bh«|«
tetrtak po I. In 19. v tneaac«. Cena mu |« | K 601| M leto, (a Namfljo 2 K 8 v, u ilttdko In druga tu|e-drlava 2 K to v).— Spili la dopisi i« pol0|a|o: Urtd-nlltva .Domoljub*', Ljubljana. Seme-nUkt.ullc« IL 2,.oarolnlna, rakiamadj« In loMttl pa: UpravnlMm .Oo»ol|uba\
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inaaratl m (prejemajo po aiedcoh cenah: Enotlopm pedrvrata (»ettma.Domoljubov«* Vrtat, M šum) atane n ankrat 30 v C* m liala dvakrat 20 v, C« aa tlaka trikrat 24 v. Pri vaOnatnem objavljanju malrn p op* al — Reklamna notic« navadna (umondvrata 40 v. www««»»rtnM» Čekovni prontol poltno • branibUiief* ■rad* IL 424J91. «w»«twww«mt(
Ste v. 17.
Y Ljubljani, dnč 7. septembra 1904
Leto XVII.
Obnašanje liberalnih učiteljev.
Z liberalnimi slovenskimi učitelji smo se že večkrat pečali v našem listu. Težko nam je, javno grajati stan, kateremu je poverjena tako vzvišena naloga med našim narodom: vzgoja naše mladine. Zastopniki tega stanu bi morali biti nekaki uzorniki, po katerih bi naša mladina, pa tudi naše ljudstvo sploh moralo uravnavati svoje naziranje in svoje življenje. Toda v zadnjih desetih letih je večina našega učiteljstva krenila na pot, ki vodi tjakaj, kamor mu nikdar in nikoli ne sme slediti naše ljudstvo. Nekateri med njimi so se vpregli prav spredaj v voz, ki razvaža po Slovenskem tisto blago, ki je že po vsem svetu prišlo ob kredit in kije povsod, kjer so je sprejeli, rodilo veliko nesreče in gorja. V ta polomljeni voz liberalizma, ki je tudi med Slovenci kmalu obtičal v blatu, so se torej vpregli učitelji in že nekaj let sem vlečejo in porivajo, kričijo in se potč, kako bi ga potegnili iz blata m njegovo blago med Slovenci zopet Pripravili do veljave. Toda slovensko ljudstvo ga ne mara in ga ne mara. prezštevilnokrat je že to sijajno pokazalo; zlasti ob volitvah. Toda učitelj stvo prav po judovsko naprej in
naprej usiljuje to plesnjivo robo; ni čuda, če je tako med njim pa med poštenim katoliškim ljudstvom prišlo do nasprotstva: saj tudi nesramnega judovskega agenta, ki nam ne neha ponujati svojega preležanega blaga, naposled postavimo na cesto. Slovensko ljudstvo hoče imeti učitelje, ki mislijo in čutijo z njim enako; hoče imeti učitelje, ki spoštujejo svetinje naših prednikov, zlasti najdražjo med njimi: sv. vero. In to sme zahtevati slovensko ljudstvo od svojih učiteljev tembolj, ker jih plačuje.
In to je ravno tista točka, ki je zadnje čase največ viharja vzbudila. Učiteljstvo toži, da je preslabo plačano in da ob sedanji plači ne more živeti. Radi pripoznamo, da so se zlasti po mestih v novejšem času razmere tako izpremenile, da učitelji s starimi plačami težko izhajajo. Kdo jim bo torej zameril, če si žele izboljšati svoje slabo stanje. Toda vsak pameten človek bo pričakoval, da se bodo učitelji sporazumeli s tistim, ki naj jim primakne pri plačah, namreč z našim ljudstvom in njegovim mišljenjem. Poleg tega mora pametno učiteljstvo računati tudi s tem, koliko davčnih bremen je naše ljudstvo sploh še zmožno nositi. Nove večje stroške, ki nastanejo vsled povišanja,
treba pametno razdeliti, da jih bodo nosili vsi stanovi.
Vsega tega bi človek od pametnega učiteljstva pričakoval v trenotku, ko se poteguje za zboljšanje svojega gmotnega stanja.
Toda kakor uči skušnja zadnjih časov, smo se v tem vsi korenito zmotili. Liberalno učiteljstvo divja naprej v svojem boju zoper duhovščino, katoliško - narodno stranko in prej kakor slej ponižno služi liberalcem. V isti sapi pa tudi zahteva, naj kmečko ljudstvo, ki je do skrajnosti obremenjeno z davki, izdd svoje zadnje krajcarje za povišanje njihovih plač. Vsak pameten nasvet, kako bi se še drugod dobili viri za ogromne nove stroške, zavračajo z nesramno ošabnostjo. Ko je poslanec Šuklje pred par tedni v celi vrsti temeljitih člankov v „Slovencu" nasvetoval, kako bi se izpeljalo povišanje učiteljskih plač, ne da bi bilo treba kmeta preveč obremeniti, zlasti s tem, da bi se deželi še več dohodkov od-kazalo od užitnine, kako divje so se zagnali liberalni učitelji v moža, ki jim je dobro hotel in so ga v svojih glasilih grdo osebno kalili in napadali. „Ta Šukljetov nasvet", tako so pisarili, „je za učiteljstvo poniževalen in kolikor moremo soditi po sta-
novski zavednosti in edinstvu našega učiteljstva, to učiteljstvo tako na strankarsko milost in nemilost se sklicujoče izboljšanje hvaležno odklanja."
Strmeti mora, kdor to bere! Mi smo dobro hoteli učiteljem in nismo vprašali po strankarskem mišljenju. A zdaj imamo tako zahvalo od teh ljudi! Pa še več. »Učiteljski Tovariš'-njihovo glasilo je naravnost pozival svoje tovariše, naj tako slabo poučujejo, da bo iz groze nad silno slabimi šolskimi uspehi dežela prisiljena dati učiteljem več .plače. In naposled svetujejo: „Ako je mož oženjen in ima deco, mu ne kaže nič drugega, nego kroglo v glavo ali pa vrv z'a vrat, kar je ceneje. Treba bo začeti s samomori, da se izognemo taki mizeriji, kakršna vlada med nami." —
Ouvstvo globoke žalosti prevzame človeka, ko vidi take pojave. Stan, ki naj bi vzgajal druge, kaže, da njemusamemumanjkanaj-priprostejše vzgoje. Ako pojde tako naprej, bo naše ljudstvo naposled opravičeno reklo: Bog me varuj takih učiteljev! Plačo pa uravnalo po geslu: Kakoršno delo, tako plačilo!
Pesmi
slovenskih rudarjev na Nemškem.
Hamborn*
1.	Hamborn, Hamborn, bod' po-
zdravljen ! Var'je Rena, Emšra te, Si po širnem svetu slavljen, Častno tvoje je ime. Črni tvoji dijamanti Vab'jo k tebi narode, Poljski in slovenski fanti Leto vsako sem hitč
2.	Noč in dan iz plavža dviga Dim vali prot' nebu se, Vrla truma knapov šviga
U globine sred' zemljč. Kamen kremenit' oklepa Zil železnih se in vez, Ognja moč vezi razklepa, Da žari se svod nebes.
3.	Naše ceste sicer prašne Kadar solnce hudo žge, Če mu zima moč ugasne Blatna vidiš pota le
Nas ne briga prah ne blato, Vsaj električna drvf, Jasne lune žar — kot zlato Ob močvirju pot svetlf.
** Hamborn, središče Slovencev na Pruskem.
4. Toda čas hiti oblastno Pota tudi nam gladi, Mesto bode veličastno Kjer zdaj skromna vas stoji Eden del se drug'mu druži, Brzo raste novi svet, Hamborn kmalu že zasluži Zvati se Evrope cvet
Zastava sv. Barbare.
1.	Zastava, naš ponos si ti, Le dvigaj društva slavo! K devici sveti molmo mi Da vod' nas v jamo pravo Vsi zapojmo prav pobožno Barbari vso hvalo, čast;
Bog naj sprejme pesem složno, Ker pri Njem je vsa oblast.
2.	Cvet je tvoje bil mladosti, Žlahten, svet in plemenit, Slavne tvoje so kreposti, Rod tvoj tako imovit. Slavo, mladost in krasoto Ceniš kot nebešk' zaklad Višje kot zlato, lepoto Čistost angeljsko vsakrat.
3.	Ako čednost ohranimo, Žitje nam krščansko bo, Upa v Boga ne zgubimo, Vse nam bo po sreči šlo. Ko pa zadnji „šiht" storimo, Naj izprosi Barbara,
Da se srečno preselimo V hišo večnega Boga
Rudarska svetilka.
1.	S svetilko malo v roki svoji In pa z zaupanjem v Boga, Prenašajo se lahko boji,
Ki dan pač vsak mi jih poda.
2.	Saj luč svetilke moje mala Stori, da temna, črna pot Postane mi kapelca zala,
In kdo pač trepetal bi tod?
3.	In kot svetilka razsvetljuje Temino črne mi noči, Tako naj v srcu luč stanuje, Luč svete vere naj plamti
4.	Tud' up sladak mi pridiguje Svetilke moje svetli žar,
Ki proti nebu se vzdiguje, Kjer biva upa Gospodar
5.	Ljubezen mora tud' goreti Krasiti vsakomur srce, ' Kot luč svetilnice plamteti Ugasniti nikdar ne sme. '
6.	In ko me bodo položili
V hladno in temnd zemljo, Tedaj še glas svetilke mili Olasil se v grobu bo tako:
7.	Sedaj' bom lahko ugasnila,
Ker delo dokončano je,
Zdaj druga luč ti bo svetila Luč večna bo spremljala te
Na delopust.
1 Dovršil zdaj sem delo to, Premagal trud težak, A s tvojo, Oče, pomočjo Ves trud je bil lehak.
2.	Ko ti bi mi moči ne dal, Nesrečen bi jaz bil,
A ker si mi na strani stal, Nevarnost sem prebil.
3.	Saj tvoje roke milostne Delile dobro so. Pregnale so nesreče vse. Vodile me zvesto,
4.	Gospod naj moja moč mi bo V prihodnosti vsak čas,
In delo mi ne bo težkd, Ki je opravljam jaz.
5.	Zaupal v te otroško bom. Se tebi daroval,
Ko divji bo razsajal grom, Me ti boš varoval.
6.	Ko pa zapoved se glasi, Da zadnjič grem v zemljo, Tedaj gotovo vzel boš ti Tja gori me v nebo.
Politični razgled.
Cesarjev rojstni dan.
Po vseh krajih obširnega cesarstva so dne 18. avgusta slovesno obhajali rojstni dan presvetlega cesarja. Vsi mnogoštevilni avstrijski narodi so, vsak v svojem jeziku, pokazali, kako ljubijo svojega vladarja. Zopet se je pokazalo, kako priljubljen je sivolasi cesar pri svojih narodih, in kako zvesti da so mu vsi podložniki. Tudi mi recimo: Bog ga ohrani v takem stanju še prav veliko let!
Cesar in kralj skupaj.
V Marijinih Toplicah na Češkem je bil dogovorjen kraj, kjer sta se sešla naš cesar in angleški kralj. Našega cesarja so že na postajah, koder se je vozil, presrčno sprejemali. Nad vse lep sprejem pa so mu pripravili v Marijinih Toplicah, kjer sta se vladarja sešla. Cesar je hitel h kralju ter mu v roke segel; oba sta se poljubila. Ko so si po imenu predstavili visoke spremlje-vavce, so sedli v lepe cesarske kočije ter se peljali v tisti hotdlj ali gosposko oštarijo, kjer se je za tisti čas nastanil angleški kralj Edvard. Na večer sta imela oba vladarja večerjo, kjer sta se pregovarjala o vladarskih poslih. Po noči so mesto lepo raz-svetili. Drugi dan, to je 17. avgusta, se je odpeljal cesar v Karlove Toplice, kjer so g« neizrečeno lepo sprejeli. Tam, kjer izvira gorki studenec, ki je v Toplicah, je sprejel« cesarja 200 btlo oblečenih deklic. Odtam p*
se jc odpeljal cesar v ISelj, kjer je praznoval svoj gol drugega dne.
Konec ogrskega drž. zbora.
Na Ogrskem so U. avgusta sklenili državno zborovanje, ki je trajalo celih dvaindvajset mesecev. Po tem dolgem zborovanju, v katerem se je pokazal ves vihar strastnega političnega boja ogrskega, so se poslanci povrnili domov med svoje volivce. Za enkrat je boja in prepira konec, ali po-sledki tega bodo še dolgo časa bobneli po Ogrskem. Med tem zborovanjem sta bila vržena dva ministra s svojih stolov. Obstrukcija, pri kateri so bili najbolj zdivjani ljudje, je zavlekla to zborovanje tako daleč. Postala je vsak dan hujša, bati se je bilo že, da ni več mogoče pametne besede govoriti v zbornici. Enkrat pa je nastopilo vendar bolje. Poslanci so sklenili nekaj postav, posebno zastrao vojaških novincev, potem za-stran državnih računov in še nekaj drugih stvari. Ali tako hitro dežela še ne bo mirna. Ministrski predsednik je sam rekel, da je treba še mnogo delati, preden pride državni red v pravi tir; ali dokler bodo taki poslanci, ki gledajo samo na to, kako bi Ogrsko odtrgali od Avstrije, in kako bi vse druge narode zatrli in jih pomadjarili, dokler bodo taki poslanci kozolce preobračali po zbornici, dotedaj še ni upati kaj boljšega na Ogrskem. Da je pa tako stanje na Ogrskem, da se kar očitno dela za razdor z Avstrijo, temu je pa krivo tudi to, ker jih naša vlada premalo okrca za take brezumne besede. Če jim bodo vse pustili, kam bodo šele prišli!
Slovani na Šleskem so dobili svoje učiteljišče.
V tem razburjenem času, ko si upajo Nemci vse pravice Slovanom odrekati, so Slovani vendar nekaj dobili, zakar so se borili Na Šleskem stanuje skoro polovico Cehov, malo menj Poljakov, drugi so pa Nemci. In ta mala pest Nemcev je imela skoro vse višje šole nemške. Čehi in Poljaki niso imeli niti učiteljskih pripravnic, kjer se za učitelje uče, čeških oziroma poljskih. Čehi in Poljaki so dobili sedaj vendar vsak v svojem jeziku učiteljišče, da bodo imeli vsaj ljudske učitelje domačine, ki bodo znali svoj jezik. Ali Nemci silno vpijejo nad vlado, zakaj da jim je privolila to reč. Radikalci, Vsenemci in liberalci to reč tako ženo, da hočejo vladi vso pokorščino v vladnih stvareh odp vedati. Seve kar je poštenih, krščanskih Nemcev, ti privoščijo Cehom in Poljakom, našim bratom, njih domače šole; ali kar je tistih nemških ptičev,
hi Slovane kar v žlici vode radi vtopili, tisti ženejo tak krik.
Valjdek-Rusd umrl.
Na Francoskem je umrl 10. avgusta bivši miiistrski predsednik Valjdek Rus6 (Waldek - Rousseau). Ministroval je slabo, delal je le nato, kako bi katoliško cerkev na Francoskem končal. Precej, ko je vlado nastopil, je jel rovati zoper redovnike in jih preganjati. Do njegovega časa so redovniki imeli šole in podučevali. On pa jih je jel preganjati, razdiral kloštre, pobiral njih premoženje, menihe in nune pa poganjal čez mejo. Gonja proti ubogim menihom je bila taka, da se je celo brezvercem in prosto-vercem preveč zdelo. Na smrtni postelji si je dal poklicati gospoda; spovednik je prišel, ali bilo je prepozno; ministru se je prej zmešalo. Bog mu daj dobro!
Velikanski shod katoličanov nemškega cesarstva.
Na Nemškem se vsako leto zbirajo v kakem mestu zastopniki katoličanov, da se pomenijo, kaj je doživela katoliška reč med tem časom, ali je šlo nazaj ali naprej. Letos so tak shod priredili v Regensburku; zbrali so se že enoinpetdesetič. To pot je bil shod veličasten in velikanski. Vsi meščani, naj so bili naše vere ali ne, so okrasili svoje hiše; to je znamenje, da znajo ceniti tako veličastno zborovanje. Vsaka cesta, vsaka ulica po mestu je bi a praznično olepšana. Vladna poslopja so imela po vladnem ukazu vse zastave razobešene (pri nas ni nikoli kaj takega). Zborovanje so odprli krščanski delavci. Zastopniki in odposlanci več nego 300 delavskih in rokodelskih društev so na čelu zbo-rovavcev korakali V slavnostni dvorani je naenkrat zborovalo čez 7000 oseb. Zvečer je bil pozdrav. Udeležili so se ga tudi odposlanci drugih katoličanov, kakor Francozje, Angleži, Špani, Italijani in Slovani. Bilo je tudi več drugih škofov. Na zborovanju se je govorilo o tem, kako se morajo nemški katoličani združevati, kako likati po duhu in po srcu, kako ravnati, da bodo ohranili vero in jo kolikor mogoče drugim mogli v srce vcepiti Tako zborovanje poživi vero in krščansko zavest. Ko je shod tudi cesarja po pismu pozdravil je cesar sam odgovoril, kar do sedaj še ni storil. To kaže, d a s o katoličani, ki se zvesto drže vere, tudi cesarju povšeči.
Rusko-japonska vojska.
Pomen Port Arturja v vojski.
Ves boj in vse današnje prizadevanje japonske vojske je sedaj — Port Artur. Ta vozel se mora razvezati, potem se bo po-
kazalo nadalje. Zato so Japonci naredili tak le načrt: Naj prvo Port Artur, potem bo pa ruska armada v Mandžuriji šla na kosce. Do 23. avgusta mora Port Artur pasti, tako je sklenil japonski cesar. Potem bi se tista armada, ki oblega Port Artur, združila z ostalo v Mandžuriji — pa bi bila zmaga japonska, zdaj ko pa Port Artur še ni padel, je pa Nackova. Port Artur je Japoncem štrene zmedel. Namestu da bi šla ta armada izpred Port Arturja oni v Mandžurijo na pomoč, morajo pa nasprotno od on iz Mandžurije pošiljati vojake pred Port Artur, da imajo dovolj moči za obleganje. Port Artur se pa vedno trdno drži. Sedanjo zmaga odločuje Šteselj, poveljnik Port Arturja. Kuropatkin v Mandžuriji še čaka, pa čim delj bo čakal, tem močnejši bo, tem laže bo zmagal, ker bo tem več Japoncev padlo pred Port Arturjem.
Obleganje Port Arturja.
Japonci že blizu tri mesece oblegajo Port Artur, a posebnega še niso nič dosegli, Rusi se z veliko hrabrostjo in moškostjo branijo. Japoncev je vseh vkup pred trdnjavo do 100.000 mož. V trdnjavo streljajo od vseh strani. V mesto kar dežuje japonskih krogelj, a prebivavci so na varnem po kleteh. Po noči Japonci ne streljajo, ker se nočejo izdati, kje da so, ker takrat bi jih svetloba iz pušek izdala. Japonci imajo 300 težkih topov, nalašč za obleganje napravljenih, ki so jih vzeli iz svojih trdnjav po domači zemlji. Japonci so prepodili Ruse že iz več trdnjav okoli mesta, tako da se Rusi zmerom bolj krčijo, zdaj imajo Japonci že najbolj severno rusko utrdbo na zahodnem kraju v svojih rokah. Vedno naprej ga na-skakujejo, a vzeti ga le še ne morejo. Zdaj bodo jeli Japonci s t r e 1 j a t i s takimi krogljami, ki so strupene, in ki ne samo porušijo, kamor padejo, ampak vse zastrupijo in zasmradijo. Ko taka kroglja poči, se stori rumena megla, ki omoti vse ljudi, kateri so v bližini. Japonci se morajo živahnemu ruskemu streljanju vedno umekniti. Tudi so Rusi napravili pred mestom podkope in jih nasuli s smodnikom, in ko so prišli Japonci nadnje, so se zažgali in pognali Japonce v zrak, ki so mrtvi in na kose raztrgani popadali na tla. Zato leži okoli Port Arturja neizmerna množina m r 1 i Č e v. Pri toliki vročini hitro gnijejo in tako velikanski smrad n a p r a v 1 j a j o. — Rusi pa se pri tolikem naskoku res zelo zelo hrabro drže. Hrabri poveljnik Šteselj je duša vsemu hranjenju. On sam jezdari od utrdbe do utrdbe in navdušuje vojake. Napor v mestu je velikanski, a vendar gleda poveljnik, da se vojaki pri hrambi menjajo, tako da po en oddelek zmeraj počiva. Seveda pri toli-
kem naporu zboli in umrje veliko vojakov; po poročilih, ki pa niso kaj zanesljiva, imajo Pert Arturci še zmeraj 20 000 vojakov. Japonci so poslali Steseljnu ponudbo, naj se uda, da bi tako lehko z vsemi vojaki odšel, le Port Artur bo Japoncem pustil, a odgovoril je: „T r d n j a v o bom branil, dokler imam še kako utrdbo in kakega vojaka." Japonci so mu naznanili neko uro, naj odgovori, kaj se mu zdi njih ponudba; a ob tisti uri je dal streljati iz vseh tepov, kar jih je imel v trdnjavi. Sploh rečeno, ruska armada v Port Arturju se silo hrabro brani; pomisliti moramo, da se brani proti petkrat večemu sovražniku. Rusi so se že t>o:;av;ii s svojim junaštvom Dokler bo člo-"-oiovina govorila o junakih, bodo • jsKi jun.iL v Port Arturju z zlatimi črkami pis._i pc estnici junakov. Taka trdnjava kot Je Port Artur, se d i vzeti le tako, če vojake sestradajo. Port Arturci so pripravljeni na smrt, audalise ne bodo. Enkrat seveda mu tudi mi skoro prerokujemo padec, ker petkrat veči množici se tudi ni šala ustavljati.
Ruske ladje izpred Port Arturja ušle.
Dne 10. avgusta se je bližala Pert Arturju japonska mornarica: ko je ruska to zvedela, jo je udrla izpred Port Arturja. Tiste ladje so bile: Cesarjevič, Retvizan, Pobjeda, Peresvjet, Sevastopolj, Poltava, Palada, Askold, Diana in Novik s torpednimi ladjicami. Povelje je prišlo, naj gredo proti Vladivostoku, kjer naj bi se združile z drugimi ruskimi ladjami. Ruske ladje so predrle mimo japonskih, a japonske so jih neusmiljeno zasledovale in lovile. Dvema oklepnima ladjama in nekaj torpednim se je posrečilo priplavati na odprto morje, a v Vladivostok niso prišle. Druge pa so bile tako poškodovane, da so si morale poiskati varnih krajev, kjer so se pa morale razorožiti. Mali del pa je prišel nazaj v Port Artur. ali je moral zopet poskusiti, kako bi ušel, ker je videl, da je bolje uiti, nego se dati pred brodiščem postreljati.
Vojska na suhem.
Pred mestom Ljaojanom si stojita vojski nasproti. Dosedaj sta si obe mirno gledali iz oči v oči, a nobena ni hotela pričeti. Vsaka si še hoče izprašati vest, ali je dovolj močna in trdna, da bo kos drugi. Vihar, ko se sprimeta, bo silen, ker obe sta navdušeni in čakata le na zmago ali padec. T o bo ena največih bitek svetovne zgodovine, ker se bo vojskovalo pol milijona ljudi Poročila so dosedaj govorila, da sta si vojski še mirno
g'edali v obraz, sedaj pa je prišla vednost, da so Japonci naskočili Ruse. Rusi so se umaknili iz Ljaojna. O silni bitki ob tej priliki prihodnjič več.
Izvrsten streL
Čisto nič nenavadnega ni, da kak dober lovec ustreli drznega sokola, letečega visoko pod sinjim nebom ; toda Se pogosteje se kaj takega zgodi pri vrčku v lovski sobi ,-Pri zajcu", kjer baje odkrivajo stari lovci svojim mlajšim naslednikom velikanska čuda iz lovskega življenja. — Toda desetkrat čudneje kot vsa lovska zbirka velikih skrivnosti je pa vendar to, da je neki lovec nekoč z izvrstnim strelom rešil neko ubogo dušo. In vendar to ni ena izmed tistih ve likih „lovskih skrivnostij", ampak je gola resnica; kajpada duša ni bila kakega ranj-cega, pač pa še živega adamoviča — Zagor-nikova tam izza hriba. Njegov duh in srce njegovo sta se popolnoma spremenila od zadnjič, kar je toča pobila. Zagornik je namreč poprej sklenil, da bo svojo staro, že na pol podrto hišico podrl; mimogrede povedano, je bila hišica že res zelo, zelo potrebna poprave. Namesto te stare bajte je torej Zagornik hotel postaviti novo hišico z velikimi okni, lepo višnjevo obrcbljenimi, seveda z lepim napisom nad vratmi: „Postavil Janez Zagornik 1. 1895* in nad tem napis: „Na blagoslovu božjem je vse ležeče!" Tako je vže vse naprej preračunil, kdaj bo naloženi kapital dosti velik in prišel je do tega, da bo z letošnjim skupičkom iz vinograda denarna zbirka dovršena. Tako Zagornik. Toda skušnja uči: „Človek obrača, Bog pa obrne." Če hoče človek le preveč svojo prihodnjost do najmanjše podrobnosti določiti, se navadno zgodi, da mu gre potem precej narobe. Ljubi Bog bi potem ne imel druzega dela, kakor pritrjevati ljudem, tako n. pr : .Da, ljubi moj Zagornik, ravno teko sem si jaz mislil svojo hišico že od večnosti sem, kakor ti, ker nisem vedel kaj boljšega." Ljubi Bog si pa že celo ne dd nič predpisovati, človek naj ga le lepo posluša in prosi, potem bo že kaj. O resničnosti tega reka se je naš Zagornik svoje dni korenito prepričal.
Pričakoval je krasne jeseni in bogate trgatve, kakoršne morda že ni bilo trideset let, pa glej! nekega vročega popoldneva se privleče tam iz Kota kup črnih in sivih oblakov. Kmalu je bilo vse nebo zastrto in nato — vihar, dež, utrga se oblak med silno toč*. Končana in pokončana je bila lepa trgatev. Na tisoče in tisoče sočnih jagod je ležalo po tleh, trtne mladike vse polomljene
trte same od toče olupljene in polovico vinograda s trtami vred je odnesla voda, jg namestu rodovitnega vinograda je dež spiral golo kamenje ...
Tako je ljubi Bog prečrtal z debelo črto vse Zagornikove račune. In vendar je bilo tako prav in modro. Če tudi take ne. zgode marsikoga hudo zadenejo, vendar nas vera uči, da je bilo vse prav in modro narejeno, naj si modrijani še tako belijo glave, kako? zakaj? čemu? i. t d. Božja previdnost vč vse milijonkrat bolje, kot vsi ljudje skupaj; kot vsi profesorji, doktorji, filozofi, učenjaki našega modernega sveta skupaj z vsemi diplomati politikarji, ministri in vladarji in to je že nekaj. Na sodni dan bomo videli.
Nevihta je torej tudi Zagorniku zbrisala z njegove table vse lepe račune, prav tako kakor zemljo z njegovega vinograda. Za več let je bil ob dohodke, treba je bilo popraviti vinograd, otrebiti travnike, kjer je bilo vse polno kamenja in peska, popraviti tudi hiš co, ki je komaj nevihto prestala. Da, treba je bilo, toda to stane denar, a denar je bil Zagorniku malo manj kakor — Bog.
Vsled tega je postal po ti nezgodi zamišljen, otožen, začel se je ljudi ogibati in postal je čisto oduren in zadirljiv, ker mu niti ena številka ni ostala v računih na prejšnjem mestu.
Tako je počasi nehal moliti in delati.
„Saj je vse proč!" je rekel stokrat, Jaz revež od lakote umrjem, vse je končano, vse je proč!"
To seveda ni bilo res. Zagornik bi vseeno lahko živel, ker bi mu ostalo od njegovega kapitala, če tudi bi novo hišico sezidal, že še toliko, da ne bi stradal. Toda on je sam sebi lagal, kakor navadno taki ljudje, in potem se mu je seveda zdelo, da je ljubi Bog umrl, da so ga pokopali, in da ni več božje previdnosti na svetu.
Vse prigovarjanje njegove dobre žene je bilo zastonj, ves trud njegovih treh sinov, vse delo njegovih treh hčera je bilo zaman. Nič ni pomagalo, če so mu rekli, da škoda ni tako strašna, da se bo s pridnim delom še vse poravnalo. „Pojdite se solit!" jim je rekel; ostal je vedno isti svojeglavnež.
„Le veruj", je mrmral, „hudič je sedaj gospodar na svetu in ta vas slepi. Berači smo in lakote bomo poginili, če bomo & kaj časa čakali", tako je godrnjal in pote® navadno šel na vrt in molče gledal zidovje hišice; ali si je pa zavezal ušesa, potegn'1 kučmo čez glavo, da ni ne videl ne slisa ■ Jesti in piti se je bal, „ker drugače", J® dejal, „še za nekaj dni ne bomo kaj imeli; pa kaj to, saj moramo tako lakote umreti. Bog me je zapustil in preklel, hudič je g0" spod na svetu in bo mučil nas in živali do smrti. Mrčesa je toliko, da bo vse preplah
in uničil, nobene pomoči ni od nikoder, vse je proč, vse proč!" . . .
Bilo je lepo nedeljsko dopoldne, ko so župljani bili zbrani v cerkvi pri dopoldanski službi božji, Zagornik pa je sedel na vrtu v kotu, da bi nikogar ne videl, skrit za cvetlicami in vrtnim grmovjem.
Njemu nasproti je sedel na mali hruški čižek, ki je menda sklenil danes Zagorniku nagajati. Kajti pel je, pel tako glasno, veselo vabljivo in tudi nagajivo, da si je Za gornik kar ušesa mašil. Nazadnje so ga že roke bolele in odmašil je ušesa, pa čižek je še vedno pel. Toda sedaj ni pel več nagajivo, kot je sprva mislil, ampak čisto drugače. Zagorniku se je zdelo, da ima ptiček razum in srce in da mu govori: „Odpri oči, dragi Zagornik, in poglej naokrog: svet je zopet lep, nebo je tako lepo modro, polja zelena. To ni bila prva toča, pa tudi ne zadnja ! Tako pa ne more nikdar pobiti, da bi bila zemlja nerodovitna. Le poglej ljudi, kako prihajajo k ljubemu Bogu in ga molijo in so zadovoljni; Bog ne zapusti nikogar, kdor Njega prej ne zapusti. On je dober, On je vsemogočen. Zagornik veruj ! Zagornik moli tudi ti, bodi priden in delaven in Bog ti bo vse zopet povrnil!"
Tako je pel čižek in Zagornik je poslušal ... In kmalu bi bil potegnil kučmo z glave in sklenil roke, pa jo je trdo nazaj potisnil in godrnjal: „Ti si tudi tak nepridiprav, neumen čižek; skrbi le sam za se. Boš že videl, da ni Boga na svetu, in da hudič vlada vse naokrog in vse po konča, kar je še dobrega. Le čakaj, tudi ti prideš na vrsto; prišla bo zima in tedaj zmrzneš ali od lakote pogineš, če te ne bodo že prej vjeli. Potem boš pa imel vero in plačilo za svoje pobožnjaštvo ; ravno tako kakor se je meni zgodilo", je modroval Zagornik, „in prav nič drugače."
In ko je čižek, ki ga je menda poslušal, zopet začel peti in sicer tako lepo in po-
božno, je Zagornik zopet začel v svoji žalosti in onemoglosti mrmrati: „Tale čižek je prav meni podoben. Zdaj je vesel in glasan, pa kako kmalu ga bo konec 1 Ce ga ne dobč paglavci v roke, ga dobi mačka v kremplje, če pa mačka ne, ga be stisnila zima. Nama ne moje nihče nič več pomagati. Pa umriva skupaj, čim preje tem bolje."
Nato je čižek nehal peti in vzletel je na vrh hruške, in hkrati je prišel France, logarjev pomočnik, s puško na rami mimo Zagornika.
Je tudi tak nepridiprav 1" zagodrnja slednji in nič ne odgovori na Francetev »dober dan". In ko ga lovec vpraša, če ima morda kaj mošta, da bi si žejo pogasil, reče prav kratko Zagornik: „V sobi za pečjo je vrč!" Lovec odide v sobo.
„Tudi tak nepridiprav!" mrmra otožni Zagornik nadalje. In vendar ni bilo res; logarjev Franc je bil že pri jutranji maši tam doli v vasi in je moral potem radi tatinskih lovcev prehoditi velik bukov gozd. Oprostil je na tem potu srno, katera se je vjela v zanjko in upal je, da bo pod večer tatinskega lovca samega dobil v pest. Sedaj je stal v sobi pri oknu z vrčem v roki, katerega je našel za pečjo, kakor je Zagornik rekel. Okrepčavši se, pogleda nekoliko skozi okno po polju in na meglice na nebu.
Tu je pa moral nekaj zapaziti, kajti naglo zgrabi za puško, jo nabaše in previdno prisloni k licu.
Čižek se je usedel med tem zopet na prejšnjo vejico in veselo prepeval svojo praznično pesmico.
Hipoma je zletela koklja s piški čez dvorišče pod skedenj in kokodakala venomer. Zagornik pogleda radovedno krog sebe in navzgor. Tu je krožil velik sokol nad dvoriščem; čižek je pa veselo dalje prepeval. „Tako, le poj o ljubem Bogu«, pravi Zagornik, „kmalu bo sokol tukaj in ti bo vrat zavil, potem boš pa imel Boga! In
meni se prav tako godi, kakor tebi — ne bo dolgo in tudi mene bo prijelo za grlo. Hudobec je vendarle gospodar in za me ni več pomoči."
Iz nekake radovednosti in škodoželjnosti je gledal sedaj, kako se je sokol vedno nižje spuščal.
Nato se sokol po blisk o vo spusti na čižka, začuje se frfotanje, čižek krikne in zleti preko dvorišča v skedenj, med tem pa poči strel, in izza dima se zasliši vrisk lovčev, ki je prihitel iz sobe in vskliknil:
»Tako, ali sem te! Bil je zadnji trenutek", to rekši pokaže na čižka, ki je sedel sedaj na skednjevi strehi zdrav in čil.
Zagornik je med tem vstal. Mčl si je oči, kakor da bi bil spal, nato je pa šlo nekaj veselega, jasnega čez njegov obraz in oko mu je zopet gledalo svetlo.
„Rekel sem: čižek sem jaz; in sokol je bila nesreča in hudič, kateremu sem mislil, da sem zapadel, ko sem mislil, da ni Boga. Sedaj je pa sokol končal in čižek je zdrav. In tako nekako je tudi z menoj, in France ni nikakeršen nepridiprav, pač pa ravno narobe, Bog ga je ravno sedaj sem poslal, da bi rešil čižka in čisto prav je prišel. „Naš Bog vendarle še živi!"
„In če pošlje nalašč radi takega čižka iovca Franceta", je Zagovornik po dolgem, dolgem presledku premišljeval, „potem bode morda tudi zame še kaj imel." Debeli solzi kesanja sta mu porosili lice . . .
»Zagornik, v cerkvi zvoni k povzdigovanju", opomni lovec Zagornika, in pokleknil je slednji po dolgem času, se trkal na prsi in srčno vzdihnil: »Jezus, verujem v Te, Jezus, upam v Te, Jezus, ljubim Te! Amen."
Tako Francetov izborni strel ni le sokolu prestrelil srca, ampak je ob enem tudi Zagornikovemu hudobcu predrl črno srce.
Razgled po domovini.
Razglas o sprejemu g o j e n k v gospodinjsko šole c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meaeoa oktobra se ottori sedmi tečaj gcspodinjske Šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v »avodu, ki je pod vodstvom gg- sester is reda sv. Frančiška. Zavod je ' posebnem poslopju poleg Marijanišč* na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. — Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojealovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one pred-Bete. ki jih mora umeti vsaka dobra gospo-
dinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, li kanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke seistotako vež bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno Sivino. — Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu sadosti privadijo nemškemu jeziku — G o j e n k a, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec
ca hrano, stanovanje, fcu • , o razsvetljavo, perilo, tj, ap;oi» zj vse, 30 K, ali za veti tečaj 360 K. — Vsaka gejenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: dve nedeljski obleki, tri obleke u delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopio ia p noči, štiri barvana spodnja krila, dve bali spodnji brili, Sest sraje, lest parov nogavic, .10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s
seboj. — Deklice, ki hočejo »stopiti f gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti ie 16. leto; le izjemoma, v posebnega oz ra vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mladih učenk; 2. znati čiUti, pisati in rafiunat; 3. predlo žiti zdravniSko spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev in varuha, da plačajo »se strošie; 5. zavezati se da bodo natančno in vestno zvrževale vsa dela ki se jim nalože. ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje n sprejem, ki jim je priložiti Selško in zdravniško spri če»alo ter obvezno p smo staršev, oziroma varuha, naj se pošljeio do 15. septembra 1.1. glasnemu odboru c kr kmetijske družbe kranjske v L ubijam. — V prvi vrsti se v g( spi dinjsko šolo aprej« m»jo deklice, ki imajo domofinsio pravico na Kranjskem; č p» bo o šo'i prostor, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih ltžel. — G I a * n n i odbor c k r. k in e 11 sne družbe krimske.
—	V L i u h 1 j a n i, dne 15. ulija 1904.
Družba sv. Mohorja. S posebnim ve seljem uatnau a o, da se j< StrV<lo Slovencev Mohcrjanov nepričakovano Z"atro pomnožilo, da šlejen.o let i števili udov naSe druibe kakor še n be o leto poprej Letos naTnč smo d speli do prtč>(ti*ga števila 84.598 udov druibe »v. Mohorja, t. ). 8540 ud'V *eč tak r I n> k te štela družba 76 058 ulov, in 4 55 2 u <4 < v »eč kak r pr. dlanstem. k<> sm št l> 80 046 ud«v.
—	Sie iIj po posameznih kraiih zr mi šk< fi h nam k«ž> sodeči (r gled:
1.	Goriška nadškofija
2.	Ki^ka škofija . . .
3.	Lavantir.ska škofija .
4.	Ljubljanska 6 ofija
6. Tržaško-koperska škofij:
6.	Sekovska škofija . .
7.	Sumboteljska škofija
8.	Zagrebška nadškofija .
9.	Seajska škofija . . .
10.	PoreSka Škofija. . .
11.	DjakovSka Škofija . .
12.	BosniSke škofije . .
13.	V demska nadškofija .
14.	Razni kraji .... 16. Amerikanci .... 16. Afrika in Azija. . .
Skupaj
955*3 (+ 1292) udov f 471 (+ 2o6) . 26959 (+ 36P6) , S2 83 (+ 2486) „ 4615 (+ 56.) ,
tt7 (— 311 ( + 183 ( + S 02 ( + 113 ( + 82 ( + 193 (-238 ( + 527 ( + 1273 ( + 198 ( +
3) 6) tO) 14) H) 19 21) 63) 65) 151)
7)
Veseli ta razki z nam kbte, da smo ra no na dvfh točkah iralo nszaHovali, namreč v sekotški (graikij škofi|i za 3 in vbomiškib šktfi »h za 21 udov.
Povsod drugod pa smo sijajno napredovali. Slava zato Vsemogočnemu, ki očividno blagoslavlja naš trud, hvala iskrena vsem poverjenikom, ki zbirajo raztresena krdela z mnogim trudom k tako častni armadi, priznanje vstm posameznikom, ki množijo s svojim pristopom število Mo-hoijanov, Slovencem v veselje in čast, nasprotnikom naroda našega v strah in zavist!
84o98 (+ 85iO udov. !
Pregled nam kaže, da je najbolj napredovala lavantinska škofija, namreč za 3666 udov, ki je bila prejšnje leto za 2Ho udov nazadovala. Nji sledi ljubljanska škofija, ki je napredovala za 2385 udov, dočim je bila prejšnje leto nazadovala za 915 udov. Tudi goriška škofija kaže jako lep napredek +692. dočim je bila prejšnje leto za 396 udov nazadovala. Lep napredek kaže nadalje tržaško-koprskaza 567, in krška škofija za 266 udov. Prav posebno nas mora veseliti napredek v v i d e m s k i škofiji, kjer imamo 63 udov več, in napredek Amerikancev za 154 udov. Razmerje po drugih škofijah nam kaže gornji pregled.
Med naše ude se bo letos torej razdelilo 507.588, t. j. precej nad pol milijona knjig. Ako prištejemo to število onemu prejšnjih let, vidimo, da je družba sv Mohorja tekom svojega obstanka razdelila samo udom. imenoma navedenim v vsakoletnih koledarjih, vkup 9,807.628. t j malone deset milijonov knjig
Z razpošiljatvijo letošnjih knjig se bo pričelo koncem meseca septembra
Odbor
Družba sv. Cirila in Metoda slovenskemu narodu. Akademično ferialno društvo »Prosveta" je uvedlo .narodni kolek" v korist družbe sv. Urila in Metoda in iz krasnih uspehov, ki jih je v kratki dobi doseglo pri tem rodoljubnem podjetju, je razvidno, da tiči v „narodnem kolku" nov trajen vir dohodkov naši šolski družbi.
Družba sv. Cirila in Metoda je prevzela 18. avg. narodni kolek v svojo upravo ter tem potom prosi vse domoljubne Slovence, da jo podpirajo. Z narodnim kolkom hočemo prenesti narodni davek na rame najširšega občinstva, ki se mu s tem omogoči položiti tudi najmanjši obolus na oltar domoljubja.
Kakor majhne kapljice naj se zbirajo darovi iz vseh pokrajin, kjer se čuje govorica slovenska, stekajo naj se v močne potoke in široke reke, ki bodo ustavile tuji naval. Naj je ne bo listine, ne pisma, ne razglednice, ki bi ne nosila znamenja, da jo odpošilja rodoljubka ali rodoljub. Koleko-vane vstopnice na vseh zabavnih priredbah naj bodo znak, da ni trenotka, v katerem bi Slovenec pozabil slovenske dece. Vsa narodna društva naj s kolekovanjem svojih listin in razširjanjem kolka dokažejo, da umevajo pomen medsebojne podpore narodnih organizacij. Znamenje narodne trgovine naj bo, da se v njej dobiva narodni kolek Občinstvo naj ga povsod odločno zahteva.
V polnem zaupanju, da bo vse slovensko občinstvo podpiralo razširjevanje narodnega kolka beleži.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Osebne premembe v ljubljanski škofiji Premeščeni so naslednji čč. gg.^ pelani: janež Debevec iz Vipave v Kranj Frančišek Skulj iz Koprivnika pri Ro čevju v Stari log, Janez M a u s s e r i2 gu. rega loga kot župni upravitelj \ p0| Janez Pele iz Kočevske Reke kot ekspožit v Zdihovo, Frančišek M a j d i č iz Minit peči v Polhov Gradec, Jakob Klein, d i e n s t iz Polhovega Gradca v Mirno ped — Nameščeni so kot kapelani naslednji semeniški duhovniki: Pavel Zaje v Ha. nini pri Rakeku, Frančišek Z a j c v Ko-privniku na Kočevske i, Ivan Perko» Šmarjcti. — Nameščena sta kot kapelam gg. novomašnika: Matej S u š e 1 j v Vip Alojzij Perz v Kočevski Reki. — Č. gosp Janez Godec je nameščen kot ekspozit v Konjšici.
Imenovanja. Učitelj veronauka na občinski realki v Idriji, g. Alfonz L e v i fini k, je dobil mesto učitelja na I. državni višji gimnaziji v Ljubljani; suplent na dri višji realki v Ljubljani, g dr. Mihae Opeka, je imenovan za pravega učitelja na istem zavodu.
Umeščena sta bila č. g. Jak. Le bar. župnik v Polomu, na župnijo Črmošnjice dne 25. avg., in č. g. Anton Z g u r, župnik v Hrenovicah, na župnijo Brezovico dne 30. avg
Premeščen je č. g. Josip G o s t i ša iz Stare Oselice za kapelana v Predvor.
»Društveni koledarček« ud. »8U-vensk« ~ r » č » sh> b < c i h i n i zveza* kar smo že zadnjič naznanili k< netm pr h< au|fg» meseca v iuCdi ako lični c bitki in z zan amo vsebine. Zvati bo obatgal »Koledarček« natančen inenik \ s h društev, ki so v -Z-ez*, in kratek pngied nj h veg* delovanja v prtts* Aenem letu. »Koltd.rč. k« bo j»ko dobro s ulil kot zapianik tudi našim kmečkim mla deničem. Cena mu bo samo 1 l ■Su venska kiftčaosko aicialna aveia* vabi) tem na naročbo v prvi vrsti diuštva in nji bove Člane, pa tudi posameznike; kdor na bere skupno deset n»rotnik< v, dobi enega po vrbu. Oglasi pa ae sprejen a]o samo do 15. M-piembr* L 1 in se pošiljalo na naslov: »Slov. krač -socialna zveza* (L. Srnin kar)» Ljubljani
Evharistični shod v LJubljani seje sijajno obnesel. Shoda se je vdeležilo nad dve sto slovenskih in hrvatskih duhovnikov. Posvetovanja in cerkvena slovesnost z »e'1" častno procesijo vse se je izvršilo tako, da se je v veliki meri dosegel namen shoda: pri Slovencih in Hrvatih, med duhovščino in ljudstvom poživiti in razširiti češčenje sv. Rešnjega Telesa.
Notranjske novice.
—	Iz Trnovega na Notranjskem.
(Zavod ubogih šolskih sester Bde Notre Dam e".) Znano je, da imajo jri nas uboge šolske sestre „de Notre )arae" velik in izvrsten zavod za deklice n sedemrazredno ljudsko šolo s pravico avnosti. Redovnice so sezidale novo, lepo Jolsko poslopje in par let pozneje tudi ve lik samostan, v katerem so tudi šole in prostorne dvorane za vzgojenke, katerih se je minulo šolsko leto tukaj vzgajalo 75, šolo obiskujočih deklic pa je blizo 300. V zavodu je velika in zelo lepa kapela z Najsvetejšim. Pred hišo je veliko dvorišče in prostoren, jako krasen vrt. Učijo se vzgojenke razun šolskih predmetov, domača in umetna ročna dela, prostovoljno pa tuje jezike, petje in godbo. Konec leta je javna preskušnja pokazala, da je bil vspeh, kateri so vrle učiteljice-redovnice dosegle, izvrsten. Tudi stroški za oskrbovanje deklic, so nizki, tako da zamorejo starši deklic tudi v tem oziru biti zadovoljni. Ker je pa letos mnogo bolj odrastlih in takih mladenk, katere so šolanje dovršile, zapustilo zavod, je sedaj še mnogo prostorov praznih in se še dokaj deklic lahko sprejme. Želeti bi bilo torej, da se roditelji, kateri mislijo našim redovnicam izročiti svoje hčerke, kmalu oglasijo. Vsakoršna pojasnila daje samostansko in šolsko predstojništvo v Trnovem pri Ilirski Bistrici, do katerega naj se stariši brž ko mogoče obrnejo.
—	Pri sv. Vidu nad Cerknico smo 15. avgusta blagoslovili novo Marijino zastavo. Bila je prav lepa slovesnost. Blagoslovil je žastavo domači g. župnik in v pridigi fante in dekleta Marijine družbe opo minjal, naj obljubijo v slovesnem trenotku blagoslova nove zastave, da hočejo Mariji zvesti ostati. Pobeg pred praporom onečasti vojake, pobeg od Jezusove in Marijine zastave pa stori tebe, mladenič in dekle, časno in večno nesrečnega. — Vsi Vidovci smo veseli lepe slovesnosti, samo enemu ni bilo všeč.
—	Za Marijino družbo ne mara nek študent pri sv. Vidu, ki pa ni letos dovršil osme šole. Njega je vsa slavnost pri blagoslovu nove zastave silno bolela. In česar je bilo srce polno, se je razlilo po žilah »Slovenskega Naroda". Nekateri človek je vdarjen ne le z dušno ampak tudi s telesno slepoto. Ta študent je videl le pet fantov naše Marijine družbe korakati za zastavo pri slovesnem sprevodu, dočim jih je b'lo 20. Norčuje se iz deklet, ki igrajo Marijine otroke. Marijina družba se mu zdi le umetno skovana reč brez prave podlage. vso čast daje nekemu župniku, kije takoj Pri svojem prihodu v svoji fari Marijino
družbo razpustil, ker je spoznal, da ne more dobrega sadu roditi. — Nam bi bila taka hvala „Slov. Naroda" največja sramota.
-- Iz Hotederšlce. - Menda od nas še ni bilo dopisa v »Domoljubu« ; toda počasi se bodemo vzbudili tudi mi. Za danes kratko sporočam, da so nas zapustili naš dosedanji župnik Ivan Sakser, ki so skoraj 15 let med nami pastirovali. Bog jim povrni, kar so nam dobrega storili in jih blagoslavljaj na njihovem novem mestu ! Takoj drugi dan pa smo dobili naslednika gospoda Alojzija Jarca, katerega smo najsijajneje sprejeli Bog daj, da bi tudi vselej poslušali in ubogali njegov pastirski glas.
—	V Trnji prirejajo z enorazredne trirazredno šolo za 16 tisoč kron. Prizadeti se že zdaj jezijo, kajti skušnja povč, da je bila tu še vedno za enega učitelja smola, kaj bo s trčmi!
—	Policijsko nadzorstvo, kje sil Dnč 14. in 15. avg. to je na nedeljo in praznik Vel. Šmarna — na kateri dan je farni pa-trocinij - se je izvrševalo delo pri novem vodnjaku poleg hiše T. P. v Št. Petru. Ker tukaj ni še enakost v navadi, so ljudje gredoč k bogoslužju to začudeno pogledovali, posebno še ker je bilo to ravno županstvu pred nosom.
—	Nezgoda vsled neprevidnosti se
je prigodila dnč 18. avg., ob 9. uri dopoldne v vodnjaku pri parni pili gosp. M. Medica v Št. Petru na ta-le način: Vsled suše je postal dotični vodnjak prazen. Da si pa gospodar pridobi za enak slučaj več vode, se je pogodil z nekim zidarjem, Italijanom, da mu za znesek od 300 kron na dogovorjeno mero vodnjak pogloboči. Mojster si je k temu delu privzel še dva delavca, ki so do omenjenega časa ročno izkopali že 1 meter globočine. Ta čas pa se jim vsled neprevidnega ravnanja zruši spodnji kamen obzidja, kar povzroči, da je začelo obzidje vodnjaka skupaj padati. Delavca sta, čutivša nevarnost, skušala vteči, kar pa ni bilo mogoče: prvi je sicer prišel sam ven, toda na glavi in roki močno pobit, drugi pa je moral čakati, ves med kamenjem zasut, rešitve; mojster pa je ostal pod nekim tra-movjem, pritisnen za nogo pod vsem zasipom cele štiri ure, med tem pa na vse mogoče načine klical pomoči. Ker je bilo misliti, da se vsaki hip zruši teža kamnja v dno, je pristopil šentpeterski kurat č. g. J. Zupan in mu podelil, ko je nesrečnik prav glasno zmolil „confiteor\ splošno odvezo. K sreči je bil na mestu nesreče neki mojster — doma iz Jške pri Ljubljani — s svojimi delavci, kateri kaj umetno napravlja letos vodnjake v Šempetru, da je s svojo spretnostjo pripomogel k rešitvi. Kmalu popoldne je došel na mesto nesreče poklicani zdravnik gospod Eržen iz Postojne, da je ranjencema osnažil in obvezal rane; odvedli so ju takoj v po-
stojinsko bolnico. Mojster Italijan pa je, ko so mu odvzeli prst, sam prišel po lestvi iz luknje in sicer, razun utiska na nogi popolno zdrav..Previdnosti ni nikoli preveč!
—	Suša je na Notranjskem ponehala, travica zeleni na novo kakor na spomlad, ali kaj pomaga, ker sv. Mihel že jesen vaga.
—	V Št. Peterski občini se vrši te dni cenitev po suši prizadete škode. Cenitev je baje precej natančna, toda, vsaj nekateri mislijo tako, kmetu, če se ceni za kako podporo, bo po sedanji navadi malo pomagano: kmetu vzeti in kmetu dati to je menda toliko kakor nič. Sezite gospodje v ono blagajno, katera ne žuli kmeta, drugače je bolje, da se radi stroškov miruje.
-— Misel za vodovod je šinila nekaterim gospodom in pivškim možem za časa letošnje suše kar hipoma v glavo: Pri vasi Gradec je neki izvir vode, kateri prihaja baje od v gorah stoječega jezera, v katerem je neki toliko vode, da bi zadostovala več vasem na Pivki. Ker jezera še nobeden ni videl in ga. tudi ne bo, gre ta misel težko v zdravo glavo. Gospodje pa so vse eno vkrepali, naj bi se ta voda s pomočjo 1 miljon kron spravila vrh gore; od tam naj bi jo dobile vasi. Ta misel bi mnogim Pivčanom vgajala, če bi ne bilo treba zraven miljona.
—	Požar. V vasi Stara Sušica pri Ko-šani je nastal v jutro dnč 31. avgusta požar; zgorele so tri hiše z gospodarskimi poslopji.
—	Delavec J. Adam iz Petelinj, o katerem je poročal zadnji „Domoljub", je že ostavil bolnico. Zdaj hodi doma tak, kakor bi ne prestal nikake muke. Res trdna grča.
—	Zanimiva mačka. Če tudi je imela, kakor je poročal »Domoljub", angleška devica Terrill iz Truro radi ljubkovanja 500 maček v oskrbi, ni bila med temi gotovo take, kakoršna se vidi pri h. št. 32 v Rado-hovi vasi pri Št. Petru: Ta mačka je rujave progaste dlake in nosi, kadar se ji zljubi, kakor nekateri psi v kolač zvit rep, kar jo dela zelo smešno, in pogleda vredno. Gospo-dičini Terrill jo tu sicer nemoremo priporočati, če bi pa koga zanimala, si jo lahko ugleda.
—	Bomba naperjena proti slabemu gospodarstvu, o kateri je bilo svoječasno že govorjeno, se je v Radohovi vasi te dni razpočila. Za danes bodi le povedano, daje vasi odnesla škodljivi »gospodarski odbor" in to tako, da ne bo imela ta vas za naprej po občinskem zakonu voljenega »gospodarskega odseka". Ker je gotovo več vasi na Kranjskem v položaju takega gospodarstva, kakoršno je bilo v Radohovi vasi, bodemo v pouk o priložnosti bolj jasno pisali.
—	Liberalne zabave. V Senožečah je družba liberalnih trakulj dolgo časa pila. Vino pa razgreje glavo, in ker so v glavi možgani, razgreje tudi te. Ta družba teh
liberalnih trakulj s temi razgretimi možgani je iskala zabave in res ena teh trakuljc jo je podrukala in pravi: .Slovenca" zažgimo. Pozno v noč, tje proti jutru je že bilo, ko je tekla neka študentovska trakuljica ponj v prodajalno. A čudno, kmalu jo pripiha nazaj v gostilno ves v strahu. Zabava je bila tako pokvarjeni, toda trakuljice so naprej pile in se jezile.
—	Novi župan v Senožečah je postal Jurij Može. Prejšnji se je zbal na novo ustanovljenega konzuma.
—	S skednja je padel v Senožečah Štefe Zelen. Zlomil si je rebro in se tako pretresel, da je postal nezavesten.
—	S hruške padel je pa v Senožečah Jernej Delak. Ko je obiral zrelo sadje, se mu je odkrhnila veja, toda nič se ni poškodoval.
—	V Ameriki ubilo je Jožefa Kemel, doma iz Šempetra Delal je v gozdu.
—	Gasilci v Postojni Dne 14. avgusta je zborovala zveza gasilnih društev v Postojni. Prišlo je gasilcev blizu 2000 ter so bili lepo sprejeti. Prav je, da so bili lepo sprejeti, ker pokazali so, da so res narodni. Na zborovanju se je namreč sprejela resolucija, ki zahteva, da se pretrga vsaka, tudi najrahlejša zveza z .avstrijsko gasilno državno zvezo", ki je nemška ter se stopi v zvezo »Slovanskih prostovoljnih gasilnih društev". Taka narodnost je prava, ki se ne kaže samo pri kozarcih!
—	Občudovanja vredna vestnost.
Strojevodja tovornega vlaka, Birk, je stopil na Rakeku na oni oddelek stroja, kjer je premog naložen. Revežu je spodrsnilo in priletel je tako nesrečno na nek zaboj, da mu je spodnji del telesa strašno pretrgalo. V tem grozovitem stanu, v teh strašnih bolečinah je pa vozil še naprej do St. Petra. Tam šele je uvide), da ne more spolnovati več svoje dolžnosti, ker je onemogel. Zdravnik iz Postojne mu je prinesel za silo pomoč.
—	Zgubila se je 311etna hčer kovača Antona Hrovatina iz Trnovega.
—	Zaprt je delavec Franc Poženel iz Planine Njegovemu gospodarju je zmanjkalo v eni noči več stvari, ž njimi je pa izginil isto noč tudi Poženel. Ker je na sumu, so ga zaprli.
—	Pretep. V Ložu so popivali fantje in ko so bili že natrkani, so šli proti domu. Med potjo so se pa sprli, in France Mar-tinčič iz Otoka je zagrabil nož ter jednega tako ranil, da je onesveščen obležal na tleh.
Iz vipavske doline.
—	Čudne in vesele reči s Cola. Župan in gostilničar na Colu — Maks Žgur ima skrajno dvorljivega in olikanega sinčka. Komaj je po velikih težavah zlezel iz tretje
realke, že napada ta mlečnozobi pobič može in mladeniče katoliškega mišljenja z raznimi grdimi priimki ter jih s prav liberalno oliko javno zahmehuje na cesti. Vprašamo Vas g. župan Žgur, ali vam je postopanje vašega nadebudnega sinčka znano? Morda to dela celo po vašem naročilu? Če ne bo kmalu konca takemu izzivanju, hočemo vašega sinčka priporočiti vodstvu c. kr. realke v Idriji, da ga namreč nauče drugačne olike. Vaše hiše pa, g. župan, če so vam „klerikalcitt res tak trn v peti, se hočemo ogibati po načelu „svoji k svojim". Ali ste čuli, g. župan Makso Žgur?
Dnč 7. avgusta popoludne ob 6. uri so imeli vipavski liberalci svoj tajni shod v gostilni g Ravana, črnovrškega častnega občana. Povabili so iz Ljubljane g. dr. Vo-duška. Agitacija za ta shod je bila silno velika, pa vkljub temu je iz devetih občin vipavske doline priromalo na to »božjo pot" dežja prosit komaj 100 — reci sto ljudi. Pa kakšni so bili ti ljudje!? Poleg nekaj po divjanih hlapcev in pastirjev, so bili navzoči kar trije „tatati" zoper šesto božjo zapoved. Ali naj jih naštejem? Ne bom jih, samo to povem, da so ti trije „havptgenerali ,dične' in ,poštene' liberalne stranke", ki bijejo ljut boj zoper »nečisto" in »nepošteno" klerikalno stranko. Nadalje so bili navzoči tudi nekateri .odlični gostje", katere je roka pravice že prijela za lase s tem, da jih je kaznovala z globo in luknjo zato, ker so bili pozabili, da je še vedno v veljavi tudi pred državo sedma božja zapoved. V tej gnječi smo zapazili tudi »junaškega" črnovrškega nadučitelja Čuka, tistega »hrabrega" možica, katerega so lastni šolarji že imeli pod šolsko klopjo in bi ga bili kmalu prav pošteno naklestili, da ga niso rešili usmiljeni ljudje iz rok novodobnih kmečkih divjakov - hočem reči — .dijakov". Seveda vipavskega otrobarja Fr. Silvestra, učiteljčka z Dola tudi ni smelo manjkati. Pr šel je, da vidi, kakšen sad je obrodilo njegovo enoletno »delovanje" na Colu in njegovo rovanje proti njemu tako priljubljenemu »Domoljubu" in pa da poroča v svojem »evangeliju" — v .Slov. Narodu", koliko vina in piva so spili njegovi ljubčki... Naše stranke ljudi na shodu ni bilo, ker so se šteli za nevredne, da bi bili oni »črni klerikalci« med tako dičnimi in poštenimi ljudmi. Z govorom g. Voduška baje zborovalci niso bili kar nič zadovoljni. Domov grede so se vstavili črno-vrški zapeljanci pri klerikalnem oštirju in tu so nekaterim našem ljudem javno priznali, da tako jalovega shoda še niso nikdar doživeli in da na tak shod tudi nikdar več ne pojdejo. Bilo jih je torej vendarle sram lepe kompanije«, v katero so bili zašli. — Sadu ta shod pač ne bo imel, kajti ljudje, ki so bili navzoči, so že itak dovolj pokvarjeni,
da jih nihče več ne spravi na pravo p« klerikalniti mož gos. odarjev in veljakov^, zraven ni bilo. (Od 165 gospodarjev colsfe občine jih je bilo navzočih samo 19 _ činoma popolno zadolženih gospodarjev b teri so itak povsodi zraven, kjer se toči pit, in vino zastonj.) Sad in dobiček od teg shoda ima edino le gostilničar Rovan, katen je spravil lepe kronce za povžite stvari oi oskrbljenih liberalcev v svoj žep. G. VoduSel sam je baje plačal 2 sodčka pive. Tore d« je vendarle bil. Di, dež je bil druzega pa ni£
Na Colu imamo nekako posebno rudo, ki se zove ledena ruda. Koplejo to .rudo' v nekem ledeniku eolske občine kakih 801 globoko. Koplje pa se ta ruda samo tista leta, kadar je mila zima, pa vroče poletje in grozna suša. Letos se ta »ruda" prati pridno izvaža v Videm, Trst, Gorico in t Ljubljano.., kjer se neki prav dobro prodi In prav tako, saj ljudje so denarja potrebii
Posojilnica in hranilnica na Colu ini v petih mesecih svojega obstanka promn že približno 28.000 kron. Lepa svota kajne za tako majhni občini kot sta eolska 1 podkrajska! Liberalci te napadajo (pa si| liberalci vse napadajo, kar koristi kmetu ii ne njihovemu žepu), ti pa se za njibon napade bore malo meniš, marveč prav» selo napreduješ v prospeh siromašnim občt nom. — Tudi katol sloven. izobraževal« društvo so že mnogokrat napadli... društvo grč pa veselo naprej svojo pot in se prn nič ne meni za liberalne žabe, ki kvakaji v umazani luži. Društvo se prav častno razvija, udov šteje od tedna do tedna več Predavanj smo imeli že sedem. Sedaj po leti bomo zaradi prehude vročine nekoliko prejenjali s predavanji, na jesen in na zimo bomo pa zopet pričeli s podvojeno čilostjft Liberalni urhi bodo pa zopet kvakali, pa uj kvakajo, saj druzega ne znajo. —
-	Naš »tata" Hrovatln imajo smola Rekurirali so zoper obsodbo 140 K na Ljubljano. Sam dr. Tavčar je prišel v sodno dvorano, da bi rešil našega »tata" Pa sa" dr. Tavčar, čegar beseda toliko velja < Kranjski deželi, našega .tata" ni mogel rešiti. Zopet so bili obsojeni in poleg 140 bodo zdaj morali plačati še dva advokata m potne stroške v Ljubljano zAse in za Hriba Ubogi »tate"! »Četrti" se že bliža, kakor pravijo ljudje in sedaj pa še ta preklican« smola! Pa nič se ne bojte, kot »častnem« občanu" mnogobrojnih občin se vam na starost ne more slabo goditi. Živela črnovška občina, ki si — med mnogimi drugim' " v zadnjem času tudi ti omogočila, da »a »tata" z mirnim okom zr6 v bodočnost!
—	Kako se čudno vrti časa ko\( Pa so pisali pred dokaj meseci vipavsK' liberalci v »Slov. Narodu": »Čujte, Mariji družba tatinska!" Kaj pa je bilo? PrednlC'
Marijine družbe v nekem kraju na Vipavskem je na nekem vrtu — katerega oskrbnik je bil pristen liberalec — natrgala par lavo-rovih peres za venec k Marijinemu altarju. Kdo bi se nad tem pohujševal ? Kaj ne vsak bi to rad dovolil - samo liberalci, katerim so iVlarijine družbe trn v peti, ne. Pa so vpili po „SI. Narodu* v svoji »sveti" jezi: Čujte, Marijine hčere tatice! Le čakaj ti tatinska" prednica vidimo se pred sodiščem!" — In zopet je pisal »Narod": „Čujte, čujte, član izobraževalnega društva je potolkel svojega lastnega očeta do krvi... zagovarjati se bo moral pred sodiščem....* Torej vsi, vsi — pred sodišče, zagovarjati se boste morali vsi... Pa ni bilo nič, zagovarjal se ni ne eden, ne drugi, ker ni storil ne eden, ne drugi prav nič kazni vrednega. Pa se je zasukalo parkrat časa kol6 — in stala sta pred sodiščem dva — pa ne klerikalca, ampak dva pristna liberalca; in eden je dobil tri tedne zapora vkljub rekurzu, drugi pa — naš »tata" — pa je moral plačati 140 kron globe vkljub rekurzu... Ah, kako se pač čudno vrti časa kol<5! Kako že veli pregovor? Kdor drugim jamo koplje ...
—	Pozor Vipavci, zlati časi se vam obetajo. Na Colu sta bila dva dohtarja iz Ljubljane in priporočala še eno hranilnico, pri katerih bi se dolg popolnoma vničeval.. Oj vi učeni dohtarji vi! Vse to delajo v res niči vse tri rajfajzenove hranilnice: vipavska, šturska in eolska. Milo se nam je storilo, ko smo videli, kako mladi dohtarji ljubljanski visoko mislijo, pa za nami klerikalci (o groza!) — capljajo.
—	Nekje je bilo, pa ne povem kje, pa je bilo resnično. Zbrani so bili možje, ki odmerjajo davek ljudem od osebne dohodnine. Davčni nadzornik je bil tudi zraven. Poklicalo se je neko imč. Kar vstane eden navzočih in reče: „Tega pa le pritisnimo, ta je klerikalec!' Ne povem, kje se je to zgodilo, a zgodilo se je prav res. Iz tega spoznate, ljudje božji, kako silno „pravični" so liberalci. Ah dd, hudo je biti dandanes klerikalec! Kdaj že vendar pride dan (povej mi, slovensko ljudstvo!), kdaj že vendar pride dan, ko bomo že vendar nehali biti mi klerikalci nakovalo »pravičnih* liberalcev?
Iz logaškega okraja.
—	V Menišiji sta v neki vasi dva liberalca, ki menita, da predstavljata ljudstvo. »Narod" namreč piše, da je bilo vse ljudstvo zoper zidanje neke kapelice. Kako je to mogoče, ker sta v vasi samo dva liberalca ? — A vkljub temu, da je bilo vse ljudstvo zoper, se je kapela vendar zidala, tako poroča »Narod". Kdo jo je torej zidal ? Če se je ljudstvo upiralo, sta jo zidala liberalca, ker edino liberalci ne spadajo k ljudstvu. »Narodevoi* kamenjajte ju!
—	Čudne pojme ima neki dopisnik v »Narodu«. Pravi tako: Ker bodo ženske pri vodovodu obrekovale in obirale ljudi, zato se tam ne sme postaviti kapelice. Ali ni ravno narobe res? Ker se je tam postavila kapela, jih bo to kolikor toliko odvračevalo od slabega govorjenja. Sicer pa naj se žen-stvo iz Dobca primerno zahvali temu čudnemu dopisniku za razširjenje njene slave po svetu. A naj bo potolaženo, da jo dopisnik v teh lepih lastnostih daleč prekaša. Saj se je toliko nalagal v „Siov. Narodu" čez svojega dušnega pastirja, da celo sam v dopisu ne more več razločevati laži od resnice.
—	Gostilničar bo moral postati neki »Narodov" dopisnik v Begunjah. On namreč po gostilnah vidi še tiste ljudi, ki jih ni notri. Kako bo moža osrečevala lepa misel, da je gostilna polna gostov tudi takrat, kadar bo prazna. Tako pravi v so botnem »Narodu", da je bil begunjski eks-pozit 15. avgusta v Bezuljaku kar v dveh gostilnah. A cela vas ve, da se je oglasil za par minut le v neki privatni hiši. Tudi njegova spretnost pri pobijanju kokoši mu bo pri gostilniški obrti dobro služila. Samo to napako ima, da ljudje od njega beže — celo njegov sin in sinaha. Nič ni torej čudnega, ako ljudje enake baže pričakujejo, da bo tudi duhovnika »kmalu veter za vedno odnesel prav daleč od njih".
Iz Starega trga pri Ložu.
—	Lipa je bila začela goreti na
Križni gori na dan zadnjega cerkvenega shoda. Najbrž je kak romar vrgel ostanek goreče smodke v votlo deblo, ki se je vsled velike suše vnelo ter jelo goreti. Drevo se najbrže ne bo posušilo. Saj bi bilo pa tudi škoda starodavne lipe pred staro romarsko cerkvijo!
—	Nad Babno-polico je bil 7. avgusta začel goreti poliški gozd. Ogenj je zapazil orožnik iz Dobregapolja. Ker je bila omenjeni dan ravno nedelja, tiral je orožnik Babnopoljce od popoldanske službe božje kar naravnost v gozde na kar se je posrečilo ogenj precej omejiti. Tretji dan so domačini s Police ogenj do cela zadušili
—- S plenkačo je nevarno ranil nek delavec 15 letnega Alojzija Špeha iz Koza-rišč. Po nesreči je ušla tesaču plenkača iz rok in z vso silo zadela fanta pod pleča, mu presekala par reber, ter mu zadala globok", nevarno rano.
—	Svojo teto umoril? Pod tem naslovom je poročal »Domoljub" v zadnji številki, da je Matija Germ iz Loža umoril svojo teto, ko ga je le-ta v spremstvu dveh drugih sorodnikov napala na potu iz krčme proti domu idočega. Vse to je i z m išlje no. Germ še nikogar ranil ni, kaj še le ubil;
najmanj pa svojo teto. Aretiran je pač bil Germ — kakor je »Domoljub" v 16. številki že poročal med starotrškimi novicami — a ne radi uboja, ampak zarad javnega na-silstva; bral je namreč Martinčevemu Jakobu malo preveč glasno — »levite".
—	Poneverjenje ? Kakor blisk se je 20. avgusta raznesla po Staremtrgu govoriea, da je g. Mlekuž prišel na sled neki goljufiji pri svojih uslužbencih Kmalu na to smo se prepričali, da je Mlekužova trgovina v Igavasi zaprta, a zaprt tudi nje dotedanji voditelj — in sicer v Ložu v prostorih c. k. okrajne sodnije. Precejšnjo ulogo je igrala pri poneverjenju tudi neka gospodična iz Ljubjane, ki je kaj rada razkladala kupcem v štacuni, da so njen stric g. dr. Ivan Tavčar, advokat v Ljubljani. Cu-jemo, da je gospodična tudi od g. Ivana Benčina odnesla nek denarni spomin s seboj. Radovedni smo, bo li zdaj tudi dr. Tavčar tako ponosno govoril o njej — kot o svoji ožji sorodnici, kakor je ona ponosne go vorila o njem — svojem stricu.
—	Uganite, kdo Je v Komidarjevi hiši na Vrhniki gospodari - Muzikant z Markovca. Kadar Komidar brez dovoljenja prireja ples in godbo, pa od višje strani povprašajo: Prijatelj, kako pa to? Saj ni-nimaš dovoljenja, tedaj Komidarjeva gospa milo zajavkajo : »Kaj, ali naj »muskontarja" ven gonim, če pa sam notri pride?" — O, joj! Pravijo, da gorjč hiši, kjer baba hlače nosi. Pri Komidarju na Vrhniki pa nosijo eno hlačnico domače ženske, drugo hlačnico pa muzikant z Markovca. G. Komidar, vam pa trikrat gorje!
—	V škripcih je. Kdo? No Komidar na Vrhniki. Ker ne more več dobiti domačih plesalk zadosti, sr jih naroči s Pivke, kakor je bilo v nedeljo 21. avgusta. Poštenim domačim dekletom ne ugaja smrdljivi vzduh Komidarjeve krčme ob nedeljskih večerih. Prav imate dekleta. Kdor hoče osla imeti, naj si ga kupi, Komidar pa, če hoče imeti za svojo gostilno deklet, naj si jih dobi od drugod!
—	Našamladeniška Marijina družba nam obeta za prihodnje dni nekaj zabavno-poučnega. Če bodo fantje ostali mož-beseda, bomo že kaj sporočili.
—	Gluha ali kaj ? Neka deklica — (o, oprostite gospodična sem hotel reči) — torej neka ^gospodična" iz Kozarišč, ki se je ravnokar vrnila iz Trsta, pravi, da nikdar ne sliši zvona, kadar zvoni angelovo če-ščenje. čudno, kaj ne ? Če pa pride kak gospod iz tiste visoke hiše pod gozdom, pa pri naši Trstinki na okno potrka, o — po, tem zasliši takoj To pa ni nič čudno, kaj ne? Pa kaj hočete, vsak človek sliši po svoje. — Mi pa svetujemo njenemu očetu to-le: Predno hčerka spet odide z doma-
primijo za ušesa in malo potresite, morda se jej v ušesih kaj pregane, in bo potem tudi — angelovo češčenje slišala zvoniti.
—	Vsaka poštena vas mora imeti kaj za križ in sramoto. Vzglednim Kozarcem pa dela sramoto tista hiša, ki jej pravimo „pri Matijevih". Ali ni bil 21. avgusta, v nedeljo zvečer pravi pekel? Možje, dvignite se; zlasti oskrbnik hiše naj stori svojo dolžnost!
—	Far vprašanj starotrškemu gospodu županu. Volili smo vas klerikalci; zdaj vas hvalijo liberalci. Kako to, gospod župan? — Na najlepšem prostoru pred farno cerkvijo se dozidava navadna — štala. Gospod župan, zakaj ste to dovolili ? Ali menite da bo štala najpri mernejši spomenik, katerega si boste posta vili za časa svojega županovanja ? — Gospod župan, zakaj se nekateri naši gostilničarji tako malo zmenijo za policijsko uro? Zakaj jih ne kaznujete, če so naznanjeni, da točijo čez postavno določeno uro, če brez dovoljenja prirejajo godbo in ples? Ali menite, da vam bodo res tisti, katerim greste zdaj tako na roko, v edino tolažbo takrat, ko se ne bo več reklo: »Gospod župan! ampak čisto navadno: „Anton Ponuda, po sestnik v Pudobu h. št. 6 ?" — Kadar od govorite na ta vprašanja, zastavimo jih spet nekaj novih.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
f Hranilnici in posojilnica v Izlakah
se je razvila. Od svojega obstanka, — ustanovljena je bila pred kakimi štirimi leti — je imela 428.742 K 88 v. prometa. Koncem lanskega leta je imela 87.276 K hranilnih vlog in 77.587 K posojil. Poleg tega ima letos vedno 20.000 K pripravljenih za posojilo delavnim in pametnim ljudem. Zato pa vsa čast g. Fortunatu Lužarju, učitelju-voditelju, ki tako izvrstno vodi to hranilnico.
f Požari. Kakor drugod, tako je tudi v litijskem okraju letošnje leto izredno bogato na požarih. Na Veliki Šmaren zvečer so pogorela gospodarska poslopja v vasi Gradcu pri Litiji posestniku Bokalu. Da niso domačini prihiteli in litijska požarna bramba, bi bilo še več škode. Zažgal je najbrže kdo po neprevidnosti. — Na Dolih pri Litiji sta pogorela dva posestnika: L Povše in njegov sosed. Škode je okrog 7000 K. - 21. avgusta je pa v novozidano hišo Rogličevo v Litiji dvakrat zaporedoma strela udarila in omamila domače ljudi. Vendar razen opeke, katero je razbila ni druge večje škode. - V torek jutro, dne 23. avgusta, ob dveh je pa strela zadela v
hišo kočarja Piša v Veliki Kos tre v-n i c i in jo vpelila. Reveži so si rešili golo življenje. Vladal je strašen strah po šmar-tinski fari. Posestnik je res usmiljenja vreden in pomoči potreben.
f Iz Radeč se nam poroča : U m r 1 je gostilničar in posestnik Franc Završnik. N. v m. p.! — Pri vitezu Gutmannsthalu službujočemu lovcu Sigmundu Jerneju se je sprožila nabasana puška. Strel je šel v roko in ga poškodoval. — Tu je tudi prestopil v katoliško cerkev pravoslavni črevljarski mojster Stojan Grozdanič ter se dne 8. avgusta poročil z Ano Zahrastnik, hčerjo tuk. polzemljaka Jožefa Zahrastnik. V katoliško cerkev je imenovanega vsprejel domači g. župnik Ivan Zagorjan. Priči prestopa sta bili č. g. kaplan Matej Ahačič in cerkvenik Anton Levičnik.
f Strašna toča je pobila dne 9. avgusta ob 9. uri zvečer polovico prežganjske fare, namreč vasi Prežganje, Veliko Tre-beljevo, Besnico, Gozd in vso štangarsko župnijo. Potolkla je najbolj proso, ajdo, tur-šico in zelje. Posebno škodo je pa naredila sadju, ker je šla med strašnim nalivom in viharjem, da je skoraj vse na tleh. Ubogi kmet! Prej suša, ko pa se za dež napravi, pa je — toča. Pregovor pravi: prestopno leto veliko obeta, pa malo d&. — Prežganj-ska Marijina družba se je polnoštevilno udeležila z zastavo velikega Marijinega shoda na Zaplazu dne 29. avgusta. Bile so prav zadovoljne in navdušene.
f Izpred sodišča. Časti ne dela šmar tinski občini 22 let stari domačin Franc S u š t a r š i č, ker je kot delavec na železnici na Hrušici na Gorenjskem dnč 24. julija 1904 ubil delavca Gugenbergarja Dobil je sedaj pred porotniki 5 let težke ječe, poostrene z enim postom na mesec.
t Na Jančem je dobila ondotna šola 32 svetopisemskih slik od ministerstva. Tudi druge šole jih lahko zastonj dobe., ako prosijo za to. — Cuje se, da nas bodo zapustili visokočastiti gospod župnik Jan. Dobnikar in odšli na Gorenjsko v Smlednik. Bog daj da bi ne bilo to res in da bi mi ne izgubili' še priljubljenega gospoda.
f Ml napredujemo. V šmartinski fari je bil te dni krščen nekega priprostega očeta otrok n, visokogosposko ime: Dušan f V Smartnem pravijo, da je 487 deklet v Marijini družbi, pa se jih ni toliko udeležilo velikega shoda na Zaplazu kolikor je prstov na rokah in nogah. Mi jih ne moremo pohvalit. Prežganske dekleta so jih posekale f Umn je vsled opeklin v Ameriki tukajšni rojak Mandelj, doma iz Ustja v Šmartnem. Vnel se je smodnik in ga ožgal N previdnost v rabi smodnika celo tam i stran daljne luže ne zapusti Slovenca A se povsod maščuje.	Se
Z ribniške zemlje.
f Strela. V nedeljo 21. avgusta ob četrt
na tri popoldne udarila je strela v hišo |a. neza Gruden v Retjah pri Laščah. Kar p0 kadilo se je in prikazal se je plamen. Strela šinila je pa tudi semtertje po hiši in je omamila domače, vendar nikogar usmrtila. Ljudje so v hipu pritisnili in ogenj udušili, da ni bilo škode več kot kacih 140 K Vidi se da tudi Tavčarjeve „plehaste škatlje" niso vsestransko varstvo zoper požar.
f Pasja reč. Oklicano je bilo, da se morajo privezati psi ali se jim morajo dejati torbice na gobce in sicer po občinah: Do lenja vas, Ribnica, Dane, Jurjevica. Sušje Sodražica, Sv. Gregor in Poljane. Gospo darjem ta naloga ni bogvekako všeč, psom pa še manj.
f Uzrok te pasje reči je stekel pes. ki je po Velikem Šmarnu ogriznil nekoJe-klico v Goriči vasi. Deklico so prepeljali na Dunaj v zavod, kjer zdravijo cd steklih psov popadene. Ker pa ni zdravo popaden biti od takega psa in je Dunaj daleč in torej stroški veliki, zato so izdali to pasjo na-redbo, katere se je treba držati, kajti psi so vsi pasji.
f Pasji dan smo imeli v naši dolini 18. avgusta. Hud vihar je lomastil mimo nas, puhnil je tuintam skozi odprto okno v hišo, da se je dalj časa poznalo za njim. Privzdignil je tuintam opeko, da mimogrede pogleda, kaj imajo ljudje na podstrešji. Seveda opeke porednež ni položil nazaj tje, kjer jo je vzel, ampak spustil jo je na tla. Ne da bi bil lačen, ampak iz gole porednosti otresel je mnogo sadja in ga pustil zeleno ležati pod drevjem Da ne bi hodil več tod mrkej!
f Dolenjevaško ljudstvo vč, da je strelec umazanih pšic iz Dolenje vasi znani Zupančič. A tudi vč, da je ta Zupančič -učitelj njihovih otrok in pokrovitelj njegov prigoriški Nace, njegov nadzornik pa do lenjevaški Pepe. Po dvakrat na dan se pokloni Zupančič svojemu pokrovitelju in nadzorniku, da pod njunim vodstvom ostri svoje pšice proti — kaplanu! Ubogi katehet, ki mora hoditi v šolo, ki je izročena takim .močem"!
t 20 let delajo šolo v lužarski ob čini, pa še enega zrna peska nimajo. Pa saj je tudi prav, da je ni tam, kjer bi jo ljubljanski šolski gospodje radi. Ali je pametno, da se stavi šolo prav na konec šolskega okrožja, da bi imeli otroci pri šoli bližje v šolo v Lašče, kakor iz obmejnih precejšnih vasi do nove šole. Kaj pomaga, ako dajo Koslerjevi dediči stavbeni prostor zastonj, ako je pa tako odročen, da so možje pripravljeni prostor za šolo rajši kupiti, da bo šola stala sredi šolskega okoliša. Gospodje pri deželnem šolskem svetu naj pa pošljejo pozimi za en teden svoje otroke k nam »a
joskušnjo, da bodo povedali doma kako se iri nas hodi v šolo. Najhuje je to, da imajo »ni govoriti pri kmetovih zadevah, ki prav iič ne poznajo njegovih razmer.
f Drobne novice iz struške doline. Župnijska cerkev je dobila nova hrastova vrata, zakristija pa ne samo vrata, ampak tudi iove bangerje iz kraškega kamna Vse je ako lično. — Podružnica sv. Petra na Ti-jovcu je dobil nov zvon. Njegov prednik ie je ubil (pa menda ne sam). Ubitega so lali zvonarju in še 210 kron, pa imajo spet lovega. — Novo kapelico sv. Družine, ob cesti proti Raplovem so sezidali, ker so jo obljubili.
f V Robu smo dobili novo nebo, novo obhajilno mizo in par novih stalnic. — Če pojde po sreči, bo dobila Marijina družba svojo zastavo. Dekleta sama so v ta namen že darovala znatno vsoto 134 K 52 h. Vpe ljati nameravamo uro molitve pred sv R. T. tudi ob delavnikih, £e pojde, in sicer najmanj enkrat v tednu. — V „Narodu" se nekdo zaganja v Marijino družbo. Boji se, češ da bo »spridila mladino". Uboga reva, ki pa sodimo, da ne prebiva v Robu, ne vč, da kaže s tem le svoje sprijeno srce in pa — kratko pamet. Mesečni shodi, ki se jih vdeležujejo tudi drugi verniki, bi bili tudi njemu krvavo potrebni. Mi gremo mimo takih možgan — naprej.
Belokranjske novice.
| »Slovenski Narod* je v sveji številki 188 prinesel dopis iz Semiča. Dopisnik omenja našo novo mašo dne 24. julija, da se je mesar ob tej priliki pomagal z živin-četom, ki je bilo ubito od strele. Resnici na ljubo: Ponesrečeno živinče se je na dan nove maše še do večera paslo — torej zopet na-limani „Narod" —. No, duhovitega dopisnika ste si poiskali! Čestitamo.
f Iz Metlike se poroča, da je veselica, katero je priredil pevski zbor pod vodstvom g. organista Mihelčiča, jako lepo uspela Tu se je videlo, kaj premore železna volja gospoda pevovodje in pevcev. Vsi pevci in pevke so peli res izborno, s čustvom, tako da so morali ponavljati. Gosp. Mihelčič je lahko ponosen na tak uspeh, ko se je videlo, da ista pridnost in navdušenost, katero ima on sam, veje tudi iz njegovih pevcev in pevk. Mnogoštevilni poslušalci, med katerimi moram omeniti tudi g. glavarja Viktor Parma, so se kar čudili, kako se morejo izvežbati tako do popolnosti kmečki fantje in dekleta. Veselje je bilo tem popolnejše, ko so mladeniči nastopili s tamburico. Tamburice imajo šele tri mesece, a reči moramo, da so igrali
rojeni tamburaši. Hvala in čast g. pevo-v«dju in tamburašem! Res lep je bil dan 21. avgusta za naš pevski zbor in za vso metliško faro, ko so v svoji domoljubnosti
ob 1001 etnici avstrijskega cesarstva pokazali, da živi pod modrim vladanjem milega vladarja prava ljubezen do domovine in pa tudi prava umetnost, ki blaži srce in edini duhove. G. Ivanetiču, abituri-entu, ki je s čustvom deklamiral prelog, ki ga je v ta namen zložil gosp Iv. Balob, bodi izrečena javna zahvala, ker se je tako v prireditvi pokazal kot skrbnega in vnetega prijatelja poštenega petja in poštene veselice Tudi drugim, ki so pripomogli k pošteni zabavi srčna zahvala! Sploh želimo: na svidenje zopet kmalu! Naprej v edinosti in skozi do popolnega uspeha!
f Strašen viharje bil v metliški okolici in okoli Suhora, celih 18 ur od 25. do 26. t. m. Otresel je jabolka in slive, da jih kar z grabljami grabijo. Suše je sedaj konec — Bog nas pa sedaj varuj slabega vremena, ko grozdje ravno zori!
f Obrtni dom so blagoslovili milostni gospod prošt v nedeljo 21. t. m. Popoldne je bil banket. Govoril je pred vsem jako umestno g. Trček v zadružništvu! Tudi mi pravimo: Bog živi zadrugo in naj v zadrugi dobč vsi prave izobrazbe, moči in podpore!
f V dragatuški fari je zadnjič gorelo. Zažgali so otroci, ki so na podu pekli krompir. Stariši, povejte svojim otrokom, kaj narede žveplenke!
Iz drugih krajev Dolenjske.
f Z Dobovca: Dne 21—24. avgusta praznovali smo pri nas tridnevnico v spomin 50 letnice proglašenja brezmadežnega Spočetja M. B. Ob enem je bilo tudi ponav ljanje sv. misijona in praznovanje sv. leta. Pobožnost sta vodila z vso vnemo č. o. Avguštin Čampa, gvardijan iz Brežic in č. o. Ladislav iz Krškega. Dnovi bili so kaj pripravni in zato so se tudi ljudje skoraj vedno polnoštevilno udeleževali dopoldanske in popoldanske pobožoosti in pridno prejemali sv. zakramente. — Ob sklepu se je ustanovila tudi Marijina družba, kar je vso pobožnost najbolj povzdignilo. Vpisalo se je takoj 30 deklet in 6 mladeničev, za začetek in za naše razmere jako veliko.
f S Kuma: Od 26.-28. avgusta vršil se je veliki letni shod na Kumu. Prišlo je po zaobljubi tudi okoli 60 Kostanjevčanov s č. g. kapelanom K. Čerinom, ki so prinesli sv. Neži krasen altarni prt in sveče. — Dasiravno je prve dni vreme precej nagajalo in je marsikoga doma pridržalo, vendar je bilo romarjev primeroma jako veliko. Pri slovesni službi božji v nedeljo zunaj na prostem bilo je do 2000 romarjev navzočih. Zlasti ginljivo je bilo videti slovesni sprevod z Najsvetejšim iz cerkve v kapelico, kjer se je darovala sveta maša ob obilni asistenci čč. gg. duhovnikov. Pri sv. maši je prelepo pel možki zbor pod spretnim
vodstvom blag. g. dr. Josipa Čerina z Dunaja. Po sv. maši poslovili smo se od Kostanjevčanov, ki so pojoč lit. M. B. odšli proti domu, želeč, da se čez sedem let zopet vidimo.
f Iz Boštanja. Naše „k. s. izobraževalno društvo" je imelo svoj prvi izlet v nedeljo, 21. pr. m. v Vranjo peč ob Mirni. Ker še ta votlina ni svetovno znana, dovolite gospod urednik, da jo nekoliko opišemo. Votlina je dolga približno kakih 150 korakov; nato se gre po veliki skali, ki je nekako stopnicam podobna, visoko blizo 10 m. Na vrhu je zopet mala ravninica, od kjer se gre po lestvi zopet navzdol proti jezeru V jezeru, tako pripovedujejo, je čol-nič, katerega pa vsled gnječe ni bilo mogoče videti. Votlina je bila razsvetljena z baklami in svečami. V votlini zapaziš po dobo prižnice in nekaj, kakor velikemu možu podobnega, takozvanega »Feldpatra". Ob stezi v votlini pa teče precejšen potok, takozvani „ Vranji potok". Tukaj je imelo naše društvo svojo obletnico. Veselo je v votlini donela iz 50 grl znana narodna „Po jezeru", spremljana s harmoniko. — Ko si je občinstvo ogledalo znamenito votlino, podalo se je za nekaj korakov nižje, na prijazno, s travo in malim smrečjem obraščeno ravnino. Ta kraj je kakor nalašč za poletne izlete. Tu so pevci vrlo dobro zapeli več narodnih, kakor: „Po jezeru", „Hej Slovani", „Hišica očetova", »Dolenjska", „Kukavica„ itd. Domači č. g. kapelan so v primernem, kratkem nagovoru povdarjali, naj bi društvo vsako leto naredilo tak izlet, kar je ljudstvo z navdušenimi „Živiou-klici odobrilo. G. A. Novak, od meje goriške nadškofije, se je v svojem nagovoru jako pohvalno izrazil o našem društvu. Društveni blagajnik se je s primernimi besedami zahvalil čč. gg. govornikoma. Namestnik tajnikov je v kratkem govoru pojasnjeval, kako je bilo še pred enim letom z društvom, in kako je društvo napredovalo ter priporočal, naj bi bilo i zanaprej tako. Navduševal je tovariše, naj bodo složni v boju za vero in narod, naj se bore za najdražje svetinje sv. vere katoliške, naše mile domovine in našega ljubljenega očeta Franca Jožefa I. H koncu še enkrat pozdravi vse, ki so se izleta udeležili in želi, da bi se v prihodnjem letu v še obilnejšem številu zbrali na tem kraju. — Pevci so zapeli v proslavo godu Nj. veličanstva »Cesarsko" in „Večernico" ki je ravno prav prišla. Pevci so želi sijajno pohvalo.
t S Studenca (okraj Krški). Strela je udarila v gospodarsko poslopje Iv. Zgonoa na' Hubajnci ter mu vžgala pod, hlev in svinjak. Pogorelo je več žita in pet glav goveje živine. Zavarovan ni bil vsled pomote. Škoda je velika, podpora silno p«-
trebna. Suša je tudi pri nas veliko kvare naredila. Grozdje lepo kaže. Jabolk bo dokaj. Le kupcev bomo pogrešali, kakor se sliši f Iz Zatlčine se nam poroča: Zadnja nevihta ni prizanesla naši župniji. Toča je pobila skoro vse poljske pridelke po Met-naju in dalje proti Št. Vidu. Ajda, katero naš kmet najraje seje, je vsa uničena. Ubogo ljudstvo! — Strela je udarila v graščino Fodransperg v sobo, kjer je prenočevala rodbina Petrič iz Ljubljane. Hvala Bogu, da ni bilo nikake nesreče razun strahu. Začelo je pač goreti, a posrečilo se je pogasiti ogenj — Sv. Bernarda dan se obhajali naši oo. cistercijani zopet prav slovesno god redovnega patrona. Slavnostni govor je govoril preč. gosp. dekan Trček iz Smarija, slovesno sv. mašo pa so darovali milostni gospod opat. Ta dan sta naredila slovesno obljubo dva klerika.
Gorenjske novice.
*	Umrl je v Gorjah Blaž Kunstelj v 60. letu starosti. Ranjki je bil mož stare korenine, ki je zveste vršil svoje verske dolžnosti, ki je pa tudi v gospodarskem oziru vrlo napredoval. Zlasti se je trudil za umno sadjerejo in je imel na svojih vrtovih najboljše vrste žlahtnega sadja. In če so dobri otroci največja čast očetu, moramo pokojnika tudi v tem imenovati srečnega. Starejši sin je znani jezuit p. Kunstelj, ki je prišel za Veliko Gospodnico v duhovno pomoč v Gorje, pa ni vedel, da je ravno prav prišel k smrti in pogrebu svojega očeta. Ena hči je usmiljenka v Gradcu. Ranjki je vedno neustrašeno stal v vrstah katol. narodne stranke. Blag mu bedi spomin, da bi našel veliko posnemovalcev!
*	Karavanški predor bo dovršen, ako se ne pokažejo kake nove težkoče, v začetku decembra. V začetku minulega meseca so imeli še 1030 metrov. Vsak dan predro do 9 metrov. Predor bo dolg 7969 metrov. Na severni strani delo bolj uspešno napreduje. Na kranjski strani je delo mnogo zavirala voda, katero sedaj odstranjujejo z električno sesalko. Obzidovanje predora tako napreduje, da bo železnica lahko otvorjena že v jeseni 1905. Predor v Vintgarju je bil prevrtan 15. m. m.
*	Cesarjev rojstni dan so prav slovesno praznovali na Bledu. Na predvečer je bila velikanska razsvetljava na jezeru. Vse vile so tekmovale, katera bo priredila krasnejšo razsvetljavo. Po jezeru je pa mrgolelo čolničkov razsvetljenih z raznobarvenimi lam pijončki. Drugi dan je bila ob 10. uri slovesna sv. maša v jezerski cerkvi ob pri-čujočnosti obilega števila odlične domače in tuje gospode.
*	Cerkev na Bledu bo skoraj dovršena, sedaj se betonira že pod za tlak, krasni portal je že tudi dovršen.
*	Lastni šolski dom za otroški vrtec začne še letos graditi družba sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah. Otroški vrtec na Savi, ki bo imel dva oddelka, bo velikega pomena v narodnem oziru za Jesenice in obenem res prekoristna naprava za mnogoštevilne otroke tamošnjih večinoma revnih tovarniških delavcev.
*	Ogenj. Dne 18. avgusta je pogorel v Čirčičah pri Kranju pod Jerneja Fajfarja. Zažgal je neki otrok. Na podu je bilo veliko slame. K sreči je veter odganjal plamen proč od vasi. Gasilci iz Šmartna in Kranja so bili kmalu na mestu.
« Ribe in rake sta kradla. Brata Josip in Nikolaj Cudizio sta bila v službi kot kamnoseka pri predoru v Bohinju. V vročini sta se hodila kopat v Bistrico, kjer sta zapazila mnogo rib in rakov ter jih začela loviti. Pa zasačili so ju orožniki. Po lastni izpovedi sta polovila čez 50 rakov in čez 80 rib. Bila sta izročena c. kr. okrajni sodnji v Radoljici, kjer ne bosta jedla rib in rakov, ampak ričet
*	Petindvajsetletnico mašnlštva so praznovali prečastiti gospod Jernej Zupanec, župnik v Motniku, dne 11. avgusta. Ob tej lepi slovesnosti so počastili s svojim obiskom srebrnomašnika sami naš prevzvišeni knezoškof na svojem potu iz Gornjega gradu proti Ljubljani. Tudi sosednih gospodov duhovnikov se je zbralo pri njih lepo število ter jim voščilo srečo; vsaj so g. Jernej priljubljeni pri vseh svojih duhovnih sobratih. Lepo vreme in streljanje s topiči je mnogo povzdignilo vso slovesnost.
*	Na božjo pot k Novi Štifti na Štajersko so odrinili dne 13. avgusta romarji iz Zagorja ob Savi. Zagorjani namreč gredo vsako leto o Velikem šmarnu na to božjo pot vsled obljube, da bi jih Bog obvaroval rje. Tako se jih je tudi letos zbralo lepo število v soboto pred Marijinim vnebovzetjem v čemšeniški cerkvi, kjer so imeli naš priljubljeni g. župnik sv. mašo pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. Nato pa so romarji skupno odšli proti svojemu cilju, s »cekarji* v rokah in na hrbtih.
*	Nagle smrti je umrl Danijel Osolnik v Cemšeniku. Veliki šmaren dan zjutraj ga gre poklicat hišna gospodinja, pa ga najde mrtvega. Okoli njega je bilo vse krvavo; najbrže se mu je kaj odtrgalo, — ker je že dolgo časa hudo kašljal, — in mu je kri bruhnila. Živ se je ulegel k počitku, zbudil se je pa že v večnosti. -- Nagle in nepre-videne smrti, reši nas o Gospod!
*	Bog streže dobro nam Čemšeniča-nom letos, ko drugod tako zdihujejo zaradi prevelike suše. Vedne imamo lepe, jasne
dneve; kadar pa je zemlja žejna, nam Bog pošlje hladen, pohleven dež, da nimamo nikoli velike suše na polju in travnikih Zato hvala Bogu, kakor poje stara pesem: „Je rekel taku, Čast, hvala Bogu!"
*	Glavni oltar so dali prenoviti cerkvi Matere božje v Čemšeniku naš gospod župnik Jože, zlata duša. 9 dni pred velikim šmarnom je imel g. mojster likof, na veliki šmaren dan pa ga je blagoslovila župnikova roka; zdaj stoji oltar pred nami kakor v deviškem sijaju, da govorim z besedami g. Sattler-ja, slavnostnega govorniki pri 10. sv. maši na praznik vnebovzetji Marije Device v Cemšeniku
*	Iz MoravSke doline. Ločili so se od nas 18. pr. meseca gosp. kapelan Ignacij Koren, ki so službovali med nami 12 let. Bili so usmiljenega srca, povsod priljubljeni, ter tako storili med nami mnogo dobrega, zakar se jim iskreno zahvaljujemo in jim želimo v novi službi obilnega blagoslova. — Trešči lo j • pr. mesec v Kržanov kozolec. Ker je bil kozolec poln žita je škoda tem večja. — Letina je pri nas letos srednja. Sadja bo po nekod obilo, tudi ajda lepo kaže. Bog nas varuj nesreče! — Dobili smo v Moravče novega kapela na g. Jožefa Hartmana iz Hrenovic. Došlega gospoda srčno pozdravljamo. — Krasno sliko našega rojaka barona Vega si je omislilo slov. kat. izobraževalno društvo.-Ponesrečil se je na Štajerskem pri telegrafu Pavel Župančič iz Dešna. Zapušia ženo s peterimi otroci. — Napredni so postali zadnji čas tudi v občini Drtija; sicer pa ne povsod, ampak samo tam, kamor blagovolijo slavni župan prinesti .Slovenski Narod."
*	Na Dobravi pri Kropi so se postavili dne 14. in 16. avgusta. Domači mladeniči in dekleta so hoteli po možnosti priskočiti v pomoč revnim pogorelcetn, katerih je letos, žal, po Kranjskem jako veliko. In v ta namen so priredili dve gledališki predstavi. Igrali so znano igro „Divji lovec." Igra ie za priproste igralce, ki se še nikdar niso sukali na odru, jako težka, vendar so jo pogodili jako dobro. Drugo pot. si morda izberč igro, ki bode primernejša v zabavo občinstva, ker mnogi se raje smejejo, nego pretakaj© solze. Sicer pa vsa čast jim, 1" se iz ljubezni do trpečega sobrata niso zbali velikega truda in dela.
*	Redka slovesnost. Malo jih je, bi dosegli visoko starost, še manj pa, k11" praznovali kak zlat jubilej. G. Ivan Go-stinčar in njegova soproga Marija sta dne 18. avgusta praznovala v D. M. v Poljj svojo zlato poroko. Cerkev je bila pri teJ slovesnosti natlačeno polna in vse se je ve selilo te redke slavnosti; krasen pa je W
prizor pred cerkvijo, kjer je neštevilno prijateljev čestitalo blagima starčkoma z zlatima palicama v roki. Gosp. Gostinčar in njegova soproga sta vzgledna kristjana in mi jima kličemo: Na mnoga leta!
o S Trojane. Velik vihar je razsajal v noči od 26. na 27. t. m. Vihar je napravil mn0go škode; sadje: hruške in jabolka je večinoma otresel. Veliko škode je napravil tudi pri prosu in ajd, ker ju je zelo osmodil. Ob 6. uri zjutraj je bil vihar tako hud, da je podrl kozolec pri Mlakarju za Planino v župniji St. Gothard. Takega vetra ljudje ne pomnijo.
*	Zvita požlgalka. V Mengšu so prijeli 451etno posestnico Terezijo Majhen, doma iz Velikih Vaš, okraj Kamnik, katera je na zelozvit način zažigala hiše. Majhen je bila za večjo svoto zavarovana na svojem posestvu. Ker ji je zmanjkalo de narja, da bi poplačala dolgove, je vzela železen lonec, natresla žrjavice v njega ter zlezla na streho svoje hiše, kjer je potem po njej potresla žerjavico tako, da se je hiša užgala. Da ne bi ljudje prišli na to, je pri ognju jokala in tarnala ter nosila vodo gasilcem. To stvar je dobro napravila pri eni hiši, ko pa je hotela drugo zažgati, jo je zapazil njen sosed, kateri jo je takoj naznanil orožnikom.
*	Nesreča. Dnč 24. avgusta se je v kamnolomu pri Klopi utrgala velika skala ter padla na delavca M. z Dobrave. Ponesrečenec je v dveh urah umrl.
4 Umrl je v kamniškem samostanu p. Metod Poljanšek. Bil je rojen 28. jan. 1832. na Selih pri Kamniku, pasel doma ovce in šele v sedemnajstem letu začel pohajati šolo. V Ljubljani se je trudil z instrukcijami, da se je preživil. Po šesti šoli je vstopil v samostan ter bil posvečen 30. maja 1863. Prvo službo je nastopil v Novem mestu leta 1866. kot katehet ljudske šole; bil je unet spovednik. St. Jernej, Smarjeta, Trebnje in še marsikatera druga župnija bi vedela pove dati, koliko dni in noči je rajni presedel v spovednici pri misijonih in ponavljanjih. L 1886. je šel v Nazaret, potem v Brežice in slednjič v Kamnik. A tu je mogel delovati le eno leto, ker zadela ga je bolezen, ki je trajala enajst let, v kateri dobi ni mogel več maševati. Potrpežljivo je prenašal božje obiskovanje, sedaj pa ga je rešila smrt zemeljskega trpljenja. N. v m. p.!
*	Napad In uboj. Dnč 24. avgusta sta pričakala posestnik Janez Schilinger in mlajši sin Ernst starejšega sina Avgusta, ko se je vračal iz Kamnika domov na Perovo. Zadala sta mu 12 nevarnih ran. Nečloveškega očeta m brata je orožništvo izročilo sod išču. Vrnila sta se še le pred kratkim iz zapora.
*	Dvakratni morilec. Na Brdu so orožji aretirali in izročili v zapore c. kraljeve
okrajne sodnije istotam posestnika Valentina Luna rja, doma iz Ihana. Pred porotnim sodiščem v Ljubljani, katerega zasedanje bode prihodnji mesec, se bo moral Lunar zagovarjati zaradi dvakratnega umora, katerega je izvršil nečloveški oče na svojih nedolžnih dveh otročičih. Svojega tretjega otroka-sina je hotel sedaj pred kratkim umoriti. Svojo ženo je mučil in pretepa val dan na dan. Sedaj še-le so prišli temu grozovitežu na sled, roka pravice ga je zalotila pri zadnjem poizkuša-nem zavratnem umoru, ki mu je izpodletel. Lunar je znan tudi kot divji lovec in silovit človek. Pri aretaciji se je vedel skrajno surovO ter se zoperstavil orožnikom. Ko je prišla pomoč, so ga morali vreči na tla in zvezati.
*	Zadušeno so našli na Črnučah okoli 55 let staro kajžarico. Nabirala je protje. Pogrešili so jo v ponedeljek. Kdo je izvršil zločin, se še ne vč.
*	17 mladih pujskov je vrgla ena svinja pri posestniku Alešu Vidmarju v Šenčurju pri Kranju. Mladiči so vsi zdravi in čvrsti. Lepo krdelce malih rilčkov in zavihanih repkov pri eni sami svinji!
*	Iz poljanske doline. Most čez S o r o na Trati že od pomladi čaka popravila. Morda čakajo, da ga odnese voda. Ako se most ne popravi, bodo pozneje troški še večji. — VHotavljahje ples jako v čislih, zato je izostala ondi sv. maša mi-nolo nedeljo. Sicer pa so nekateri, ki še v cerkev ne gred<5. — Nekdo je ob roko, ker jo je zastavil, a besedo snedel. —Neki župan v naši dolini kaj rad in brez potrebe zabavlja čez katol. narodno stranko. Možje, zapomnite si tega zabavljača. — V Srednji vasi so prenovili staro zna menje. Škoda, da je stara slika »Zadnja večerja" pokvarjena. — Neki G. S. išče zaslužka po cerkvah. Menda zato, ker vedno zabavlja.
Za smeh in kratek čas.
Uganka z nagrado.
Priredil Iv. Baloh.
Enozložna beseda.
Od Golgote pa do današnjih dni kot častno znamenje povsod slovi; kjer biva veren kak kristjan, od njega on je spoštovan, in v mestu, v vasi vsak zvonik na vrhu njega je lastnik; na prsih hrabrega vojaka kot častni znak se lesketa, da vsakdo vrlega junaka po tej odliki koj spozna — in tam, kjer mrtvih mnogo spi, tam mnogo, mnogo jih stoji, to znamenje prestanega trpljenja, še lepše znamenje — vstajenja; a zd-te velik pa ne b<5, če mi uganeš, kaj je to!
fffiiliiittfjfft
Loterijske	srečke.
Dun^j, 27. avgusta 51	49 60	33	10
Gradec, 27. avgusta 80	43 82	33	63
Trot, 3. septembra 17	62 32	73	65
Lino, 3. septembra 43	76 15	48	29


Vsaka rodbina
aa] M ▼ rroj prid rabila 1«
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot prime« Tiak-4anji karal pijači.
Lgr—
Zboljšana električni žepna svetilka!
Ka prltllk * prrtom la aaavetl ■« kraaaa električna lat. Brei Tanke aevarnostlt Svltloba Jiotna «•/, Ttlta. Sveti ob vetra la aevlhU, ao lata la de*|a. 1 konpl. elektr. iepaa _	ivetllka S K, • poveje-
valao lefio 4 K, dopolnilna baterija 1 K.	1355 D 6-»
i Ne kupujte alablh ponarejenih predmetov. Ja«. FOZOr J jlm0 » trlmeaeino avetllo, predno treba nadorae-ntllne baterUe. Edini popolajeal atitem. RaipoMlJa proti pov .etJn elektr mannfaktuVF. 8CHWABTZ, DnnaJ Dt/4 Seehaaehlv.. melstr. 28/M. meaaala.
Lepo fefrljansko brinje
ter fige za žganje kuhati kakor tudi pristni kranjski brinovec razpošilja po najnižji ceni
Anf. de Clerla, Dolenji Logatec
Vzorci se na zahtevo franko dopošHJaJol
Iz dobre hiše, za čevljarski obrt sprejme ■	takoj	~
Janez šober. čevlj. mojgter, Škofialoka.
'	1 JD
1482 D 2—1
Proda se i i proste roke
IT malo posestvo
pol ure od Pliberka, ki ima 11 brinov posetve, 2 parceli dobro zaraščenega lesa, vse v dobrem stanu. Pol kupne cene more ostati na posestvu Proda se zaradi bolehnosti. Več pove gosp. Ignacij Kapuder, pošta Pliberk. Kor.	1477 D l-l
Prihodnja Številka ,.DOMOLJUB 41 izide dnč 22. septembra 1904,
Filip f ajdiga
zaloja pohištva * 5v. petra cesta 19 v LJUBLJANI
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
14(5 D 16—1
349 D 20—13
Samo 6 (lni!
Havre-New~York
vozijo zanesljivo najhlfrejil brzoparnlkl
Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša erta čez
Pariz in Havre v Ameriko.
Znižane cene!
Veljavne vozne liste in brezpL pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri „Figovcu'.
wswwrrwirTmiTnwtT
fiPUP lir? zlatnina> srebrnina s triletnim pig-VJl>UV> U1C menim jamstvom. # Izv. tov. cene.
Maks Bohnel, SM^E * 0
Toiaralška jalova ar.
Največja id nijstorejia trrdka. 1'stonov-liena 1. 1810. NajviJje »dlikov.nje ,Gr»nd Prta" in velika zl.ta bvelinja Pariz ly01 Nik-1 remont,- ura gld. 1'CO, frna jeklena remont.-ara gld. 1-90, Si»t. Koskopf.p.tent remont.-ura gld. S —, izvirna ..zelezn. R,,s-kopf" ura (n« s'st. Koskopf) gld. 3 50. Gol-din, remont,- ara (dvojni plai-) gld. 8 90, pristna srebrna remont-nra gld 3'—, pristna srebrna remont.-ura (dvojni plaSSi gld. 3 50, Tnlla-remont.-nra i zlatim vdelanim c kr. avstr. dri. orlom, og skim grbom ali lepimi lovskimi slikami g:d 5'—. Pristna srebrna okl verižica gld. —-OS. Hkarat. zlato remont -ura gld. 7-60. Ukarat zlato okl. ve-Kld- 10 —, Hkarat. zlati prs.sni gld t 80, stenske ur« z S oteži, 130 cm dolge, gld. 10 76, okrogle ku-htnja.e are gld 1 S5, niklnaste budilte gld. 1 —.
Neprimerno t* zamenja ali vrne denar. Zahie-PO depimiei moj veliki ornih t 900 slikami ra-*to»f in poštnine prosto.	1865 D a 6—J
243 D 13
Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke
Franc Čuden
urar In trgovec i zlatnino In sre-brnino, kolesi In šivalnimi stroji delničar družbe prvih tovarn ur „Unlon' v Ženevi in Bilu In Svlol zalagatelj o. k. dolenjske želoznice
v Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti frančišk. samostana Filijalka! Glavni trg nasproti rotovžu Ceniki zastonj in poštnine prosti.

Čevlji gld. 1-30 ? »VEj.
par za dame, en par za deklice, en par za 0trnv modni čevlji, zelo prijetna noSnja, lepa oblib* uporabljivi v vsaki hiši. Vsi štirje pari n)d i.jJJ V zalogi v vseh velikostih. Pošilja se proti poVlZ Zamena dovoljena. Poleg tega se prodajajo p0 S vito nizki ceni čevlji vseh vrst do najfinejše kikl vosti. — Uvoz in izvoz Eberson, Dunaj Vin Kaiserstr. 115 P 260. - Razprodajalci se iščeio 1081 D 5-6 Ceniki zastonj.	J ~
Kdor svoje zdravje ljubi, ne pije drugih izdelkov kot
rastlinski liker (sladki) ali rastlinsko grenčico (grenki)	—
99
FLiOHlA|M"
Ta zdrava pijača ne omami in ne slabi, ampak oživlja moči in krepča želodec, zato je koristna za delavca in za gospodarja.
Največjo odlikovanje: Zlata svetinja v Parizu 1904.
Izdeluje rastlinska destilacija "Florian" v Ljubljani. Poskusite!
*H
ME
m
M
m »8« »r

»5»
KS'
m IVAN ORAZEM I
Wolfove ulice 12 ordinira zopet
H
S3 »
m
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: nad 18 milijonov K. okroglo 550 000 X.
* Mestu Ulica ljijai
na Mestnem trgu zraven rotovii
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsi cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama. ne da bi ga zaračunala vlagateljem.	353 9
Za varnost vlog jamči poleg laitnep rezervnega zaklada mestna občini ljubljanska a vsem svojim premoli nJem in vso svojo davčno močjo Da ji varnost vlog popolna, avedoči alaiti to, da vlagajo v to hranilnico tudi lodiife denar mladoletnik otrok in varovanci?
HF~ Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4*11 % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta, Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4'/, % do b%.
(3/-
? Zat*€
NnyA>

574 D 10—7

Zarezane strešnike
vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel)
zidarsko opeko
cemcnt roman in poftland
glinaste peči in štedilnike^
plošče za tlak
šamotne in cementne, kot vse drugo stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
2»
f. P. VIDIC * Comp.
(g^ UUBUflHft.
M}
Gold. 70
„RED- STAR -LINE"
Rdeča zvezda
v Ameriko
preko Antvverpna v New-York, Phlladelphla.
sa ielesnico ln barko
Hitra in varna vožnja na rtioderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in Cisto I postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolod.orsllh ulicah štev 41. od [južne** kolodvora na desno.	3g ^ X6 6
Za zastopstvo .RDEČE ZVEZDE«	Ivan Ne p< Resman.
Njega
parobrodje
obsega
£
-- velikanskih
parni kov.
—^—
VJy> 111 LUl lhU zanesljivo v fi dnevih
direMna.najhitrejša prekorrorska vožnjo z brzoparniki
iz Hamburga vNoviYoi'k aii pa v Halifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoKe vbde potrjeni zastopnik Ilamburg-Anicnkti lJnic
Fr. Seunicjv Ljubljani
i. Dunajska-cesta štv31 pol-.-.g-velike n-jlnice ališrange. j
Angeljnovo milo
780 D 12—5
S
sta najbolj koristni
štedilni mili
za hišno rabo. Dobivate Jih po spec. trgovinah!
s:3o>
si »2 >
at <oJ3
2S2

S «5 S s3. al
Krojaški pomočnik——
sprejme se v stalno delo pri krojaškem mojstru
Ant. Klnnčuik - u, Suha, p. LavamUnd, Koroško.
1459 D 1-1
Pri nakupovanju
= suknenega == in manufakturnega ■ blaga =====
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 D 12—10
Velika zaloga -
suknenih ostankov
Stranski zaslužek!
Nikako zavarovanja! Nikake knjige!
Uradnikom — celo v najmanjših provincijalnih mestih —, ki službujejo v tovarnah, hranilnicah, pri odvetnikih ali,' vojaških ob-lastvih, se nudi 1560 D 1
stranski zaslužek brez truda "^f
Ozira se le na podrobne ponudbe pod šifro: „Solide Basis XX." na Rudolf Mosse, Dunaj I. Seiler-statte 2.
Koverte s firmo, vizitnice
in
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna.
Učenca
za ževljarski obrt v starosti 14 let sprejme takoj
Ivan Gainik
čevljarski mojster, Ljubljana, Radeckega cesta 2.
1457 2-1
Za večje posestvo na Gorenjskem s« Hče spreten In vesten
* oskrbnik- ■■
To posestvo se mu d A tudi V najem v celoti ali deloma. Prednost imajo Gorenjci. Več pove uprav-ništvo »Domoljuba".
1424 3-1
Posestvo naprodaj.
Janez Sajovic, posestnik v Olševku, P. Tupaliče, p. d. Spodnji Anderc, proda iz proste roke svoje posestvo, obstoječe iz dveh zemljišč, hiše in vseh gospodarskih poslopij. Cena po dogovoru.
1416 D 1—1
FR. STUPICA, Ljubljana
Marije Terezije cesta št 1
v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča slamoreznice, mla-tilnioe, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, plug« in brane najboljšega 676 d izdelka. 14-10
Dalje: Seaalki za Vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in
_ svinčene cevi za napeljavo vode,
razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake, žage, kotle za klajo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika laloga vedno svežega specorljskega blaga.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registr. zadruga z ■eemejeii« poroštvom
v LJUBLJANI, v lastni hifii na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice «
obrestuje hranilne vlo|e po
23 d 24—17
41
brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure od 8. 12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,245.845-40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14.
Denarni promet K 23,806.306-40.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
oooooooooooooo
Katol. Bukvama v Ljubljani
priporoča knjigo 1461 D (1)
Slovenska kuharica;
ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila.
Spisala in na svitlo dala Magdalena Plelweis.
Peli pomnoženi natis z okoli 70 str. obsega-jočim, po M. Lavtiiar sestavljenim dodatkom. Cela knjiga ima VIII. in 400 strani. -Cena K 3- , elegantno v platno vezana 3 K 60 vin., po pošti 20 vin. več.
Vsestransko pripoznatia kot najboljša kuhinjska knjiga.
Dobiva se po vseh knjigarnah.
iz portland - cementa in peska

«
a «
<*> sr b
Singetr. 'Schutzmarke
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Travm
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Prtdstpjništvp cistercijanskepa samostana»Zatižini
išče dobrega, zanesljivega
hlapca
ki je dobro vajen konj, proti dobremu plačilu. — Služba se nastopi s 1 oktobrom. — Naslov: „Pred-stojništvo cistercijanskega samostana v Zatičini. (Dolenjsko).	1470 D 2-1
Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne*do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem 779 d 16-9
H.SUTTNER
urarln zalagatelj drujtva c. kr. av.trl)- , __ sklh uradnikov v Kranju. (Kralnburg). 1 Q(
Prva kranjska-
z vodno silo In turbino
delujoča
tovarna stolov
tvrdke FR. SVIfiEU
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča si občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar-jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd, natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano._
IfaJretHa zaloga tlolor, nailonjaiev in gu-
galntkov i* irmfa. S« željo polije trrdka nfJioreJJe obilrae realke i uad HO illkaiul. Iz katerih Je rairldaa »bilka blaga ia (ene, raatonj la fraako
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.	1356 I) 12 2
« dni na poskuin|0
polije m raakomur „uj0 '
e n-r
-mr«
I|s|gS ?
g.3-1
gSaSTr
s
•s-Msi 1 s ss*:-
2 -Š-TiS
S.
J21 tfi
S t-st?
L ** i.
JS
Poillja le proti potlorni m,. Mtju
Josip Spiering
Dunaj I. PoatKami' Slu. J-a,
I rpnpr setakl,l sprejme UtCUCt V trg.,Vino z mešanim blagom pri 1462 D
Fran Zoren v Trebnjem.
IOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOO
Zahtevajte pri nakupil
702 D x
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko jelen.
Ono Je
zajamčeno čisto Iu brez vsake škodljive primesi.
■ Pere izvrstno. =====
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT« in varstvenoi znamko .JELEN'
-Dobivale povsod I	______w_____
I JURIJ 8GHIGHT, Ustje, najveCja tovarna te vrste na evropski celini
Pred škofijo 3 • • •
Josip Kordin
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete- velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zm o, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa vse Vr8 solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po 169d 12-n	nizkih cenah.	'
Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno.
Pred škofijo 3 • • •
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. IgnaolJ Žitnik
Tiaka: .Katollik* Tiskam*.'