj in ne vse. V zavesti slehernega človeka so se ustalili določeni pojemi, ki so se v današnji Poljski zlili v neko abstraktno idejo. Mislim na patriotizem. Mnogi so naredili veliko napako, ko so poistovetili patriotizem z marksistično ideologijo. To smo drago plačali. Učimo poljske otroke ljubezni do domovine, morda se jih bo potem manj razteplo po svetu; mogoče bo potem laže zavihteti kladivo v imenu dela za lastno deželo; morebiti se bodo potem mladi ljudje laže odločali, da se vključuijo v delo za težko pridobljivo dediščino matere-domovine. Toda ponovim naj, da je treba poučevati patriotizem, ne pa
komunizem; slednji naj se sam brani in izkazuje v koristnem delu.
Nekoč sem soočila skupino poljskih novinarjev s pogumno tezo. Čeprav je vzbudila vihro protestov, sem čvrsto vztrajala pri svojem. Menim namreč, da ni nobene bistvene razlike med podkupljivostjo pri ministrih, predsednikih, direktorjih, ki so se v zadnjih dveh letih na Poljskem vsi po vrsti diskreditirali, in pa med majhnimi prevarami, triki in barabijami, ki se dogajajo v vseh odtenkih in porah družbenega življenja. Nobene razlike ni med nakupom kakega grškega otoka ali najbolj razkošne rezidence z bazenom — in „žicanjem“ denarja, krajo kulija v pisarni ali iz-maknitvijo maslenega kolača v supermarketu. Oboje je preprosto — kraja — seveda z različnimi socialnimi konsekvencami, a vendarle... Z mojega etičnega stališča pride do razlike le zaradi različnega socialnega položaja in zaradi različne priložnosti. Kdor vzame kolač, bo z druge police, če bo imel priložnost, vzel tudi zlato. Po našem prepričanju, bognedaj o čemerkoli jasno govoriti. In tako je ta družba skovala nov pojem: „uredi-ti“. Kako dolgo bomo celo v poljskih otroških vrtcih še učili otroke: „Tvoj očka dela na takem in takem mestu, reci mu, če bi UREDIL to in to... “ Prostor mi ne dopušča, da bi prikazala vso zapletenost zgodo-
vinskih, družbenih in gospodarskih dejavnikov, ki sooblikujejo take razmere. Vsakdo ve, da iz nič ni nič. Vsak narod trpi za lastno boleznijo, poljska družba pa je tik pred zlomom. O tem bi lahko pisala knjige. A nima pomena. Še vedno sem Poljakinja, čeprav sem prvič, kar sem v tujini, odstranila znak PL s svojega avta.
Na srečo lahko najdem nekaj tolažbe v tem, da je še kaj poštenjakov. Ne vem pa, kaj vse Poljake še čaka. Dejstvo je, da ne more biti moralne obnove, dokler ne bo urejeno civilno življenje, dokler bodo ljudje množično frustrirani in dokler jim ne bo vrnjeno dostojanstvo. Tu pa se začarani hudičev krog zapira. Rešitev vidim samo v tem, da je vlada tu zaradi ljudstva, urad zaradi stranke, trgovine zaradi kupca itd. — nikakor pa ne narobe!
Konec
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek-Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagenfurt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj:	Narodni dvet koroških
Slovencev. — Odgovorni urednik: Hanzi Artač, Obirsko 23, 9135 Železna Kapla. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.

111
noš tedniki
ozadja/3
Kako naj ocenjujemo novo situacijo?
Omejevanje s posledicami
Prvim ukrepom jugoslovanske vlade o omejitvi iznosa dinarjev iz države na 1500 letno, je prejšnji petek sledil mnogo hujši ukrep o dinarskem depozitu pri vsakem izstopu iz države. — Jugoslovanska vlada je sklenila, da morajo jugoslovanski državljani pri, prvem potovanju v inozemstvo položiti na banki, pošti ali pa na meji 5000 dinarjev, ki se vrnejo brezobrestno po enem letu. Za vsako nadaljnje potovanje pa je treba plačati oziroma deponirati vsakokrat po 2000 dinarjev več. Pojasnjujejo, da naj bi bil to začasen ukrep, ki naj bi veljal samo nekaj časa.
Vsaki državi moramo priznavati Pravico, da brani svoje gospodarske interese z raznimi ukrepi. Gre Pa pri tem predvsem za način branjenja teh interesov. V tem primeru je omejeno gibanje na meji iz finančnih razlogov.
Kako naj mi koroški Slovenci ocenjujemo to novo situacijo?
•	Ker imamo dobre stike z matičnim narodom v Sloveniji, bodo ti stiki na vsak način otežkočeni.
•	gospodarsko gledano to pomeni na vsak način malo katastrofo za naše trgovine v obmejnem pasu. Promet bo rapidno padel, če bo to stanje trajalo dalj časa. Šele Pred kratkim je bil otvorjen v Pliberku nov zadružni supermarket... Vsa leta je bila navada, da so Jugoslovani pri nas kupovali reči, ki jih na oni strani meje ni bilo, in da smo mi kupovali v Jugoslaviji, kaj je bilo tam ceneje kakor pri nas.
•	Nekoliko je od teh ukrepov izvzet maloobmejni promet. To pomeni, da prebivalci obmejnih občin v Sloveniji lahko prestopijo letno Petkrat mejo brez plačanje depozita. Zato letos za te občane ne bo tako hudo, ker bodo v ostalih dveh mesecih do konca leta še petkrat lahko prišli brez davka v Avstrijo. Bo pač najbrž tako, da se družinski čalni ne bodo več vozili skupaj, ampaK se bo pri tričlanski družini vsakdo sam peljal če mejo in bodo
tako npr. lahko skupaj 15-krat šli nakupovat.
•	Bolje bi seveda bilo, če bi prišlo do posebnega gospodarskega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo za obmejno področje, ker bi v tem primeru Slovenija nasproti beograjski vladi lažje branila oziroma zagovarjala take izjeme, kot je zdaj maloobmejni promet, ker se je namreč samo Sloveniji in Hrvaški treba zahvaliti, da po maloobmejnem prometu lahko prestopijo petkrat mejo brez plačila depozita.
•	Izjeme pri plačevanju depozita veljajo seveda za službena potovanja. Kakor se govori, bodo najbrž izjeme tudi za športna in pevska društva pri skupinskih mejnih
nadaljnjem prestopu pa samo še 200 dinarjev, jim ostane samo še iznašanje deviz, ki jih imajo na deviznih računih. Ker je devizno varčevanje v Jugoslaviji mnogo bolj razširjeno kakor dinarsko (zaenkrat se v Jugoslaviji ne kontrolira, ali je kdo prišel do deviz legalno ali „s črnim" menjanjem), ne bo problema s plačevanjem nakupov. Da pa deviz ne bi preveč dvigovali z deviznih računov, so izdali nov ukrep, ki omejuje mesečno dviganje deviz na maksimalno 250 dolarjev ali AS 4500.—.
• Ker so napovedane strožje carinske kontrole na meji in bodo strožje nadzorovali iznos in seveda tudi vnos dinarjev od avstrijske strani, se bo zmanjšala seveda tudi bančna menjava v naših bankah.
Upati je, da je ukrep zares začasen in da ga bodo ukinili ob začetku prihodnje sezone. Čez zimo bo veljal in bo močno prizadel tudi zimski turizem pri nas. Ker pa Avstriji poleti radi gredo na jugoslovansko morje, je pričakovati, da bo ta ukrep dotlej ukinjen, ker turizem ni cesta enosmernica. Možno mora biti svobodno in neomejene gibanje v obe smeri.
Pričakujemo pa tudi od gospodarskih odborov koroških Slovencev, da bodo skušali doseči določene olajšave za naše obrtnike na obmejnem prodročju.
CELOVEC
Krščanska kulturna zveza v Celovcu prireja ob 75-letnici ustanovitve Slovenske Krščansko-socialne zveze za Koroško
SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV
v nedeljo, 7. novembra 1982, ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu.
Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Suhe, Žvabeka, Globasnice, Št. Lipša, Žitare vasi, Dobrle vasi, Škocijana, Št. Vida v P., Velikovca, Celovca, Šmarjete v Rožu, Sel, Sveč, Škofič, Št. Jakoba v Rožu, Rožeka in Zilske Bistrice.
Nič enotnosti med brati
Kein einig Volk von Brodem
22-/23. Oktober 1982
SIMPOZIJ O PROBLEMU VEČINA-MANJŠINA OB KOROŠKEM
PRIMERU
Prireditelj: Delovna skupina o narodnostnem vprašanju.
Kraj: Univerza za izobraževalne vede v Celovcu.
program:
Petek, 22. oktobra 1982
9.00 Pozdrav
Referati z razpravo, predavalnica 1 9.15 Mario Erdheim (Zurich):
Kultura in etničnost iz etnopsihoanalitičnega vidika
10.15	Klaus Ottomeyer (Berlin):
Družboslovni aspekti identitete v razmerju večina-manjšina
11.15	Gero Fischer (Dunaj): Jezik in identiteta
12.00	do 14.00 Odmor
14.00	do 18.00 Delovni krožki o temah:
a)	individualni/biografski/psihični aspekti identitete (predvsem ob koroških primerih)
b)	družbeni/ekonomski/social ni aspekti razvoja identitete (predvsem ob koroških primerih)
c)	jezik/kulturno delovanje in identiteta (predvsem ob koroških primerih)
20.00	večerna prireditev: nastopajo slovenski literati, kant-avtorji in pevci.
Od 18. do 23. 10. je v avli UNI razstava o koroških Slovencih. Sobota, 23. oktobra 1982
Referati z razpravo, predavalnica 4
9.00	Christian Ehalt (Dunaj): Identiteta in javni rituali
10.00	Guy Heraud (Pau): O položaju manjšin v Evropi
11.00	do 12.00 Delovni krožki (kot zgoraj)
12.00	do 14.00 Odmor
14.00	do 16.15 Delovni krožki
16.30 Plenum, predavalnica UR z-109
—	Ta časovni načrt je samo ogrodje simpozija.
Improvizacija je možna.
—	Obisk simpozija je brezplačen, prosimo pa za prostovoljne prispevke (gradivo!).
—	Udeleženci lahko kupijo knjigo „Kein einig Volk von Brudern" (Dunaj 1982) za ceno aš 200,— (običajna cena 240.—).
—	Načrtujemo objavo referatov in — v danem primeru — bolj izdelanih rezultatov delovnih krožkov.
—	Glavna naloga simpozija naj bo pridobivanje konkretnih predlogov k položaju na Koroškem.
Prosimo, da se prijavite na vsak način do 8. 10. 1982 (zaradi priprave potrebnega števila map z gradivom ter načrtovanja delovnih krožkov).
prestopih. Vse to pa bo seveda povezano s precejšnjim birokratizmom.
• Ker Jugoslovani po predpisih samo enkrat na leto lahko nesejo čez mejo 1500 dinarjev, pri vsakem
Franc Krušic — Rupijev atej — umrl
V ponedeljek je v Velinji vasi v občini Bilčovs nepričakovano umrl v 91. letu starosti Franc Krušic, Rupijev atej. Franc Krušic se je rodil 6. julija 1892 pri Rupiju v Velinji vasi.
Leta 1912 je soustanovil domače kulturno društvo Bilka, 1928 so ga izvolili za bilčovske-ga župana. Občino Bilčovs je vodil kot župan do 1938. Kot občinski tajnik mu je pomagal znani kulturni delavec med koroškimi Slovenci Janko Ogris — Miklavž.
Po osvoboditvi od fašizma so mu ponovno ponudili mesto župana, vendar je častno funkcijo odklonil, 1949 pa je bil med soustanovitelji Narodnega sveta koroških Slovencev in bil ves čas tudi njegov zaupnik. Od leta 1979 je občinski odbornik tudi njegov sin, Anton Krušic. Ob njegovi 90-letnici so ga predlagali za častnega občana Bilčov-sa, poimenovanje je prehitela njegova nepričakovana smrt.
Franc Krušic t
Pogreb Franca Krušica je bil včeraj ob 14. uri na vaškem pokopališču v Velinji vasi. (O pogrebu bomo poročali v naslednji številki NT.)

Veronika Hornbock, lastnica gostilne in trgovine Malle v Podljubelju.
Ti ukrepi so za nas zolo usodni. Medtem ko nas je obiskalo prej dnevno 400 do 500 ljudi z onstran meje, jih je bilo zadnji ponedeljek 60. Na vsak način je dobrih 80 odstotkov manj prometa. Tisti, ki še pridejo, kupijo v prvi vrsti pralni prašek, banane; sedaj ne kupujejo več toliko kot prej, očitno sc tega ne upajo. Upam, da bodo v Jugoslaviji kmalu spremenili ta zakon, sicer se lahko zgodi, da bomo morali odsloviti polovico naši::	jih Imamo
dvanajst).
Marija Krivograd,
Šmihel pri Pliberku:
Slabo izgleda. Prej je od vseh kupcev prišlo 50 do 60 odstotkov iz sosednje Slovenije, sedaj pa je teh za 80 odstotkov manj, pridejo samo še tisti, ki imajo karto za maloobmejni promet,
čajo o gospodarstvu. Mi prodajamo tudi stroje, ne vem pa, ka ko se bo reč tozadevno razvijala.
Stane Čik, poslovodja Kmečke gospodarske zadruge Pliberk
Gotovo stvar ni enostavna in upam, da juha m tako vroča kot se kuha. K nam prihajajo sedaj glede kupcev onstran meje samo še tisti s kartami za maloobmejni promet: kupujejo v prvi vrsti krmila ter stavbeni material. Rad bi pa tudi poudaril, da naj se naših ponudb predvsem posiužijo naši domači
bogato ponudbo.
Milan Wutte, gostilničar
v Vesielah:
Name to sploh ne vpliva. Imam trenutno iz Slovenije na-
ratu&sr*naroc"

........jrl' i
ceneje.
Franc Kušej
SPAR? PlS:
Ji smo še toliko na bc....
ker je na slovenski strani večje obmejno področje, ki pride za nas v Pliberku v poštev. Odkar so v Jugoslaviji uveljavili te ukrepe, je v naši trgovini 50 % manj prometa glede dinarjev, nasplošno pa je nazadoval mo-met za 30 odstotkov. Tisti, ki še pridete, pa man) kupujem: kupo-
dobijo ali pa so dražje: nrp. plin
LJJLj
[naš tednik!
RADIŠE
Kulturna prireditev ob nacionalnem prazniku
„DOBER VEČER SOSED — GUTEN ABEND NACHBAR"
v ponedeljek, 25. 10., ob 20. uri v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SRD „Radiše“ na Radišah.
Sodelujejo: Pevske skupine domačega društva, Radiška mladina, Sangerrunde Ebental, Singgemein-schaft Projern, Ansambel „Korenika" iz Šmihela ter pesniki in pesnice: Maja Haderlap, Andrej Kokot, Gerhard Glavvischnig in Hans Giga-cher
ŠMIHEL
Lutkovna predstava ob svetovnem dnevu varčevanja Libuša Titelbachova ZAJČEK DIDLDAJČEK Prireditelj: KPD Šmihel in Posojilnica Pliberk
Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: sobota, 23. 10. 1982, ob 14. uri Gostuje: „Lutke mladje" KDZ iz Celovca.
Za vse udeležence bo pripravila Posojilnica Pliberk pečen kostanj in limonado.
OBIRSKO
Alpski klub „Obir“ vabi na USTANOVNI OBČNI ZBOR, ki bo v soboto, 23. 10., ob 20. uri pri Sriencu na Obirskem.
Po občnem zboru bo Franci Dolinšek predvajal film o „TEKMI KOSCEV" ki je bila 12. 9., pri Jerebu na Obirskem.
Za zabavo pa bodo poskrbeli obir-ski vižarji Šimej, Breti in Otmar.
RADIŠE
POHOD PO RADIŠAH — „Spozna-vajmo domači kraj in njegove znamenitosti"
Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah
Čas: nedelja, 24. 10. 1982 Odhod ob 10. uri od Juga v Dvorcu
RADIŠE
PLESNI TEČAJ
Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah
Kraj: Kulturni dom na Radišah Pričetek: v nedeljo, 7. nov. 1982, ob 19. uri
Trajanje: 10-krat po 3 ure ob nedeljah popoldne ali zvečer (čas po skupnem dogovoru)
Predvideni načrt:	ustaljeni stan-
dardni in sodobni modni plesi Voditelj: Gregej Krištof Prijave sprejemata: Ani Tolmajer in Franci VValter
CELOVEC
10 LET REVIJE PANNONIA — PREDSTAVITEV
Prireditelj: SKD v Celovcu in Mohorjeva založba
Kraj: Mohorjev dijaški dom v Celovcu
čas: petek, 5. novembra 1982, ob 19.30 uri
SELE
KONCERT OB 80-LETNICI ORGANIZIRANE KULTURNE DEJAVNOSTI V SELAH Prireditelj: KPD „Planina" v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 31. 10. 1982, ob 14.30
CELOVEC
Krčšanska kulturna zveza v Celovcu vabi na
SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV,
ki bo v nedeljo, 7. novembra, ob 14.30 uri
v Domu glasbe v Celovcu.
DVOJEZIČNI VEČER SLOVENSKE
LIRIKE (v okviru tedna knjige)
Prireditelja: Mohorjeva založba in
Krščanska kulturna zveza
Kraj: Delavska zbornica v Celovcu,
Kolodvorska ulica 42
Čas: nedelja, 31. 10. 1982, ob 20. ur
Trdaniče
23. oktobra praznuje Hajnžek Grafenauer, pd. Janah v Trdaničah svojo 80-letnico, hkrati pa tudi 60-letnico članstva pri domači hranilnici Marija na Zilji, ki ima po 2. svetovni vojni svoj sedež v osrčju Beljaka. Slavljenec je brat prof. Franca Grafenauerja (živel in umrl je v Ljubljani) ter pokojnega dr. Jožeta Grafenauerja, ki je delal v Rorneuburgu kot primarij.
Hajnžek Grafenauer se je rodil leta 1902 v Št. Lenartu pri Sedmih studencih, kjer je bil njegov oče
Miha organist. Kmalu nato so kupili Janahovo kmetijo v Trdaničah in se tja preselili. Šestčlanska družina je imela na mali kmetiji dosti dela. Hajnžek je prevzel kmetijo, medtem ko sta brata Franc in Jožef študirala.
Slavljenec je izredno načitan človek. Veliko ve povedati o svojem življenju: predvsem spada med žive priče, ki so doživele župniko-vanje pesnika F. Ksaverja Meška v fari Marija na Zilji. Z velikim zanimanjem opazuje tudi narodno dogajanje, kot zvest zadružnik pa še danes prihaja na mesečne seje Nadzornega odbora domače hranilnice Marija na Zilji.
Ker je kmetijo že pred leti predal podjetnemu sinu Lambertu, ima vsak večer čas, da zahaja kot navdušen lovec v bližnji gozd v svojo Dobravo.
Zvestemu bralcu Našega tednika želimo obilo zdravja, zadovoljstva ter da bi še veliko let preživel med nami!
Škocijan
Pretekli torek je v Srejah v občini Škocijan umrla po dolgi težki bolezni Terezija Kačnik, Randolfova mama. Točno na njen 77. rojstni dan se je od Randolfove mame poslovila na farnem pokopališču v Škocijanu velika množica pogrebcev, ki je Randolfovo mamo spremila na njeni zadnji življenjski poti na škocijansko pokopališče. „Kot jesenski list, ki se utrga, je šla Randolfova mama od nas," je dejal domači župnik Mirko Isop, ki je ob asistenci po-krškega dekana Sile, vogrškega župnika Zaletela in kamenskega župnika Luskarja opravil zadnje obrede za Randolfovo mamo, ki je veliko žrtvovala za obnovo podružnice v Srejah in župnijsko cerkev v Škocijanu. Randolfova mama je izhajala iz zavedne slovenske družine, ki je zmeraj odprta za kulturne in gospodarske potrebe našega naroda. Tudi njena hiša je bila vedno odprta za koroške Slovence.
Od rajne se je poslovil ob odprtem grobu domači cerkveni zbor pod vodstvom učiteljice Helge Mlinar, med številnimi pogrebci so bili tudi tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer, tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Borut Sommeregger, vodja slovenskih oddaj Helmut Hartman in občinski odborniki. Žal se vodja slovenske liste ponovno zaradi zadržanosti ni udeležil pogreba iz slovenske družine. Po namenu rajne sta darovala Narodni svet in Krščanska kulturna zveza ustrezno vsoto za cerkev v Srejah.
Šmarjeta v Rožu
Župnijski svet in naš priljubljeni dušni pastir so sklenili, da bodo povabili osebno vseh 127 v naši fari živečih, nad 65 let starih ljudi za nedeljo dne 17. oktobra 1982, ob 14. uri s pričetkom s sv. mašo v farni -cerkvi. Sv. mašo je daroval naš stari župnik v p. Lampichler, v pridigi pa nas je opomnil naš sedanji župnik mag. J. Olip na dolžnosti zahvale Vsemogočnemu za vse prejete dobrote v dosedanjem življenju in s prošnjo, da bi nadalje še mogli opravljati svoje dolžnosti, ki jih imamo do vseh soljudi, posebno še v družinah med katerimi živimo in mladini še lahko pomagamo na poti v življenje s svojimi bolj ali manj bogatimi izkušnjami. Svoje težave, ki pridejo gotovo v najrazličnejših oblikah, potrpežljivo nosimo in vdano sprejmimo za vse to, kar smo v svojem življenju slabega storili. Nato nas je povabil naš dušni pastir v farni dom, kjer smo zasedli vse prostore dvorane in odra z bogato obloženimi mizami raznih specialitet, ki so jih v večini doma pripravile naše brhke go-
spodinje. Več deklet in mladih gospodinj pa nas je zalagalo s prijetno dišečo kavo in rdečim ali belim vinom Dobro smo se zabavali s prijetnim medsebojnim kramljanjem in obujanjem starih spominov. Vmes je svirala godba Kovačevega očeta in sinov (trio Ibov-nig) ali je ubrano pel naš številni cerkveni zbor naše stare pesmi po slovensko in nekaj nemških. Tudi moški kvartet je zapel več pesmi tako doživeto, tako, da je dvorana popolnoma utihnila. Tako se hočemo zahvaliti tudi po tej poti našim organizatorjem za ta lep nedeljski popoldan, našemu častitemu dušnemu pastirju za bogate nauke za vredno življenje in za na pot k večnemu cilju, posebno še cerkvenim pevcem in pevkam za petje lepih starih pesmi, da ne bodo šle v pozabo, godcem tria Ibounig, vsem darovalcem in darovalkam, strežnicam in vsem sodelavcem prisrčna zahvala in Bog lonaj.
Št. Primož
Preteklo nedeljo, 10. oktobra je bila v Št. Primožu blagoslovitev dveh novih zvonov. Škofijski kancler Mihi Krištof, nadomeščal je škofa, je bral mašo in nato pred cerkvijo blagoslovila nova zvonova. Veliko vernikov je prišlo v Št. Primož, kajti ta dan je bilo tudi šent-primško žegnanje. Vreme sicer ni bilo najlepše, a hvala Bogu ni deževalo. Po blagoslovitvi pa je še vsak dobil nekaj za pod zob, vsak je mogel dobiti tudi kavo in Šilce žganja. Prav tako pa je vsak mogel preizkusiti, kako zvona donita, ker sta bila postavljena na lesen oder, nista tako donela, kot bosta sedaj, ko sta obešena v zvoniku nove šentprimške cerkve.
Med navzočimi so bili tudi dobro Iški prošt Brumnik, ki je pridigal, nato arhitekt cerkve, dipl. inž. Jože Pavdaž z ženo, zelo sta se zavzela za proslavo domačin Ciril Štern, avstrijski konzul v Ljubljani in njegova žena Marija. Navzoč je bil tudi tjanik NSKS Jože VVakou-nig. Domači cerkveni zbor pod vodstvom Hanzija Kežarja je vso slavnost olepšal.
Tako bodo sedaj zvonovi — dva nova, tretji pa je iz stare šentprimške podružne cerkve — vabili vernike k sveti maši, ki je v Št. Primožu skoraj še čisto slovenska.
Najlepša hvala velja vsem, ki so denarno in z delom omogočili, da je šentprimška nova cerkev končno le dobila svoje zvonove, na katere so farani že čakali pet let, to je od blagoslovitve nove cerkve naprej.
V reki Dravi pri Tinjah so še lepe ribe. 1 m in 13 cm ima tale ŠČUKA (Hecht), ki jo je prejšnji petek zvečer ujel Lado Hajnžič, predsednik Ribiške družine Rebrca. Mali Kristijan se veseli z očetom tako lepe ribe.
Žitara vas —
Št. Lipš
V nedeljo, dne 10. 10. 1982 so nas obiskali starši iz Preddvora, kjer je bila letos naša otroška folklora pod vodstvom Irene Brežjak ter Sofije Sager na 10. jubilejnem folklornem seminarju.
Gostje so si dopoldan ogledali zgodovinske znamenitosti južne Koroške pod vodstvom Toneta Robleka, ki dobro pozna zgodovino Koroških Slovencev ter kraje.
Franc Merkač je v Salzburgu zaključil študij psihologije. Jutri bo promocija. Čestitamo!
Terezija Skuti, pd. Gradišnikova mama iz Podkraja pri Pliberku, je praznovala svoj 70. rojstni dan. Čestitamo!
Maks VVutte in nevesta Elfi sta si obljubila večno zvestobo. Čestitamo!
Foltej VVutte, pd. Šerc, iz Loč pri Št. liju je obhajal svoj 80. rojstni dan. Čestitamo!
Mici Mlečnik, pd. Hribernikovi mami s Kota, vse najboljše za 60. rojstni dan.
Tomej in Nežka Nimec, Ple-šivc pri Kotmari vasi, sta praznovala 15. poročni dan. Čestitamo!
Miheju Pečniku iz Št. Janža v Rožu, vse najboljše za 65. rojstni dan.
Pred poročni oltar sta stopila Hanzej Micheu iz Žvabeka in nevesta Ingrid. Čestitamo!
Anici in Francu Hašej se je rodil sin Marko! Čestitamo!
Popoldan so prišli Preddvorčani k Šternu v Staro vas (Šent Lipš), kjer so se srečali s starši naših folkloristov.
V pozdrav je gostom zapel najprej moški zbor SPD-Trta pod vodstvom Jozeja Starca, nakar je podpredsednik društva Peter Štern pozdravil iniciatorje ter starše iz Preddvora, in se jim zahvalil za njih trud ter topel sprejem otroške folklore.
Zahvala velja tudi našim staršem, ki so že drugič dali otroke na foklorni seminar, da bi se spopol-nili. Posebna zahvala velja Irenci Brežjak, ki je z materinsko skrbjo in vdanostjo skrbela za naše male folkloriste. Škoda, da se Irenca ni mogla udeležiti srečanja, ker je zbolela in je morala ostati doma.
Kot zastopnik SPZ je goste pozdravil Joško Hudi ter v zahvalo podaril staršem iz Preddvora majhna darila.
Iniciatorjem 10-jubilejnega folklornega seminarja, gosp. Robleku — Jenku ter Udirju, je zastopnik podaril plaketo ter darila v zahvalo ter priznanje za njih trud in ideali; zem, ki so ga v dobi 10 let vlagali v prid folklornih skupin iz zamejstva.
Vsi trije iniciatorji so poudarili, da so pripravljeni to pot nadaljevati ter so prosili starše, da bi tudi v bodoče stali ob strani in bili pri' pravljeni sprejeti fokloriste iz zamejstva.
Vmes je zapel še moški zbor, zapela pa je tudi družina Štern.
Nato so naši starši povabili goste na svoje domove, da bi se še bol spoznali in navezali tesnejše stike ter se jim malo oddolžili za njih pripravljenost in odgovornost, ko so vzeli naše folkloriste pod streho.
Čas je hitro minil in s petjem ih prisrčnimi pozdravi smo se poslovili od Preddvorčanov, z željo, da se še srečamo.
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI:
Andrej Karicelj, St. JakoD 120.—; dr. Kristijan Puschnik, Št. Jakob 40.—; dr. Johan VValdhauser, Bistrica 20.—; mag. Jože Urank, Celovec 20,—; N. N., Žihpolje 20.—; N. N., Sp. Rute 500.—; N. N., Celovec 20.—; Fric Matevž, Šmiklavž ob Dravi 50.—; Pavel Kanauf, Št. Jakob 100.—; V. Janeš, Hodiše 300,— _
Slovenska športna zveza vabi na 3. SLOVENSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
ki bo v nedeljo, dne 28. novembra 1982 v farni dvorani v Selah. Tekmovalo se bo v treh skupinah: skupina A: moški (dostopno za vse igralce)
skupina B: mladinci (rojeni po 1. juliju 1965
skupina C: dekleta Otvoritev prvenstvenega turnirja bo v nedeljo, dne 28. novembra 1982, ob 13. uri v farni dvorani v Selah. Prijave pošljite do 27. novembra 1982 (do 17. ure) z oznako A, B ali C na naslov: Mirko Oraže, Unter-bergnerstr. 17, 9170 Borovlje/Fer-lach.
Poznejše prijave so možne samo, če bo kaj prosto.
Izžrebanje bo v soboto, dne 27. novembra 1982, ob 20. uri v farni dvorani v Selah.
Vodstvo turnirja: Mirko Oraže Prijavnina: 20,— šil.
Mirko Oraže I. r. Danilo Prušnik vodja prvenstva predsednik SŠZ
Globasnica
Kulturna prireditev ob avstrijskem nacionalnem prazniku »DOBER VEČER SOSED"
Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Nova ljudska šola v Globasnici
Čas: nedelja, 24. 10. 1982, ob 20. uri Sodelujejo: MPZ „Peca“ iz Globasnice, MoPZ »Franc Leder-Lesičjak" iz Štebna in Gemischter Chor Glo-basnitz
ŽVABEK
Lutkovna predstava ob svetovnem dnevu varčevanja »RINGA, RINGA RAJA"
Prireditelj: KPD „Drava" v Žvabeku in Posojilnica Pliberk Kraj: Farna dvorana v Žvabeku Čas: nedelja, 31. 10. 1982, ob 9.30 uri (po maši)
Gostuje lutkovna skupina KPD iz Šmihela.
ŽITARA VAS
JAZZ-KONCERT
Prireditelj: Zveza slovenske mladine Kraj: Disco „Happy Night" v Žitari vasi
Čas: sobota, 30. 10., ob 20. uri Nastopa domača Jazz-skupina „Kundalini“
OBIRSKO
SPRETNOSTNA VOŽNJA Z AVTOMOBILI
Prireditelj: KZZSM Železna Kapla Kraj: Obirsko (Peščena jama pri Piskerniku)
Čas: nedelja, 31. 10., ob 10. uri Avto bo na razpolago.
Tekma bo ob vsakem vremenu.
TINJE
V sredo, 3. novembra, ob 19. uri
Forum za politična vprašanja: MANJŠINE — IZZIV ALI PREIZKUSNI KAMEN ZRELOSTI DEMOKRACIJE
Predavatelj: glavni urednik dr. Fritz Csoklich, G raz
ITH
[naš tedniki
vggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggigggggi.
Varče-
vanje
včeraj,
danes
in jutri
najboljše zavarovanje
Posebno v
„tednu varčevanja" od 25. do 31. oktobra 1982 pričakujejo rojake in prijatelje naše domače
POSOJILNICE
BILČOVS
BOROVLJE
CELOVEC
DOBRLA VAS s poslovalnicama SINČA VAS in ŠT. PRIMOŽ
GALICIJA
GLINJE
GLOBASNICA
HODIŠE
ŠT. JAKOB V ROŽU ŠT. JANŽ V ROŽU KOSTANJE KOTMARA VAS LEDINCE s poslovalnico BAČE LOČILO
MARIJA NA ZILJI
PLIBERK
PODLJUBELJ
PODRAVLJE
RADIŠE
SELE
ŠKOCIJAN
ŠKOFIČE
ŠM AR J ETA V ROŽU ŠMIHEL PRI PLIBERKU
ŠTEBEN PRI BELJAKU ŠT. TOMAŽ
VELIKOVEC s poslovalnico DJEKŠE
VOVBRE
ZILJSKA BISTRICA ŽELEZNA KAPLA ŽVABEK
) ZVEZA SLO
| Celovec, Pavličeva 5-7
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG I
|
in njena poslovalnica v novih prostorih
Beljak, Kaiser-Josef-Platz 6 (
^Uu*ggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggrggggggggggggggggggggggMi
■i ■
JLiJ
naš tednik.
SPD „Srce“na srečanju zborov v Guterslohu (ZRN)
žive noj vsi narodi
tudi angleška vojaška baza. Zato je sodeloval tudi angleški zbor. Pred vojno je mesto slovelo po izredno lepih pre-dalastih hišah (Fachvverkhaus). Na žalost pa so jih precej porušile bombe, ostalo pa je prispeval povojni nemški gospodarski čudež. Te hiše so bile stare deloma nad 400 let. Samo ulica pri luteranski cerkvi — del prebivalstva je evangeličanske veroizpovedi, je ohranila svoj izvirni značaj. V sosednjem mestecu VViedenbriick pa so občani ohranili skoraj vse stare hiše, ki dajejo mestecu izredno privlačnost in posebnost. Hiš, ki so tu in tam zelo dotrajane, ne podirajo ampak jih z veliko ljubeznijo in znanjem obnavljajo. V bližini tega mesta je grad Rheda, nekoč središče istoimenske kneževine, ki je bila celo samostojna državica. Pri mestu Steinhag, kjer izdelujejo žganje Stein-hager, pa stoji izvirna vestfalska kmečka hiša, stara nad 500 let. Že od 1911 je hiša muzej.
Sobotni koncert v mestni dvorani
»Evropa poje /Europa singt«, to je bilo geslo srečanja zborov iz različnih evropskih držav v Guterslohu v Zvezni republiki Nemčiji. SPD »Srce« je zastopalo Avstrijo in je svoje poslanstvo odlično opravilo. Ze drugič so se srečali v vestfalskem mestu Giitersloh zbori iz evropskih držav. Prvo srečanje je bilo leta 1978 in tedaj je bil krog sodelujočih precej ožji. Organizatorji, na čelu moški zbor Buchfinken iz Gii-tersloha, letos praznuje 110-letnico svojega obstoja, so srečanje pripravili odlično in vzdušje je bilo tako prijateljsko in odkrito, da je bil sloves precej težak. Prišli so zbori iz Finske, Nizozemske, Norveške, Madžarske, Benetk, angleški zbor in poleg Dobrol-čanov so nastopili še trije zbori iz Gutersloha in okolice.
Dr. Luka Sienčnik predaja županu mesta Gutersloh Gravveju darilo društva „Srce“.
V četrtek zvečer se je „Srce“ s Sienčnikovim avtobusom podalo na več kot 1000 km dolgo pot v Vestfalijo, kjer so Slovenci nekoč iskali delo. Vožnja je trajala dobrih 14 ur in pevke in pevci so izmučeni, a polni dobre volje prišli na cilj. Tam jih je že pričakovala gospa Addi Starz, žena mokrijanskega rojaka, ki že nad dvajset let živi tam. Gospa Starz je vse dni skrbela za „svoj“ zbor, za kar ji gre velika zahvala. Po krepkem zajtrku so pevce sprejele razne družine. Gostoljubnost vestfalskih domačinov je vsakogar prevzela. Že popoldan, po kratkem počitku je pevce čakalo snemanje za ploščo, ki bo za božič prišla na trg. Snemanje je bilo v cerkvi Martina Lutherja, dobrols-ki pevci so zapeli božično pesem Rajske strune.
Zvečer je bil v sosednjem mestu Rietberg prvi koncert. Pogled na več-stoglavo množico pevcev, ki so stali na odru šole, in petje v najrazličnejših jezikih, vse to je bilo enkratno doživetje. Tudi druga dva koncerta, v soboto zvečer v mestni dvorani v Guterslohnu in v nedeljo popoldan v Ostvvestfalenhal-le v Kaunitzu sta bila nadvse dobro obiskana.
Župan mesta Gutersloh Gravve je v soboto dopoldan sprejel delegacije sodelujočih zborov. Poudaril je povezo; valno funkcijo in miroljubno poslanst-
vo takih srečanj. V imenu SPD „Srce“ je njegov častni predsednik dr. Luka Sienčnik predal županu v spomin sliko na steklu, ki jo je prav za to srečanje naredila njegova žena. Sprejema se je udeležil tudi dirigent Albin Kranjc, ki je vešče vodil zbor, kar so potrdili vsi navzoči. Popoldan je bil ogled mesta in njegove okolice. Mesto Gutersloh je po vojni zelo naraslo in je danes važen gospodarski center. V njegovi bližini je
Gutersloh je bil nedvomno višek srečanja. Visele so zastave držav sodelujočih zborov, visela in plapolala pa je tudi zastava SPD „Srce“ s slovensko in nemško oznako za Dobrlo vas. Nikogar to ni motilo, nasprotno, gledalci so to pozdravili. Dobrolski pevci so bili edinstven ambasador Avstrije, Koroške in Dobrle vasi, saj so med drugim razdelili med navzoče ogromno reklamnega materiala in jih vabili na obisk. Do-
Zbor v mestni dvorani Gutersloh. Društvena dvojezična zastava nikogar ni motila
brolski očetje so brezdvomno ravnali proti interesom občine in dežele, ko so odklonili predajo občinskega grba društvu.
V nedeljo dopoldan so pri maši peli skoraj vsi zbori in tako olepšali božjo službo. Dobrolčani so zapeli Rajske strune in Locus iste. Ubrano petje je vsakogar navdušilo in kot že po prejšnjih nastopih, so tudi tokrat navzoči čestitali dobrolskim pevcem. Popoldanski koncert v Ostvvestfalenhalle v Kaunitzu je bil zaključni.
Nato pa je v mestni dvorani bil poslovilni večer. V imenu SPD „Srce“ se je dr. Luka Sienčnik zahvalil organizatorjem in zborom za povabilo, posebno se je zahvalil gostiteljem za njihovo izredno gostoljubje in je svoj nagovor zaključil s Prešernovo „Zdravico“. Z besedami „Vsi ste pri nas dobrodošli" se je v imenu zbora poslovil od vseh. Martin Pandel in Micka Hašej pa sta organizatorjem in pa zastopnikom zborov predala majhno darilce.
Dnevi v Guterslohu so bili veliko doživetje in velik doprinos k mirni bodočnosti evropskih narodov in narodnosti. Gostoljubnost domačinov je vsake-
ga prevzela. Jemanje slovesa je bilo v ponedeljek zjutraj kar trd oreh in prija-teljske vezi, ki so se v teh dneh spletle, bodo držale — kar je bil tudi namen srečanja.
Franc VVakounig
Tekme SAK v VVoifsbergu
Nedelja, 24. 10. 1982:
10.30 mlad. SV Viktoria Vetrinj — mlad. SAK (v Vetrinju)
8.30 ATSV VVolfsberg pod 23 -SAK pod 23 10.15 ATSV I — SAK I
Tekme DSG Sele
Nedelja, 24. 10. 1982:
11.45 Mlad. DSG Sele — mlad. Podkrnos 13.15 DSG Sele pod 23 —
SV Union Neca pod 23 15.00 DSG I — SV Union Neca I
55
- Rebula
OJ2E
Ob uri
naj krajši h
5.
X
Prenesel je izzivanje neba. Prenesel je izzivanje zemlje. Ni prinesel vzkri-kov, s katerimi je Eva rodila Kajna.
Mar je bila to njena nagrada za to, da je predala novo bitje minevanju in smrti?
Ni ga opajala misel, da je dobil sina — na Vrtu bi bilo pomenilo nekaj imeti potomca, v Dolini je v tem videl samo usodo in nič več, usodo, ki sta jo zahtevali njuni naročji . . .
Počakal je, da si je Eva opomogla od poroda, potem pa je nekega dne rekel: „Grem, da nam poiščem novo domovanje."
„Zakaj, Adam, ko nam tukaj ni sile?" je vprašala Eva v preplahu.
„Izginiti je treba od tukaj," je odvrnil Adam.
Eva je videla, da ni bilo kaj ugovar-
jati, ob tistem podbradku, pahnjenem navzven, in je pustila Adama oditi.
S kijem v roki in z viharnim korakom se je odpravil, da ponovi v obratni smeri pot, ki sta jo bila pred letom prehodila z Evo.
Pred njim so bile nižine in onkraj ono peščeno goščavje s previsom, kjer sta bila z Evo prebila prvo noč po izgonu. Vračal se je tja, kjer bi tudi bila morala ostati, da ni on hlastal za onim prismojenim Zobom. Samo tista gošča brez listja je bila zanju, tista peščena puščoba z otrdelimi travami, samo sredi tistega zemeljskega brezupa jima Dolina ne bi lagala. Samo takšne flore je bilo vredno izgnanstvo. S semenom smrti v svojem mesu sta se mogla počutiti doma edinole sredi tiste omrtvelosti tal in rastlinja — izzivanja bi tako in tako ostalo dovolj, zvezde bi ostale naprej, kjer so bile, izpod njih ni bilo kam. Toda če on ni mogel razpolagati z ne-
bom, je lahko razpolagal z zemljo. Lahko se je preselil tja, kjer ni bilo sledu Vrta. Lahko je obrnil hrbet vsemu tistemu rajskemu spakovanju in se zabil v prekleti gozd brez cveta in lista. Tam bi zgradil novo kočico in tam bi se končno počutili na svojem, če so že bili prah in so se morali v prah povrniti. Njega bi vsaj podnevi nehal preganjati spomin na kraj, kjer sta z Evo imela natočeno v žile neko drugo kri, kjer sta bila neumrljiva. In ko bi Kajn odraščal, bi odraščal v izvirnem okolju prekletstva, ne da bi kaj begalo njegovo domišljijo —
Tako je mislil Adam, ko je hodil s kijem v roki proti nižavam.
Gozd se je čedalje bolj redčil in Adam je hodil vse do tistega trenutka, dokler mu ni pod nogo zapljuskal tolmun. Po nekaj korakih mu je zapljuskal drugi, še globlji. Šele tedaj je pogledal pozorneje. In glej, med že redkimi debli je bila voda, voda v nedogled, poplava je bila vzela ravnino in stepski gozd na nji.
Nikamor ni mogel več naprej. Samo nazaj je še mogel, na suha travnata pobočja, v visoke gozdove s šumečim listjem, na jase z naročaji divjih rož, na žametne trate, vse skupaj povezano s pentljami tekočih voda.
Bil je obsojen na noro lepoto izgnanske zemlje.
Bil je obsojen na raj.
Na jesen je šlo in svetiooa je vlekla že na oranžasto,. kjer je hodil. Na sončnih lisah v listju so ležale prve kostanjeve ježice. Vse je bilo neznansko tiho in je dišalo kakor po Evi.
Kaj na pomlad ali na še objestnejše poletje — na jesen je bil obsojen: na neko božansko umiranje, ki ga Vrt ni poznal, na ognjeni sijaj minevanja, ki ga nepostarljivi Vrt niti ni mogel poznati —
Čedalje lepše je bilo umiranje okrog njega, čim višji je postajal gozd. Nebo je bilo vse v zavojih sinjine, da je bila videti gmota krošenj kakor uklen-jena v ogromno modro školjko. Območje hrastov je minilo, začenjalo se je bukovje in barve so postajale še bolj smrtne in omamne.
Prišel je do jase, ki se je odpirala sredi .samega bukovja. Tako mu je bilo, ko da stoji sredi jezera, kamor bi se od vseh strani v slapovih zlivale barve. Rumen slap je šumel poleg rjavega in škrlaten poleg vijoličastega. Zalivalo ga je krog in krog in vsa ta plima smrtnega sijaja se je dvigala in ga vlekla vase.
Znašel se je na tleh, moral se je ustaviti, od lepote ni mogel več naprej.
Tedaj ga je sredi blišča umirajočega gozda, kakršnega niti večnopomladni Vrt ni poznal, obšla misel: o, ko bi se
tudi moje meso nekoč poslavljalo v tako milem razkošju! Toda kakšno izgnanstvo je bilo to, če on ni mogel naprej od same lepote? Le zakaj ie bilo treba gozdu odmirati v takšni slavi? Le zakaj je bilo treba nebu iti v zimo iz takšne sinjine?
Zakaj?
XI
Potem ko se je vrnil, se je na večer dolgo razgovarjal z Evo.
Pravzaprav njemu, ni šlo toliko za razgovarjanje z njo samo, za njena ramena, za njene prsi, tako bogata-potem ko je dojila Kajna — jasa sredi bukovih slapov mu je bila namreC vžgala kri in domov je bil prišel pijan od vseh tistih barv in v žilah mu \e plalo kakor od volje po sinu.
Toda Eva ni bila videti tako razpoložena. Tako ji je bilo, ko da se v njel še ni bila iztlela zamera zaradi njeg°' vega nenadnega odhoda v nižave.
Adam ji je skušal razložiti vzrok svoje poti —
„Ko bi ti vedela, kaj se pravi keru bov meč v srcu, bi razumela. "Zame je zemlja preveč lepa, razumeš? Od te : lepote mi prihaja slabo, včasih je eno stavno ne morem prenesti, obstane111 in se stisnem za prsi. Kako naj dam okrog sebe, kako naj gledan1 krošnje in oblake in zvezde s smrti
naš tednik
Petek, 22. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Kar po domače.
Sobota, 23. oktobra:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 24. oktobra:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 25. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Solistična glasba.
Torek, 26. oktobra:
07.05—07.35 Dober večer, sosed. (Posnetki prireditve ob državnem prazniku: „Kočna“ — Sveče, Dorf-gemeinschaft Ebene Reichenau)
Sreda, 27. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
Četrtek, 28. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladinska oddaja (Mladi Korošci pojo in igrajo).
Izobraževalni tečaj ZNAMENJA UPANJA
Izobraževalni tečaj je eden izmed prispevkov k duhovni pripravi na Katoliški shod.
Avstrijski radio: Sreda, 27. oktobra 1982: Navdušeni za evangelij (birma).
Pismene podlage za osebno poglabljanje so na voljo v slovenskem in nemškem jeziku.
Krajevni skupinski sestanki nudijo možnost, da se verniki srečavajo, razpravljajo o svojih izkušnjah ter se med seboj utrjujejo v drži upanja.
Podrobnejše informacije dobite na župnijskih uradih ter pri Katoliški prosveti v Celovcu, Viktringer Ring 26, tel.: 0 42 22/51 11 66.
Dragi varčevalci!
POSOJILNICA DOBRLA VAS vabi Vas — otroke, mladino in starše na
PRIREDITEV MLADIH VARČEVALCEV,
ki bo na državni praznik, dne 26. oktobra 1982, ob 14. uri v Kulturnem domu (nad Posojilnico) v Dobrli vasi.
Za vse mlade varčevalce bomo pripravili družabni popoldan. Otroci in mladina iz Dobrle vasi, Škocijana, Št. Primoža, Št. Vida, Št. Lipša ter Žitare vasi bodo rajali, peli ter igrali na instrumente.
Vstopnine ni!
Za prevoz na prireditev in nazaj je poskrbljeno.
Avtobus se odpelje: od Posojilnice Škocijan	ob 13.10
od Posojilnice v Št. Primožu	ob 13.30
od farne cerkve Št. Lipš	ob 13.10
od Rutarja — Žitara vas	ob 13.30
pS.: Varčevalce iz okolice Št. Primož obveščamo, da bo Poslovalnica v Št. Primožu odprta v ponedeljek, dne 25. 10. 1982, od 9. do 17. ure.
. krvi? Kako je mogoče zdržati ta si-JaJ- če nisi neumrljiv? In tako sem se rT1u Poskusil umakniti, kolikor je bilo y rn°jih močeh. Ozvezdij nisem mogel Pomesti z neba in tako oslepiti noč. ac Pa bi lahko zbrisal okrog sebe Pokrajino, kar je je pod Zobom. Lah-
0	^ jo pustil in šel drugam, v dru-E0, ki bi manj vpila vame izgubljeno.
e spominjaš previsa na poti z Vrta? n|n jalovih peščenih tal, nabodenih z ostlinskimi spakami? Tam sem mislil Graditi novo kočo za nas. In zaživeti , 9nar|stvo čim dalj od vsakršnega ^Pomina. Pa me je ustavila voda. Po-avljeno vse, kar je neslo oko. 0, ko !.Se bil vsaj vračal sredi pomladnega ' poletnega razkošja in bi bil lahko el: Vrt je bil le lepši! Ne, okrog ®ne jo morala biti jesen, razkošje lranja, da sem bil prisiljen reči: te-razkošja preklete zemlje Vrt ne 2na. Povej mi, Eva: kako naj gle-s^t?vse t0 in naj bom minevanje in
. Tako je govoril Adam Evi tisti ve-j^r: ko se je vrnil s pota in legel k
»Pa na to nisi nič pomislil, ali bi bi-D udi mani in Kajnu lepše, ko bi se p oseliii v ono goščavo? Kako, da ti
1	na misel ni prišlo, da bi onesrečil Ju dva? iz teh gozdov in vod bi na-Popeljal v puščavsko grmičevje, ki
celo ptice letijo čezenj, ne da bi se ustavile tam. Da bi sam pozabil na rajski Vrt, bi vžgal v nama spomin na tale zemeljski vrt. Namesto kerubove-ga meča bi midva nosila v srca tvojega. Nisi nič pomislil na to, Adam?“ je rekla Eva z žalostnim glasom, zakaj vse do tistega dne si je bila Adama predstavljala drugačnega. Zdaj pa ko da se je nekaj podrlo v njeni predstavi. Prej ji je bilo ob njem tako, ko da ji iz njegovega telesa veje vonj po nečem izgubljenem. V njegovih laseh se ji je zdelo, da se lovi veter od daleč, kadar jo je Adam objel in ga je pogledala od spodaj navzgor, visokega, žilavega in močnega. Kako čudovito bitje je moški, jo je prešinilo takrat, Vrt bi bil lahko izginil iz njenega spomina, toda Adam ga je naprej nosil v sebi zanjo, on je bil njen Vrt, njen vrt iz mišic, črn od moškega gozda in dišeč po jagodah.
Zakaj se je zdaj moralo nekaj v tej predstvi podreti? Saj, ostajal je še naprej Adam, njena usoda, toda bil je drugačen, ljubil jo je manj, kot je mislila, bolj kot njo in otroke je ljubil sebe.
Adam je moral slutiti Evine misli, dal ji je roko čez pas, glas se mu je kakor okrhal.
(Dalje prihodnjič)
...
1
AVSTRIJA
m
PETEK, 22. oktobra: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Renesanca (2) — 10.30 Železna devica — 12.05 Oče in sin
—	12.10 Moji predsodki tega časa
—	13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Halo Spencer — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Zadeva za dva — 21.20 Pripovedke Thoalla
—	22.05 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 23. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.05 Junior original koncert — 11.40 Balet — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 14.30 Moj Leopold — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Od otrok za otroke
—	17.30 Fliper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Nekdo bo zmagal — 22.05 HFK prezentira — 22.55 Šport — 23.55 Poročila.
NEDELJA, 24. oktobra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Starši — otroci — življenjska knjiga — 15.00 Bernhar-dinec — 16.30 Ena, dve ali tri —
17.15	Risanka — 17.45 Klub starih
—	18.30 Operni vodič — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Elektra — 22.15 Šport — 23.45 Poročila.
lil
Dežela in ljudje — 10.00 Šolska oddaja — 10.30 Ljuba prijateljica — 12.05 Risanka — 12.15 Klub starih — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Pet prijateljev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Gnezdo pod ruševinami let — 21.45 Erwin Rommel — 23.15 Šport — 23.45 Poročila.
PETEK, 22. oktobra: 17.30 Otroci, starši, življenjska knjiga — 18.00 Galerija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Telemed — 21.05 Apropos Max Frisch
SOBOTA, 23. oktobra:	13.15
Športni popoldan — 15.50 Ars elec-tronika — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet
NEDELJA, 24. oktobra:	13.00
Športno popoldne — 16.45 Sita tun-ga — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dežela deževnega drevesa — 22.55 Cirkus pesmi
. PONEDELJEK, 25. oktobra: 18.00 Perspektive — 18.30 Ars elektronika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Naučite se po Dunajsko
Izobraževalni tečaj
TELEVIZIJA
1. oddaja, v petek, 22. oktobra, ob 17.30, v FS 2.
Otroci, starši, življenjska knjiga. Ponovitev v nedeljo, 24. oktobra, ob 12. uri.
KNJIGA
z naslovom „Pisma staršem" razpravlja o vzgoji in razvoju , otroka v prvih šestih letih.
KRAJEVNI SKUPINSKI SESTANKI
nudijo staršem možnost, da se srečajo ter razpravljajo o svojih
izkušnjah ter rešujejo odprta vprašanja.
Podrobnejše informacije Vam nudi Katoliška prosveta 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, tel. 0 42 22 / 51 11 66
PONEDELJEK, 25. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Prosim k mizi — 10.00 Šolska oddaja — 10.30 Moj Leopold —
12.00	Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Bil je nekoč ... človek — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Kupil si bom svet — 22.35 Šport — 23.05 Poročila.
TOREK, 26. oktobra: 10.00 Hanzej in Metka — 11.50 Šport ob ponedeljkih — 15.20 Ljuba prijateljica —
17.00	Risanka — 17.15 Turki prihajajo — 18.30 Srečanje človeka z živaljo — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	čas v sliki — 20.15 Avstrijske dimenzije — 21.15 Edi Lechner gleda v raj — 22.40 Šport — 22.55 Poročila.
SREDA, 27. oktobra: 9.00 Poročila
—	9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska oddaja
—	10.20 Slika in glasba — 10.35 Kapetan „Morska bolezen" — 11.55 Oče in sin — 12.00 Avstrijske dimenzije — 13.00 Poročila — 17.00 Kasperl — 17.30 Pinokijo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Teleski —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Družinski oče — 22.00 Poročila.
ČETRTEK, 28. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30
TOREK, 26. oktobra: 15.30 Avstrija II — 17.00 Jeunesse gala — 18.30 Potovanje v neznano —- 19.30 Čas v sliki — 20.15 Praznik Avstrije
—	21.45 Nekdaj — 22.30 V meni je veliko pesmi — 23.25 Poročila.
SREDA, 27. oktobra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kulturni žurnal
—	21.05 Pesmi, ki so pomenile čas —- 21.50 Poročila — 22.20 Pisalna miza — 22.35 Opatija.
ČETRTEK, 28. oktobra:	17.45
Šolska oddaja — 18.00 Po Avstriji
—	18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dali, dali — 21.50 Poročila — 22.20 Club 2.
1
LJUBLJANA
PETEK, 22. oktobra: 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Prvi cvetovi — 17.55 Te-lestart 81 — 18.25 Obzornik — 18.40 Bistre vode — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Fantje s Hill Street a — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Zgodbe iz delavnice — 21.55 Spremljajmo — sodelujmo
SOBOTA, 23. oktobra: 8.00 Poročila — 8.05 Lolek in Bolek — 8.15 Pedenjžep — 8.30 Prvi cvetovi —
9.00	Samo Katka — 9.30 Pisani svet — 10.00 Povezave — 10.50 Pozdravljena Makedonija — 11.05 Po sledeh napredka — 11.35 Včeraj. .. za jutri — 12.05 Poročila —
14.25	Niš: Nogomet: Radnički: Sarajevo — 16.20 Poročila — 16.25 TV kaseta — 16.55 Košarka: CZ: Jugo-plastika — 18.20 Naš kraj: Raka — 18.35 Kronika kongresa zveze socialistične mladine Slovenije — 19.00 Zlata ptica — Miškolin — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	20.00 Živel je slepar — 22.05 Modni utrinki — 22.10 Zrcalo tedna
NEDELJA, 24. oktobra: 8.15 Poročila — 8.20 Živ žav — 9.10 človekova glasba — 10.05 TV kažipot —
10.25	Svetovni pokal v gimnastiki
—	15.50 Poročila — 15.55 Franken-stein ustvari žensko — 17.25 625 — 17.55 Športna poročila — 18.10 Dober dan, svet — 19.23 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	20.00 Ante — 21.15 Športni pregled
PONEDELJEK, 25. oktobra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad —
17.00	Poročila — 17.05 Povezave — 17.55 Kruh skozi stoletja — 18.25 Obzornik — 18.45 Z mladimi talenti
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD
TOREK, 26. oktobra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.00 Šolska TV — 17.15 Poročila — 17.20 Lolek in Bolek — 17.30 Pustolovščina —
18.00	Ljudska glasbila in godci na Slovenskem — 18.25 Obzornik — 18.40 Mostovi-Hidak — 18.55 Knjiga
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Odprto za ustvarjalnost — 20.45 Berlin-Alexanderplatz
SREDA, 27. oktobra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Ciciban, dober dan —-17.55 Samo Katka — 18.25 Obzornik — 18.40 Od vsakega jutra raste dan — 19.24 TV in radio nocoj —
20.00	Film tedna: Grešno življenje Frančiška Bule
ČETRTEK, 28. oktobra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 15.55 Šolska TV — 17.10 Poročila — 17.15 Piko Dinozaver —- 17.30 Zapisi za mlade — 18.00 Mozaik kratkega filma: Kolesarjenje — 18.25 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi
PETEK, 22. oktobra: 17.25 TVD —
17.45	Plavica — 18.15 Beseda mladih — 18.45 Gledalec —- urednik — 19.30 TVD — 20.00 Svetovni pokal v gimnastiki — 22.30 Poročila
SOBOTA, 23. oktobra: 16.45 Lutkovna predstava na festivalu v Bugojnu — 17.45 Kapelski kresovi —
19.00	Narodna glasba — 19.30 TVD
—	20.00 Svetovni pokal v gimnastiki: Mnogoboj za ženske
NEDELJA, 24. oktobra: 14.35 Rokometni četveroboj narodov — 15.35 Svetovni pokal v gimnastiki
—	18.00 Baletna oddaja — 18.30 Varaždinski baročni večeri — 19.00 Reportaža z nogometne tekme Dinamo — 19.30 TVD — 20.00 Jazz na ekranu
PONEDELJEK, 25. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Šola za junake —
18.00	„Cepelepeletilica“ — 18.15 Beg — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Znanost —
20.45	Zagrebška panorama — 21.05 „Parni valjak".
TOREK, 26. oktobra: 15.50 TVD
—	16.10 Mi in TV — 16.40 PJ v košarki Bosna : Gibona — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Prijatelji glasbe
—	19.30 TVD — 20.00 Zabava vas Benny Hill — 20.50 Čas podvigov
—	21.40 Zagrebška panorama — 21.55 En avtor, en film.
SREDA, 27. oktobra: 17.25 TVD
—	17.45 Radost Evrope — 18.15 Aktualnosti —- 18.45 Pesem, ki jo imam rad — 19.30 TVD — 20.00 Stanoje Glavaš.
ČETRTEK, 28. oktobra: 17.25 TVD
—	17.45 Trnjeva trdnjava — 18.15 Šola zelenega načrta — 18.45 Humor Vojvodine — 19.30 TVD
Inaš tedniki
Slovenski atletski klub je po porazu v Treibachu pričakoval za konec tedna na Košatovem igrišču dvoje: večje število navijačev kot doslej in dve točki proti nasprotni enajsterici iz Št. Andraža. Prva želja se je uresničila, druga pa se je uresničila le delno. Slovenski atletski klub je dosegel le pičel neodločen rezultat in je tako „zapravii“ lepo prednost na lestvici. Iz dveh srečanj so slovenski nogometaši odnesli le boren „izkupiček“ — v Treibachu poraz, na Košatovem igrišču minulo nedeljo proti Št. Andražu pa le neodločen rezultat.
Od ostalih „resnih“ konkurentov za vstop v koroško ligo je edinole KAC osvojil obe možni točki. KAC je premagal na tujem Breže z rezultatom 5:4. Treibach se je moral zadovoljiti v Grab-štanju z neodločenim rezultatom 1:1, VVolfsberg pa je remiziral v Dobrli vasi (1:1). Enajsterica iz Šmihela je odnesla iz Velikovca prav tako važno točko (tekma v Velikovcu se je končala brez zadetka). ASV — Možberk 0:0, Žrelec — Sinča vas 1:1.
Ro izredno slabi tekmi sta se Slovenski atletski klub in moštvo iz Št. Andraža ločila z rezultatom 1:1. Že v prvem polčasu je Velik zatresel mrežo nasprotnika (enajstmetrovka), proti koncu tekme pa je gostom uspel zasluženi zadetek.
Postava: Mrkun, Sadjak, Kreutz, Wo-schitz, Salkič, Zablatnik (S. Hobel), Velik (Luschnig), Polanšek, Lazarevič, Hobel.
Slovenski klub še naprej vodi na lestvici vzhodne podlige, toda le še z dvema točkama prednosti pred KAC. Kaj je vzrok, da se je pretrgala odlična serija SAK, se je po nedeljski tekmi vprašal prenekateri gledalec, ki je tokrat videl nervozno, nedisciplinirano enajsterico, ki je morala po 90 minutah biti srečna, da se je tekma končala z neodločenim rezultatom? V isti sapi pa je treba povedati, da je nasprotna enajsterica bila eden slabših nasprotnikov. Zato je popolnoma nerazumljivo, da se je domače moštvo moralo zadovoljiti z delitvijo točk.
Brez dvoma je odsotnost trenerja Avdiča za slovensko moštvo hud udarec. Odbor mora najhitreje poiskati na-domestnika, ki pozna igralce in ki je z moštvom že imel opravka. Na vseh koncih in krajih se opazi, da igralcem
manjka človek, ki jih zna motivirati in ki zna izreči tudi trdo besedo, če je potrebno. Vsak, ki pozna slovensko moštvo ve, da so naši igralci — milo rečeno — komplicirani. Lahko bi jih primerjali s fantom, ki je izgubil v svoji razvojni dobi očeta in naenkrat si domišljuje, da je že odrasel in da je vse kar stori sam, prav, vsi drugi nasveti pa so neumni, starokopitni, nepomembni... Prva naloga odbora mora biti ta, da poskrbi moštvu trenerja, ki bo nadomestil zbolelega Avdiča.
Ta zahteva oz. trditev ne pomeni, da je za slabo tekmo proti Št. Andražu kriv le odbor. Ne, to je le odkritosrčen nasvet, saj je uspeh slovenskega moštva v interesu nas vseh.
Preteklo soboto so Selani igrali na tujem in sicer proti najbližjemu sosedu — moštvu DSG v Borovljah. Borovelj-čani niso bili kompletni, zato tudi tekma ni bila preveč zanimiva.
Zastavljeni cilj, v tekmah proti Št. liju in Borovljam pridobiti dve točki, so Selani dosegli že preteklo nedeljo, ko so premagali moštvo iz Št. lija s 4:0. Vendar so igralci na tihem upali z dvema točkama tudi v igri proti Borovljam. Zaradi bolezni je izpadel standardni igralec Franci Dovjak, zato so Selani začeli igro precej defenzivno. Tako je v protinapadu, po lepi podaji Fere, Hribernik Norbert zadel prvi gol. Zdaj so Selani zaigrali nogomet, katerega so pravzaprav navajeni. V 35. minuti je po
Odkrita beseda pa velja tudi igralcem, ki svojih dolžnosti ne jemljejo več tako resno, kot bi jih morali. Nekateri igralci prihajajo na treninge presneto malokrat, nekaterih po zadnjih uspehih moštva sploh ni več videti — razen na tekmah. Tudi tu se mora zadeva spremeniti, sicer tudi najboljši trener ne more pomagati. Napačno bi bilo zvaliti vso krivdo na odbor ali na igralce.
Vsak naj oceni svoje delo in vsak bo moral priznati, da ima „slabo vest". Priznati napake je človeško. Ni še prepozno, odbor naj z igralci sede za skupno mizo in v razgovoru poskusi najti „zavore“, ki jih je treba, četudi je večkrat težko, izključiti.
lepi akciji padel drugi gol. Strelec je bil tokrat Fera Jože sam.
V drugem polčasu je postala igra nekoliko slabša. Nasprotnik je seveda skušal stanje še zboljšati, toda skozi selsko obrambo ni bilo najti poti v gol. Igra se je končala z 2: 0.
Selani trenutno zasedajo na lestvici 2. mesto (14 točk, razlika golov 27 : 7). Imajo pa tekmo manj kot prvi, odpovedano tekmo proti Pokrčam bodo morali nadoknaditi v naslednjih tednih. Naslednjo tekmo igrajo Selani na domačem igrišču proti moštvu NECA iz Celovca, ki postaja vedno močnejše. Zato prosimo navijače, da v čim večjem številu podprejo domače moštvo.
Ni še prepozno ... (s tekme SAK : Št. Andraž).
Selani zopet uspešni
		Naš športni reporter
		piše Silvo Kumer
Selani so pridobili kot trenerja igralca SAK Jože j a F ero, ki se je po uspešni karieri kot igralec odločil za pot trenerja. Fera je svojo nogometno pot začel pri Pliberku, poleg tega
pa igral tudi pri nogometnem moštvu Koroške dijaške zveze, iz katere se je pozneje po iniciativi. Dr. Zdravka Inzka izluščil Slovenski atletski klub. V Pliberku je vsa leta veljal za goli-dorja podlige, toda kljub temu ga je zmeraj vleklo k svojim prijateljem, ki so se tedaj borili še pod imenom SAK Ftadiše v najnižjem razredu. Po vsponu
SAK v prvi razred je SAK končno uspelo pridobiti Fero.
Tukaj je pripomogel s svojo odlično borbenostjo in disciplino, katera je lahko vsem mlajšim za vzgled, slovenskemu mo-
štvu v podligo. Eno leto je igral tudi pri Dobrli vasi, nato se vrnil k SAK in tukaj končal svojo kariero. V vseh teh letih si je Fera nabral mnogo iskušenj, ki mu danes v Selah zelo koristijo. Kot navdušen trener je letos prevzel selsko moštvo, ki v zadnjih letih ni moglo odločilno prodreti na vrh lestvice, kljub temu, da so bili pogoji za uspeh
pravzaprav dani. Letos igra namreč v bistvu popolnoma isto moštvo kot v zadnjih letih. K moštvu sta prišla le Fera in gol-man Silvo Llžnik, ki se je vrnil iz Šmarjete.
Moštvu je manjkala doslej le tista borbenost, katero je Feri uspelo vnesti v moštvo. „Vsak-do se bori za vsakogar“, Tako navduši gledalce. In res, moštvo se v vsaki tekmi bori do zadnjega, vsak posamezni igralec da vse iz sebe. Treningi so po dolgem času zopet odlično obiskani, dokaz, da vlada v moštvu morala, nenazadnje pa je to tudi zasluga trenerja.
Selani zasedajo po sobotni zmagi v Borovljah — z eno tekmo manj kot vodečo moštvo iz Bistrice v A. — z dvema točkama zaostanka, a z boljšo razliko golov, drugo mesto.
Zadnje tekme Selanov so dokazale, da je novemu trenerju že uspelo vtisniti moštvu svoj pečat. Doslejšnji uspehi pričajo o tem, da Selani od tekme do tekme postajajo močnejši in boljši. To je dejstvo, ki da vsakemu navijaču selskega moštva močno upanje, da bodo mogoče letos Selani prezimili kot jesenski prvak. Prepričan sem, da jim bo letos uspelo doseči ta cilj, seveda pod pogojem, da bodo še naprej tako uspešno delovali.
Selani, novi trener, uspehi
POSOJILNICA
Celovec
5 (m *ihl -
■iflEB m J,;



SBI
BahnhofstraBe 1, (Priesterhaus) 19013 Klagenfurt/Celovec
‘ Telefon: (04222) 57 3 56
>,r-i!iS8S:č
: Teleks: 42075 po cel a
mmrnm*
vedno smo Vam na
VOliO ZA VSE BANČNE posle, posebno
9 TEKOČE RAČUNE podjetij in po-sameznikov (za plače, pokojnine, rente, štipendije itd.) s konkurenčno obrestno mero,
•	NAKAZILA za Avstrijo in inozemstvo
•	NAJUGODNEJŠO MENJAVO VALUT
•	VNOVČEVANJE ČEKOV ter nabavo evročekov in inozemskih čekov
•	KREDITE IN POSOJILA po ugodni obrestni meri
•	ANONIMNE HRANILNE VLOGE (z geslom)
•	STANOVANJSKO VARČEVANJE idr.
zaupajte svoje denarne zadeve domači banici! — Pri nas ste VEDNO DOBRODOŠLI, posebno še v TEDNU VARČEVANJA Od 25. dO 29. oktobra.
BANČNA TAJNOST ZAJAMČENA!
Vaša Posojilnica Celovec BahnhofstraBe f
i
i
i
• i.
... da je zbolel trener Avdič, zato je moštvu popustila tudi (a ne samo) disciplina. Očividno pa je zbolel tudi predsednik SAK, saj ga na zadnjih dveh tekmah ni bilo videli.
smo..
r-*w
sivega moža iz Slo:

Funkcionarji SAK Štefan Gregorič, Lenart Kac, Andrej Kumer in ..kulturni general" Nužej Tol-majer so že po prvem polčasu tekme med SAK in St. Andražem napolnili kozarčke in pili na zmago	ga moštva
- na žalost prež
rau soh pamet. Njegov Kome tar po prvem polčasu je vedne isti: „Fantje, nizko igrat, same to, nizko igrat..."
\
spod Nage,e s, je ogleda, ne
Ko so se ostali igralci že pripravljali za tekmo, je Justin Polenšek z nasmehom dejal, da je pozabil nogometne čevlje. Česa: nima v glavi on. imajo drugi, bi lahko rekli - čevlje mu je prinesla decva.
■■■■■■■■■■■■■MB
Očividno je Luschnig v prejšnji številk. NT bral napačno: zopet je bil isti ..cirkus". Da ponovimo še enkrat - nogomet ni cirkus, marveč skupinska igral
i..
V slovenskem m„S„e igr
v Treibachu. kjer so ga gleda

oz.
'
................................i...m..........