S posretm OK SZDL o aurojm KS
O NADALJNJEM RAZVOJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Brez financ smo nemočni
Delegatski sistem je zaživel in sicer predvsem v tistih krajevnih skupnostih, v katerih so delegacije kadrovsko dobro se-stavljene. Utrdila so se delovna telesa, imenovane so številne komisije, sveti, v dejavnost je vključenih veliko delovnih Ijudi in občanov, število aktivistov se je močno povečalo. Kljub dobrim rezultatom je še vedno premajhna povezanost krajev-nih skupnosti zdniženim delom. Zborov krajanov je manj kot v preteklosti, kar odločanju Ijudi prav gotovo ni v prid. Pre-večkrat je prisotno poseganje svetov KS v pristojnosti skupščine KS. Cilji preobliko-vanja krajevnih skupnosti so v večini pri-merov doseženi, kar se kaže predvsetn v številnejšem vključevanju interesov v de-legatsko odločanje. Aktivnost krajevnih
skupnosti je odraz dela družbenopolitičnih organizacij, zato je nujno, da jih organizi-ramo tudi v manjših krajevnih skupnostih. V dejavnosti in razvoj krajevnih skupnosti nismo uspeli vključiti sindikatov.
To so le nekatere bistvenih ugotovitev, iziuščene na posvetu vseh predsednikov skupščin krajevnih skupnosti in predsed-nikov krajevnih konferenc SZDL naše ob-čine o uresničevanju stališč in sklepov o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti.
Sicer pa so se razpravljalci, kar dvanajst jih je bilo, večinoma ustavili ob problema-tiki financiranja krajevnih skupnosti in statusa zaposlenih delavcev v njih. Sistem-ski zakoni namreč predvidevajo številne oblike financiranja krajevnih skupnosti,
od katerih nam je uspelo razviti le štiri, med njimi: proračunska sredstva za razvoj je uspelo razviti le štiri, med njimi: prora-čunska sredstva za razvoj in delo delegat-skega sistema, SLO in DS, zbiranje sred-stev krajanov, ne le finančnih ampak tudi v obliki dela in materiala, potem so tu še sredstva samoupravnih interesnih skupno-sti za dejavnosti na področju posamezne KS, kot zadnji vir sredstev pa je bila tako imenovana glavarina-prispevek združene-ga dela, ki pa je z letošnjim letom presa-hnil. Ravno ta sredstva pa so bila tista, ki so krajevnim skupnostim zagotovila naj-večji razvoj oziroma so omogočile zadovo-ljevanje potreb posamcznih krajevnih skupnosti. V krajevni skupnosti Škofljice zatrjujejo, da so ravno finančne sredstva oziroma njihovo pomanjkanje vzrok nes-klepčnosti na sejah in manjše zainteresira-nosti občanov, ki izgubljajo zaupanje, da bi se nekateri problemi lahko rešili tudi-brez denarja. »Brez financ smo nemočnic, je zatrjeval predstavnik KS Zelimlje in dodal sugestijo, da bi z ustreznim predpi-som lahko zagotovili tudi sredstva s strani priseljencev, ki v dosedanjem razvoju kra-jevnih skupnosti niso sodelovali. »Nobe-nih možnosti vpliva nimamo, ker nimamo financ,« je poudaril krajan KS Preserje in še dodal: »Lahko se pogovarjamo le o načrtih, ki jih bomo uresničevali z denar-jem, iz lastnih žepov!« Tako in podobno so se izjasnjevali tudi predstavniki ostalib krajevnih skupnosti iz česar je sledil tudi sklep, da bomo neko nadomestilo prejšnji glavarini morali najti, če bomo hoteli le' nadaljevati z razvojem krajev ampak tudi izenačevati, kot je bilo slišati pripombo, mestne in vaške krajevne skupnosti, ki so zaenkrat še zelo težko primerljive.
Rešitev vseh omenjenih problemov se-veda ni tnogoče rešiti s pogovorom na enem sestanku, dnevni red je bil tudi, če-prav z eno samo točko, tako zahteven, da je kar ponujal idejo o podobnih ponovnih srečanjih.
NINA LEGAT-ČOŽ