a tKMtgk — Èsc»i ogni v,ìov«ét mgftim »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» < b sta v Gorici via Alameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Val dirivo 19/111; te» lefon št. 39*08. — Uradne ura vsak delavnik od 9. do 12. ure. 8^1 list i* o ternana Številka 39 *tot„ »far« 5§ tim. Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 38. ¥ QORICI, ČETRTEK 18. SEPTEMBRA 1930. LETO II. Tedenski koledarček. 19. septembra, petek: K v at re. Ja; nuarij in tovariši, mučenci. — 20., so; bota: K v a t r e. Evstahij in tovariši, mučenci. — 21.. nedelja: 15. pobin; kostna nedelja. Matej, apostol in evan; gelist. — 22., ponedeljek: Tomaž Vil.; Mavrici j in tovariši. — 23., torek: Li; nus, papež; Tekla, mučenica. — 24., sreda: Marija Devica, rešiteljica ujet; nikov; Gerard, škof, mučenec. — 25., četrtek: Kamil in tovariši; Kleofa; Fir; min, škof. V ponedeljek dne 22. septembra je mlaj ; lepo. Movicc. Kraljevičev rojstni dan. V ponedeljek je kraljevič 1 lambert obhajal rojstni dan. Star je 26 let. Po vsej državi so razvesili prestolona; sledniku v čast zastave in poslali če; s ti tke. Vladni načelnik se bo naj hrže udeležil važnih političnih posvetov pri Zvezi narodov v Že; nevi. Tako poročajo italijanski lihi po dopisnem uradu »United Press«. V krogih Zveze narodov se meni, da hoče vladni načelnik Mussolini odločilno poseči v pogajanja med Franci; jo in Italijo, da bi se rešila vsa vpra; sanja, ki so obe državi dozdaj ločila. 11. februar. Pri prihodnjem ministrskem svetu dne 15. okt. bo predlagal načelnik via; de, da se 11. februar, dan, ko je bil podpisan dogovor med državo- in sv. stolico, proglasi za državni praznik. Odpadel pa bo- državni praznik dne 20. septembra, ko se j|e obhajal spo; min na zavzetje Rima po italijanskih četah. Od toče prizadetim. 12. t. m. so se na sedežu Deželnega gospodarskega sveta v Gorici sestali obč. načelniki vseh občin, ki jih j c toča pobila. Sklenili so, naj vlada ra; zen z odpisom zemljiškega davka še z drugimi sredstvi pomaga prizadetim^ krajem. Evharistični kongres v Loretu, 10. v vrsti italijanskih ev; liarističnih kongresov, je uspel prav dobro. Trajal je od 1Ó. do 14. t. m. Glavna misel vsega zborovanja je bila: Evharistija v krščanskih dru; žinah. Kot papežev zastopnik se je udeležil kongresa kardinal Capotosti. Vojaki — radiotelegrafisti. Vojaško okrožno poveljstvo nam sporoča, da se do 30. septembra sprejemajo prostovoljci za radiotele-grafsko službo v vojski. Kdor hoče vstopiti, mora imeti spričevalo, da je 2 ugodnim uspehom obiskoval večer; ne radiotelegrafske tečaje. Pojasnila se dobe pri vojaških poveljstvih. : Delu čast. ! V sredo 11. t. m. se je pri pokrajin; j skem gospodarskem svetu zbral od; Ì bor, ki bo podeljeval nagrade za dolgo in zvesto službovanje pri trgovskih, kmečkih in tvorniških podjetjih. Časnikarjeva smrt. 12. t. m. je umrl v Mariboru v 76. le; tu življenja g. Maks o Cotič, dolgoletni urednik bivše tržaške »Edinosti«. Raj; nik je bil naj starejši slovenski časni; kar. Po rodu je bil iz Vipave. Nekaj let je obiskoval realko v Gorici. Pri »Fšdinosti« je bil od 1. 1890. Tu je tudi objavil številne prevode iz hrvaščine. Obenem je bil tudi dopisnik praške »Politike«. Pokoj njegovi dušil Novo vino. V Trstu se bo smelo prodajati no; vo vino od 20. oktobra dalje. V tržaški okolici je že precej vinogradnikov pričelo s trgatvijo. Huda nesreča. V nedeljo zvečer se je na železni; škem cestnem prehodu med Sežano in Divačo pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Zve; čer proti deveti uri je hlapec gostilni; čar j a v Povirju, 25 letni Ciril Črnilo; gar, doma iz Sebrelj, peljal na lahkem vozu učiteljico Orfejo Castaldeli črez tračnice proti domu, ravno ko je pri; dirjal postojnski brzovlak. Lokomo; ti va je voz popolnoma strla, porinila konja kakih 200 m dalje, mladeniča in učiteljico je pa vrglo daleč v stran, Zastran hudih poškodb sta brž nato oba umrla. Uspeh žitne bitke. V petek se je sestal v palači Vene; zia v Rimu stalni žitni odbor k seji. Zborovanje je otvoril vladni načelnik, ki je poročal o uspehu žitne bitke za 1. 1929.—30. Vreme je bilo ob setvi ugodno, proti žetvi pa zelo slabo. Zato je letošnja žetev manjša od lanske. Lani je dal pridelek žita 71 milijonov stotov, letos 58 milijonov. Vendar je treba vpoštevati, da je to še zmeraj več kot v predvojnih letih. Svoje po; točilo je vladni načelnik zaključil s po; živo m, da je treba Vztrajati pri zače; tem naporu in ga še povečati. Zanimiv razpis. Ameriški bogataš Vergil Neal je razpisal nagrado 50.000 lir za tistega, ki spiše razpravo, v kakšnem razmer; ju so nazori latinskega pesnika Vergi; la z nazori nove Italije Benita Musso; 5 linija. Tekmejse udeleže lahko le Ita; lij ani. Nalogo je treba končati do 21. decembra letos. Pod orožje. Zadnji uradni vojaški list razglaša, ! da so pozvani v službovanje vsi vo; s jaški novinci razun onih, ki so pride; ] ijeni konjenici in topništvu na konjih. 1. oktobra morajo k vojakom oni, ki bodo služili pri vojski na kopnem, 1. novembra pa novinci dodeljeni zrako; plovstvu. Pod orožje so poklicani: 1. novinci, ki so dovršili pred vojaške te; čaje in so bili rojeni meseca oktobra, novembra ali decembra 1909. in v ja; nuarju 1910. ter vsi rojeni v prejšnjih letih; 2. novinci, če so izvršili ali ne predvojaške tečaje, ako bi 'bili morali odriniti k vojakom 23. aprila t. L, a so bili iz enega ali drugega razloga opro* ščeni. Konec dolge stavke. Poročali smo večkrat o veliki stav; ki, ki je pred prilično poldrugim me; sečem izbruhnila v okrožju mesta Lille na Francoskem in zajela okrog 200 ti* soč kovinarjev in predilniških delav; cev. Po dolgih pogajanjih so se delo; dajalci vdali, da bodo samo oni plače; vali prispevke za delavsko zavarova; nje. Tako se je dosegel sporazum in zadnji ponedeljek so šli tudi zadnji stavkarji na delo. Stromboli bruha. Severno od Sicilije v skupini Lipar; skih otokov so ognj eniški otoki. Med temi je najbolj znan Stromboli, ki bruha blato. Večino let miruje. V če; trtek se je pa ognjena gora spet vzdramila, začela bruhati in zahte* vala pet žrtev. Tudi nekaj škode je naredila. Zdaj se je ognjenik zopet pomiril. Zopet svoboden tisk. Španski ministrski svet je sklenil, da z 18. septembrom stopi iz veljave zakon, s katerim je bila določena za časopise stroga cenzura, Pred sodnike. 25. t. m. se bo pričel v Bruslju pro; ces proti italijanskemu visokošolcu De Rosa, ki je pred meseci streljal na prestolonaslednika Humberta, a ga k sreči ni zadel. Za brezposelne. Brezposelnost ne narašča le med de; lavstvom, še bolj jo skoraj obču; ti j o razumniki (profesorji, odvetniki, zdravniki itd.). Po vsem svetu jih je že obilo brez posla. Da bi brezposel; nim šolanim ljudem pomagali, so na Francoskem ustanovili posebno udru; ženje, ki preskrbuje brezposelnim ra; zumnikom delo vsaj za par ur na dan. Odvetnik De Bernardis, glavni tajnik sindikata profesijonistov in umetni; kov, pravi, da bi morali tudi v Italiji na kaj takega misliti. Brezposelnim razumnikom je treba poskrbeti delo s kakimi prestavami, poučevanjem, uradniškim delom za par ur in podob; nim. Duhovne vaje. Tekoči teden so se vršile v gori; škem Malem semenišču duhovne vaje za duhovščino goriške nadškofije. Vodil jih je jezuit pater Lackmayer. —- Na Marofu pri Sp. Idriji so imeli duhovne vaje duhovniki iz idrijskega dekanata in okolice. Govoril je dr. Zdešar. Nova stranka. V Jugoslaviji se snuje nova stranka, ki bo nosila ime »Narodna državna stranka«. O novi stranki, ki bo zedinila vse, ki so za močno jugoslovansko mi* sel, so že podali izjave razni vladni možje, predvsem ministrski predsed* nik Živkovič. To pomeni, da se bodo težko zopet obudile k življenju prej* šnje stranke. Slučaj ali zloba? V angleški grofiji (pokrajini) Staf* ford je obolelo 50 otrok, ki so zaužili slaščice kupljene v neki trgovini. Pre* iskava je dognala, da so bile sladka* rije namesto s sladkorjem potresene z arzenom, ki je hud strup. Čigava je? Te dni je neka delavka v Turinu iskala službo. Ko so jo vprašali po listinah, ni imela nobenih. Dejala je, da se piše Francka Belmonte in da je doma v neki občini južne Italije. Ko so pisali na županstvo, je prišel odgo* vor, da tam o kaki taki osebi nič ne vedo. Delavka tudi ne ve, koliko let ima in kako se zovejo njeni starši. Ve le to, da je v mladih letih živela v omenjeni občini pri nekem starem možu. Ta mož pa jo je dobil od neke stare ženske. Uboga Francka zdaj ne ve, kaj bi počela. Gospodarske težkoče. V Beogradu se je vršil pred dnevi osmi jugoslovanski zadružni zbor. Udeležili so se ga tudi zastopniki Av* strije, Madjarske, Češke in Bolgarije. Trgovski minister Demetrovič je v pozdravnem govoru naglašal, da je radi preobilice poljedelskih pridelkov splošni gospodarski položaj resen. To je zakrivila v prvi vrsti Rusija, ki je ne meneč se za tržne cene vrgla na svetovni trg 300 tisoč ton žita več kot prejšnje leto. Nepovabljen gost. Oni dan je sedela družina prof e* sor j a Spanio v domači vili na nekem gričku v bližini Padove pri kosilu. Nepričakovano nastane nevihta in začnejo udarjati strele. Ena strela je zadela tudi vilo in vdrla v jedilnico. Vsi navzoči so onesveščeni padli po tleh, vendar težjih posledic ni bilo. Skrunilci. V sovjetski Rusiji je že pred časom prišlo v navado, da so opeko in ostali gradbeni materij al opuščenih in poru* šenih cerkva porabili za pozidavo no* vih stavb. Zgodilo se je, da so marši* kako cerkev zrušili ne radi »ljudske protiverske mržnje«, temveč radi po* manjkanja opeke. V zadnjih dneh se je pa v Moskvi lahko videlo, kako so razbijali številne kamenite spomenike in nagrobnike, četudi so na njih še ža* lovali napisi: »Tukajj počiva v Bogu...« in slični. S pridobljenim trdim kame* njem tlakujejo ceste. Nagrobne spo* menike so pobrali s številnih pokopa* lišč, katera so opustili in jih preure* dili v razkošna šetališča. Bratstvo narodov. Med nemškim in francoskim ljud* stvom se že dalje časa opaža poglab* ljanje medsebojnih^ vezi. Te dni je zopet francoska »Ženska zveza za mir in svobodo« povabila večje šte* vilo nemških dijakov na Francosko. V Nemčijo so pa šli tovariši iz Pari* za uživat nemško gostoljublje in spoznavat duševnost nemškega ljud* stva. — Kdaj bodo vsi nekdanji na* sprotniki prišli tako daleč? Roman. V ponedeljek zjutraj se je v Trstu v cerkvi sv. Vincenca Pavelskega pri* petil nenavaden slučaj. Pred oltarjem sta klečala Ivan T. in Lidija B., mlada nevesta in ženin. Duhovnik je maše* val. Tik pred povzdigovanjem se pre* rije skozi svate mlada ženska z dve* letnim otrokom v naročju. Stopi pred novoporočeno dvojico in zavpije že* ninu: »Na ga, saj je Tvoj!« V cerkvi je nastal šum in vznemirjenje, žen* ska je omedlela, ženina so popadli krči. Vendar se je obred nadaljeval do konca, ker je ženin pod prisego izjavil, da otrok ni njegov. Draga kočija. Te dni je prodala nemška vlada eno najrazkošnejših kočij, kar jih je imel bivši nemški cesar Viljem, novemu abesinskemu vladarju Rasu Taf ari za približno 110 tisoč lir. Ras Taf ari se bo vozil v elegantnem vozu ob priliki kronanja, ki boi v kratkem. Za svinjsko pečenko. V veliki gostilni mesta Modesto v Kaliforniji je izbruhnil požar. Zajel je tudi kuhinjo. Tam je kuhar Lester Bunch ravno pripravljal lepo in okus* no svinjsko pečenko. Kljub nevarno* sti ni hotel zapustiti kuhinje; svinjeti* na mu je bila preveč pri srcu. Ko so gasilci rešili onesveščenega iz goreče kuhinje, je bilo njegovo prvo vpraša* rije, ko se je spet zavedel: »Ali ste re* šili pečenko?« Francija in tujski promet. Vse države se danes potegujejo za tujce in jih z vsem mogočim vabijo na na svoje ozemlje, predvsem v leto* višča. V državah delujejo posebni ura* di, tako v Italiji »Enit« (= Ente Na* zionale industrie turistiche), v Jugo* slaviji »Putnik«, v Avstriji »Fremden* verkehrsbureau«. itd. Vsaka država si seveda želi predvsem bogatih tujcev, ki mnogo potrosijo. V skrbi za tujski promet je najbolj delavna Francija, zato tudi nobene države na svetu ne obišče toliko tuj* cev kot ravno- Francijo. Najbolj pri* ljubljeno in najbolj obiskano mesto na svetu je Pariz. Zato pa Francozi tudi pošteno zaslužijo od tujcev. Po Stati* stiki zapravijo tujci v Franciji letno nad 10 milijard frankov, Francozi v tujini pa manj kot dve, tako, da dobi francosko narodno bogastvo letno 8 milijard iz tujskega prometa. Po po* datkih za Italijo porabijo tujci v Ita* liji letno poldrugo do dve milijardi lir. Ta Kolumb! Kje in kdaj se je junaški odkritelj Amerike Krištof Kolumb rodil, o tem se učeni svet še vedno prepira, Veči* na jih je mnetija, da je Kolumb sin nekega trgovca iz Genove. Zdaj je pa menda profesor Ullua iz Peruja doka* zal, da je Kolumb sin nekega morske* ga razbojnika iz Katalonije na Špan* s skem. ( Nova zastava. Kakor znano se naša vzhodna so* seda ne imenuje več kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč Jugo* slavija. Zato so spremenili tudi dr* žavno zastavo. Zadnjo soboto je kralj Aleksander na beograjskem vezba* lišču izročil novo zastavo številnim, tam zbranim polkom. Krava je kriva. V nekem mestu v državi Connecti* cut (Zed. države) je nekdo povozil kravo. Žival je poginila, avto pa se je močno poškodoval. Po naše bi sodili, da je avtomobilist moral plačati od* škodni no za kravo. Pa ni res. Lastnik krave je moral temu odšteti 2500 do* larjev odškodnine, ker mu je krava razbila avto. V državi Connecticut velja namreč postava, da morajo biti po noči vsi prometu nevarni četvero* nožci razsvetljeni spredaj in zadaj. Polet v vsemir. Ozračje, ki odaja našo zemljo, so učenjaki že precej temeljito preiska* li. Vendar pa se je bilo človeku mo* goče povzpeti le do gotove višine, kajti v višjih zračnih plasteh je zrak tako redek, da človek ne more dihati in mu udari kri iz nosa, ust in izza nohtov. Najvišje so se letalci povzpeli do višine kakih 12.000 metrov, a znan* svenih opazovanj tam gori niso mogli vršiti. Balone opremljene z opazači, ki sami merijo toplino, vlago, zračni pritisk, električno nasičenost, so spu* stili že do 30.000 metrov visoko. V ponedeljek 14. t. m. je pa belgij* ski učenjak Piccard hotel sam poleteti v vsemir in študirati, kako je sestav* Ijeno ozračje v višini 16.000 metrov. V ta namen je dolge mesece gradil velikansko aluminijasto kroglo. V njej je razporedil vse mogoče znan* stvene aparate in prostor za sebe in za pomagača Kipferja. Ta krogla je obešena na, velik balon. Vse skupaj je pravo čudo moderne tehnike. V pone* deljek je pridrla v Augsburg v Nem* čiji velika množica ljudi, da bi videla, kako se bo junaški profesor dvignil. Močan veter je pa poizkus prekinil. Balon se ni mogel dvigniti. Profesor Piccard je izjavil časnikarjem, da bo polet ponovil brž ko bo ugodno vreme. Cesarska. Bolgarski kralj Boris je navdušen športnik. Najbolj pa mu tiopade vlo* ga strojevodje na železnici. Pri teh iz* letih ga rad spremlja njegov brat princ Ciril. Pred kratkim sta zopet oba ob* lekla železniško uniformo in sc spra* vila na lokomotivo brzovlaka Plevna* Varna. Vse je šlo v redu. Ko je vlak prihrumel na končno postajo, sta šla strojevodja in kurjač k postajnemu načelniku podat običajno poročilo. Postajni načelnik potegne uro in do* žene, da ima vlak pet minut zamude-Ta netočnost ga tako vjezp da stroje* vodjo pošteno ozmerja. Ko hoče ta nekaj pojasnjevati, vrže oba grobo iz pisarne. Mislite si pa, kako je bil ubogi postajni načelnik prepaden, ko je zvedel, da sta strojevodja ! in njegov kurjač sami veličanstvi car Ì Boris in princ Ciril DRŽAVNI PREVRAT V ARGENTINI. V soboto 6. t. m. so vstaške čete pod vodstvom generala Uriburu .vko« rak ale v prestolico Buenos Aires. Večina prebivalstva je vstajnike navdu« seno pozdravila. Vladne čete, pom no« žene s prostovoljci, so se vstašem zo« perstavile v predmestjih; toda do pra« vega boja ni prišlo, ker se je brž raz« vedelo, da je tudi vojna mornarica po« tegnila z uporniki. V majhnih spopa« dih je bilo 22 mrtvih in 250 ranjenih. Vojaška letala so metala na mesto razglase, podpisane od članov Voja« škega odbora. Razglasi pravijo, da se je narodna vojska, razburjena radi strankarskih bojev in gnilobe dvigni« la, da reši republiko in jo gospodarsko po d vigne. Ustava naroča drža vi j a« nora, naj pograbijo za orožje, ko bo njih svoboda v nevarnosti. Ta tremi« tek je prišel. Vstaši so popolnoma zmagali. Že v soboto zvečer je bilo mesto Buenos Aires v rokah generala Uriburu. Ta je poslal predsedniku republike Iri« goyen«u pismo, naj takoj odstopi, drugače bo vojska začela streljati na vladni dvor. Predsednik se je zatekel v neko vojašnico, kjer ga je poveljnik opozoril, da bo ujetnik, dokler se ne odpove svojemu mestu. Nato je Iri« goven, ki ga je argentinsko ljudstvo še pred dvema letoma z velikanskim navdušenjem izvolilo za poglavarja države, podpisal izjavo, da odstopa. Seveda je tudi njegova vlada odsto« pila. General Uriburu je imenoval no« Vo vlado, sestavljeno iz generalov in iz politikov, ki so pripadali konserva« tivni stranki. Na mali Šmaren je nova vlada pri« segla na ustavo. Pri tem je prišlo do silnih zmešnjav. Skupine dijakov, ki so vzklikale novi vladi, so začele od veselja streljati v zrak. Vojaštvo je mi« siilo, da je izbruhnila protirevolucija Pristašev stare vlade, in je začelo stre« Ijati v množice. Nato so posegle vmes nove čete, prepričane, da so se vojaki Uprli generalu Uruburu. Razvila se je med pristaši iste stranke prava po« ulična bitka, ki je trajala dve uri in se končala z več človeškimi žrtvami. Nova vlada je — kot vsaka nova metla — začela čistiti. Razpustila je državni zbor, odstavila visoke urad« ruke, ki so bili pristaši predsednika trigoyena, pozaprla najvplivnejše vo« Qitelje nasprotne stranke. Take so Navade v južnoameriških revolucijah, ki so precej pogoste. Ker je Argentina za mnoge naše ro« jake postala druga domovina, si oglej« mo ob tej priliki to deželo in pregrun« Njmo razloge, ki so jo privedli do re« volucije. Dežela velike bodočnosti. Argentina je velikanska dežela, saj meri 2,978.000 štiri jaških kilometrov, Nko da bi lahko postavili vanjo devet m pol Itali j. Naseljena pa je sila red« ko, saj ima le 10,700.000 prebivalcev; °d teh živi ena četrtina v mestu Bue« nos Aires in okolici. Velikanske, rodo« vitne planjave (pampas) še čakajo na pridne roke, da napeljejo nanje vode in jih obdelajo. Po najnižjih cenitvah bi v Argentini lahko živelo 100 mili« j ono v ljudi, in sicer s poljedelstvom; strokovnjaki, ki vpoštevajo, da se bo tudi industrija (posebno tkalna in pre« dilna) močno razvila, računajo, da bi Argentina zmogla preživljati do 400 milijonov ljudi. Ni dvoma, da je Ar« gentina dežela z veliko bodočnostjo. Zdaj je podlaga argentinskemu go« spodarstvu zemlja, poljedelstvo. Več kot 90 odstotkov vseh kmetijskih pri« delkov daje ozemlje, ki leži okoli Bue« nos Airesa v polkrogu, ki ima kakih 560 kilometrov v premeru. Na tem ozemlju, ki meri eno petino Argenti« ne, se širijo pampas, velikanske, po« rastle planjave, ki so sestavljene iz rodovitnega prahu, ki leži v storne« terskih plasteh. Preden so prišli sem« kaj Evropejci, je bila pampa travnato morje, pusto in prazno; le ob robovih so se pasli podivjani konji, goveda, osli. Ko pa je po letu 1860. prišel mo« čan tok priseljencev, se je pampa jela izpreminjati v rodovitno, blagoslov« ljeno zakladnico. Pampa se deli v pet pasov. V severnem delu okoli mest Cordoba in Villa Maria se razteza žit« ni pas; tod se širijo velikanska polja s pšenico in lanom. V tem pasu je zemljiška posest najbolj razdeljena, tod je mnogo samostojnih malih kme« tij. Južno se razteza ob reki Parana drugi predel, kjer pretežno raste tur« šica. Središče tega ozemlja je Rosario. Zemlja je v rokah veleposestnikov, ki oddajajo kose zemljišč v najem. Na peščenem pasu v severozapadnem de« lu dežele Buenos Aires pa gojijo de« tel jo lucerno; ta gospodarski pas je najbolj obsežen. Tu se umno gojijo milijoni goved, ki so važno izvozno blago. V ozadju mesta Bahia Blanca se širi pokrajina, kjer se spet goji žito; pa tudi živinoreja je todi zelo razvita. Peti pas kmetijskega gospodarstva je na jugu, kjer se na neizmernih pašni« kih pasejo črede goved in konj. Argentina daje tri glavne pridelke: žito, lan in živino. Vse troje v velikih množinah izvaža. O žitnem bogastvu pričajo številni, velikanski silosi (žit« niče) ter moderna mlinska industrija. Ob rekah in ob morskem obrežju sto« jijo velike klavnice in hladilnice. Tu koljejo živino in pripravljajo zmrz« njeno argentinsko meso, ki gre z la« djami črez morje. Vendar je treba takoj podčrtati važno dejstvo, da je velikansko bo« gastvo argentinske dežele nakopičeno v rokah majhnega števila oseb. Ar« gentinsko ljudstvo bi lahko razdelili v tri plasti. Prav zgoraj je majhna sku« pina zemljiške in industrijske gospo« de; to so veleposestniki, ki imajo na desettisoče hektarjev polja, velikan« sle e črede živine; zraven njih lastniki klavnic, brodovij, tvornic. Bolj spodaj je krog večjih trgovcev, ki prekupču« jejo med globino dežele in obmorski« mi mesti, izvozničarjev, ki lahko in brž bogatijo. Prav spodaj pa je široka, milijonska gmota kmetijskih delav« cev, dninarjev, najemnikov, pastirjev, rokodelcev vseh vrst, ki živijo iz roke v usta, popolnoma odvisni od vladajo« čega kroga, ki zna posebno še neuke in jezika nevešče vseljence krvavo izkoriščati. Med temi tremi glavnimi plastmi so drobci stanov, ki komaj nastajajo: samostojni mali kmetje, samostojni obrtniki, srednji stan. Seveda ima dr« žavo v rokah predvsem najvišji, naj« bogatejši krog, zemljiška in indu« strijska gospoda. V tem krogu pa so že dolga leta močne napetosti, in sicer med mestnim, obrežnim pasom in med notranjostjo države. Ljudje v obrežnem pasu so povečini Evropejci, ki so se naselili v poslednjih 50 letih. Ljudem v globini dežele pa teče po ži« lah indijanska kri, večinoma mešana z belo. Tudi gospodarske koristi obeh predelov se križajo. Koristi zemljiške gospode zastopa konservativna stran« ka, koristi bolj trgovsko umerjenega, zato po večji svobodi stremečega me« ščanstva pa radikalna stranka ; iz nje« nih vrst je bil izvoljen državni pred« sednik Irigoyen. Dežela sila naglo raste in se krepi. Leta 1895. je štela 4 milijone prebival« cev, 17 let pozneje že 7 in pol, zdaj pa se bliža enajstemu milijonu. Naglo, sunkovito rast prebivalstva najbolj izrazito kaže Buenos Aires. To mesto je štelo leta 1855., preden se je začelo drugo veliko evropsko naseljevanje, 90.000 ljudi. Štirideset let pozneje je imelo že 663.000, ob izbruhu svetovne vojne 1 milijon in pol ljudi, danes pa jih je že 2,030.000, približno za osem Trstov skupaj. Nagla rast te dežele, ki se nahaja še v otroški dobi svojega življenja, je prinesla mnogo težkih kriz. Tudi po vojni, ko so odpadla vojna naročila in obubožana Evropa ni več mogla ku« povati dovolj argentinskega mesa, je nastal za argentinsko gospodarstvo težak položaj. Ljudstvo je izročilo krmilo države radikalni stranki in nje« nemu vodji Irigoverni, ki je znal sila navdušiti ljudi in je bil močno pri« ljubljen, pa tudi strah sovražnikov. Toda 76«letni mož Argentine ni mogel več rešiti iz težke gospodarske stiske, v katero je bila zašla. Argentinski p e« so je padal, padal. Izvoz mesa, žita, kož je padal, padal. Brezposelnost je rastla. Nezadovoljnost se je širila. Te« daj so se častihlepni častniki zdru« žili z osebnimi in strankarskimi na« sprotniki Irigoyena in vrgli staro vla« do. Nad Argentino vlada vojaška sablja. Tako se pogosto končujejo dobe neomejenih in nesposobnih vlad. Želimo, da bi Argentina, naših iz« seljencev druga domovina, kmalu pri« šla do miru in kruha. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V NEMČIJI. V nedeljo je stopilo nemško ljud« stvo na volišče. V demokratični drža« vi so volitve zelo važne, saj si ljudstvo za nekaj let v jedru določi, v kakšni smeri naj se giblje notranja in zuna« nja politika države. Take volitve za; morejo- posredno odločiti, ali se ohra< ni svetovni mir ali izbruhne evropska vojna, ali država razvije svoje delo v prid revnih stanov ali bolj v blagor kapitala. Volitve v državi, ki je vele; vlast, pa nehote vplivajo tudi na raz; merje do drugih držav. Zato so nem; ške volitve v sodobnem političnem življenju Evrope zelo važen dogodek. Na volišče je šlo sko-po 35 milijonov Nemcev in Nemk, (pri zadnjih volit« vah 1. 1928. le 30,738.000). Najmočnejša stranka so ostali so« cialni demokrat je, ki so dobili 143 po; slancev in 8,572.000 glasov. Vsak peti volilec je volil za socialno demokra« cijo. Vendar so v primeri z zadnjimi volitvami občutno nazadovali, saj so izgubili 579.000 glasov in 9 poslancev. Zato pa je komunistična stranka do; bila 4,587.000 (3,263.000) glasov in 76 (54) sedežev. Ta prirastek 1,300.000 glasov je komunizmu došel iz vojske brezposelnih obupancev. Katoliški centrum se je trdno držal, dobil je 4.128.000 (3,711.000) glasov ter 69 po« slancev (62). Bavarska ljudska stran« ka, ki je katoliško usmerjena, je pri; dobila 1,060.000 glasov (945.000) in 18 (16) poslancev. Močno potolčeni pa prihajata iz volilne borbe obe meščan« ski stranki zmerne sredine. Nemška ljudska stranka, ki jo je držal pokom cu in vodil pokojni Stresem ami, je dobila le 1,580.000 (2,678.000) glasov in število njenih poslancev je padlo s 45 na 26. Tudi nova Državna stranka, ki je izšla iz združitve demokratov z Mladonemškim redom, se je šibko obnesla, dobila je le 1,322.000 (demo; krati sami preje 1,504.000) glasov in 22 poslancev, .3 manj kot preje demo; krati sami. Gospodarska stranka je skoro ohranila svoje postajanke s 1.360.000 (1,395.000) glasovi in 23 (23) poslanci. Na desnici so se zgodile ve« like in važne spremembe. Preje naj; mogočnejša trdnjava desnice Nemška nacionalna stranka je zgubila skoraj polovico- pristašev; zanjo je glasovalo 2.458.000 (4,380.000) volilcev in dobila je 41 (85) sedežev. Mogočni deli te stranke so prešli k Narodni sociali; 1 stični stranki, ki ji načeljuje Hitler. Ta radikalna, demokraciji sovražna stranka, ki je do kosti militaristična, Franciji sovražna, vsenemška, obenem pa protikapitalistična, je silovito na; rastla. Zanjo je oddalo glas 6,401.000 ljudi, medtem ko je 1. 1928. dobila le 809.000 glasov; poslancev ima zdaj 106 (preje le 12). Stranka kmečkega ljud« stva, ki jo vodi minister Schiele, ima 18 (13) poslancev, krščanskosocialna ljudska služba (protestantska) pa 14 (4) poslancev. Poražena pa je Konser; vativna stranka, ki je nastala, ko se je minister Treviranus ločil od Hugen; bergove Nacionalne stranice; dobila je le 2 poslanca. Kdo bo vladal? Izid nemških volitev kaže, da sta se o-be skrajni krili, komunisti na levici, narodni socialisti na desnici, okrepili. Zmerne stranke sredine so vse naza« dovale razen Centroma in Bavarske ljudske stranke. Kaj pa zdaj? Kako se bo sestavila delazmožna večina v parlamentu? Ve« lika koalicija, to je zveza strank, ki so odločno za republiko, demokracijo in mirovno delo, bi imela le 278 glasov; v to koalicijo bi vstopili socialni demo; kratje, Centrum, Državna stranka, Ra« varska stranka in Nemška ljudska stranka. Večina pa znaša najmanj 287. Ko bi k veliki koaliciji pristopile tri manjše skupine, ki so do-sedaj podpi; rale Bruningovo vlado, (to so Gospo; darska, Konservativna stranka in Konservativna stranka in Kršč. so-c. ljudska služba), bi vlada imela 321 po« slancev na svoji strani, torej močno večino. Opozicija, ki bi jo tvorili nem« ški nacionalci, narodni socialisti in komunisti, bi štela 224 -glasov. Ali je mogoča vlada desnice? Da, če bi Centrum šel v tako vlado, kar je pa malo verjetno. Saj1 je notranji mi« nister VVirth, ki je centrumaš, pred kratkim prepovedal državnim uradni« kom biti člani n a r o d n o ; s o c i alis tičn e stranke, ker je sovražna državi. Narodni socialisti bi morali svoja načela precej spremeniti, da bi za« mogli iti na vlado skupaj z demo« S kratičnimi strankami. Vsekakor bo sestava nove vlade v novem parlamen« tu še težja, kot je bila v prejšnjem. »Germania«, glavno glasilo Centru« ma, je po volitvah zapisala, da narod« ni socialisti in nemški nacionalci sploh niso sposobni za vlado v demokratični republiki. Torej za desničarsko vlado slabo kaže. Pač pa je možno, da bi, če bi socialna demokracija kaj oklevala in se branila sprejeti vladno odgovor« nast, prišlo do diktature nacionalistov. Zakaj državna hramba, ki šteje 100.000 mož (večinoma podčastnikov), in pa predsednik republike Hindenburg se nagibljejo na desnico. Kakšen pa je program nove velike stranke narodnih socialistov? Milan« ski »Corriere della Sera« priobčuje po« govor svojega dopisnika s poslancem Goeringom, ki je podpredsednik te stranke. V njem pravi: »Zakaj smo zmagali? Ljudstvo je sito programov. Ono hoče, kakor je rekei vaš načelnik Mussolini, videti na vladi ljudi močne volje.« — Kakšne so vaše smernice za zu« nanjo politiko? »Včerajšnja zmaga pomeni, da so milijonske množice protestirali proti Youngovemu načrtu. Treba, da se svet prepriča, da Nemčija nikakor ne more plačati, kar ji je bilo določeno v Haagu.« — V vašem programu je tudi revi« zija mirovnih pogodb. »In ostane ena naših poglavitnih zahtev. Hočemo, da bodi Nemčija po« polnoma enakopravna drugim drža; vam. Zato imamo namen, spremeniti odnošaje Nemčije z nekaterimi evrop« skimi državami. Nemčija je dosedaj delala politiko, prijazno Franciji, kar za državo ni bilo dobro. Za fašistov; sko- Italijo imamo žive simpatije. Saj je edina država v Evropi, ki se je znala odtegniti škodljivemu vplivu levice in ki je zgradila protikomunistično trd; njavo. Z Italijo imamo v določeni me* ri skupne smotre. Ni mogoče, na oz; kem ozemlju trajno stiskati življenja kakega ljudstva.« Ta pogovor žarko kaže, v kakšno smer hoče okreniti Nemčijo zdaj mo* gočna stranka narodnih socialistov. V. L Ktlimavtki: KRALJICA HATASIJ. Roman iz življenja starih Egipčanov. Roma je medtem stekel v tempelj po znanega mu žreca, ki je bil izvrsten zdravnik. Ko ista moža stopila v sobo, kjer je Noferura nepremično ležala, je Roma ste; kel do nje. Zdajci se je stresel. Začutil je stud do žene. V glavi se mu je zavrtelo. Vzklonil se je in skoraj z ravnodušno kretnjo sledil kretnjam sodruga, ki je po kratkem pregledu izjavil, da je Noferura mrtva. Mladi žrec je sprejel to-vesD docela mirno, kar je bilo v velikem nasprotju z njegovim prejšnjim obupom. Rekel je, da je strašno utrujen. Ne da bi se ozrl na po« kojnico, je šel v svo-jio sobo in trdno zaspal. Prčbudil se je precej pozno. Čutil se je utrujenega in potrtega, kak (ipd a je prestal težko bolezen.-Sed«f(p' bil miren, a v duši je občutil tako blaženost, kakor je ni doživel še nikdar. Vstal je. Ali je bil v resnici začaran! Kakšna okoliščina pa je uničila čar? Noferurina smrt?... Šel je k mrliču, ki so ga mojstri balzamiranja zavili v sukno, da ga odneso, pa se je vnovič prepričal, da ga nič več ne veže na to žensko. »Končno sem prost!« je zaše« petal olajšano. Še v glavo mu ni padlo, da ga je k Nofe« mri privlačeval vonj, s katerim je bila prepojena njena ogrlica. Ko so Noferuro slačili, ji je Akka odpela ogrlico in jo odnesla k ostalemu mokremu oblačilu. Noferura ni nikdar snela ogrlice, ne po noči ne po dnevu, ker jo je- smatrala za srečni talisman, ki ji je vrnil moža. Zdaj jje bil Roma uverjen, da je bil zapadel čaru. Zasovražil je Noferuro in komaj čakal, da zapusti Memfis. Ko je prispel v Tebe, je bila prva njegova skrb, se« stati se z Nejto. Razložil ji je, kako-se je žena poslužila čara, da ga je privlekla; nase, in jo prosil odpuščanja. »Odpusti mi, Nej ta,« je dejal. »Vrni mi svojo ljube* zen, ki razsvetli mojo dušo.« Nejta je odpustila ljubljenemu možu. Jeza, ljubo« sumje, žalost, vse je bilo pozabljeno. Uboga Nejta! Na« dajala se je z ljubeznijo brez očitanja, pa ni vedela, da i/ v' jrbodočnost pripravlja peklo, ki se tudi naziva ljubezen./ XIV. Čarovnikova palača. Mrk in molčeč kakor dremajoč velikan se je dvigal ob bregu Nila velikanski dvorec kneza Horemseba. njwmM 8 Po Benečiji. Kakor tone gričevje v brezmejni fur* lanskospadski nižini, tako se izgublja zadnji izrastek Slovencev proti zapa* du. Malo se piše in še manj se nemara ve o beneških Slovencih, za katere so se še pred dobrim desetletjem močno zanimali učenjaki in pisatelji zaradi njih jezika, šeg in posebnosti. Kakih 50 spisov govori o prebivalcih, naseljenih v grapah in doleh severo» vzhodno od Vidma. Naj omenimo- le najvažnejše italijanske pisce *) in njih spise: Biondelli: Prospetto-cronogra* fico*statistico- delle colonie- straniere in Italia, Milano 1857. — Valentinelli, Sul linguaggio slavo* 1 della valle di Resia, Giornale di Udine 1868, št. 293. — Ma* rinelli, Dei dialetti Resiani, communi* nazione fatta il 26 nov. 1875. all’Acca* demia di Udine. — Podrecea avv. Car* lo: Slavia Italiana, Cividale 1884. — Musoni: Sulle condizioni economiche degli Slavi in Italia, Roma 1895. — Loschi: Resia, paesi, abitanti, par; hite, Firenze 1898. — Razen teh je pa Pisala o Rezijanih in beneških Sloven* cih še cela vrsta italijanskih in inozem* skih piscev. Izmed slednjih navedimo le ime slovitega učenjaka Baudo-ina de Gourtenava in pa jezikoslovca Šala* rika. Naši ljudje so poznali vsaj prej Re* zijane, a le kot brusače, ki so prihajali k nam v copatah in govorili svoje čudno narečje. Udomačila se je prišlo* vica, če kdo nerazumljivo govori: »Saj govoriš kot Rezijan.« Rezijanke pa še danes lahko srečuješ po naših vaseh z zvrhanim nahrbtnim košem lesenih ku* halnic in žlic. Zemlja. Beneška Slovenija se v starih itali* lanskih knjigah zove Schiavonia Ve* neta. Že omenjeni pisatelj Podrecea je vpeljal ime »Slavia Italiana.« Danes *) Literatura o beneških Slovencih je tudi navedena v spisu »Beneška Slovenija«, Ljub* bana 1899., ki jo je spisal prezaslužni profesor Simon Rutar. «anatro niti ni več kakega uradnega naziva. Ozemlje beneških Slovencev meri kakih 400 štirijaških kilometrov. Po njem je redko raztresenih okoli 40.000 duš. Deželica je hribovit svet, ki ima precej kraškega na sebi. Če hodiš po glavni cesti iz Vidma proti severu, imaš vso Beneško Slovenijo na desno roko. Griči, hribi in gore se dvigujejo druga višja od druge kot kulise. Vrh nižjih gričev je skoro povsod grajska razvalina ali pa. bela cerkvica. Vasice so po obronkih ali pa na dnu dolin, marljivo obdelanih in na jugu precej rodovitnih. Glavne vode so Ter, Nadiža, v Re* zi ji pa Rezija ali Rezijanska Bela, ki jo Rezijani kar »Voda« nazivi jejo. Ob teh vodah so naseljeni terski Slovenci, nadiški Slovenci in Rezijani. Podnebje je tako kot v sosedni Goriški. Na se* veru je precej hladno. Temu primerni so tudi pridelki. Do-ti bogatejši kot Rezijani so kmetje na jugu. Pridelajo iste sadeže kot v naših Brdih. Kolon* stva v Benečiji sicer ne poznajo, a vc-n* dar ni doma dovolj kruha za vse. V strmem svetu je treba trdo delati za malo krompirja, fižola, repe in turšči* ce. Tudi ženske so zlasti v Reziji na* vajene na delo: na hrbtu vleče težko breme, spotoma pa še nogavico plete. Posebna zanimivost Rezije so staje. Poleti se namreč prebivalci izsele iz vasi na planine, kjer planšarijo in pri* pravljajo drva, krmo in stelje za zimo. Vasice v Beneški Sloveniji so prav revne. Zidane so povečini iz kamna brez ometa. Na severu so strehe po* krite s skrli, na jugu pa prevladuje o» peka, pri revnejših slama. Po kuhiniah so še v navadi nizka ognjišča. Po itali* janskem načinu so skednji, hlevi in kleti večinoma pod eno streho. Taka je torej zemlja beneških Slo* vencev. Borna je, a vendar je tu njih rodna gruda in zato so močno priveza* ni na »ta mali dum«, kot pravijo Re* zi j ani. V preteklih dobah. Prvi prebivalci, ki jih pozna zgodo* vina na tleh slovenske Benečije, so bili ilirski Kami. Že v drugem stoletju po Kristusu so rimske legije ponesle svoje orle tudi v deželo Karnov. Po Karnih se še danes imenujejo Karnijske Alpe, Kami j a. Ko je začela, rimska slava bledeti, so L 569. (po mnenju Pavla Dijakona iz Čedada, najvažnejšega zgodovinarja za te kraje) pridrli Langobardi čez Predel in preko kobariškega Kota sem. Njih kralj Alboin je ustanovil v Če* dadu prvo langobardsko vojvodino. Glavna naloga te obmejne vojvodine je bila odbijati napade divjih Obrov. Z Obri vred so pa prišli tudi Slovenci. Da ne bi kdo menil, da je to iz trte iz* vito, mu povemo, da se o tern bere v Pavlu Dijakonu v 24. poglavju IV. knjige. Doslej so se morali langobardski vojvode pQgO’Sto otresati novih prišle* cev, ki so se hoteli tod stalno naseliti. Pisatelj Palladius piše o novonaselje* rnh Slovencih, »da so njih telesa zdrava in dela vajena ter da jih komaj starost stre.« Cesar Karol Veliki je I. 774. naredil konec langobardski kraljevini. Po se* danji Benečiji naseljeni Slovenci so spadali pod furlanskega mejnega gro* fa. 4 oda patriarhi iz Ogleja so znali od cesarjev izposlovati vedno več pravic, dokler ni L 1077. patriarh Sighard do* bil popolne oblasti v Furlaniji. Pa* triarhi, po večini nemškega rodu, so poklicali v Furlanijo dosti nemških pie* miških rodbin ,ki so sezidale na rtastih vrhuncih močne gradove. Oglejski patriarhi so mimo vladali do srede 15. stoletja. Tedaj se je pa podložno plemstvo jelo upirati in se je prostovoljno izjavljalo za beneško re* publiko. Beneški dazi so kmalu zasedli vso patriarhovino. Kot modri vladarji in politiki so Slovencem pustili vse njih samoupravne svoboščine, o kate* rih bo spodaj več govora, ter so jim še kaj navrgli. V neki beneški listini se bere, da -so- Slovenci »fedelissimi e sin* ceratissimi sudditi« (najzvestejši in najodkritosrčnejši podaniki.) V voj* Prav za prav si videl samo širok in visok zid, za katerim se je razprostiralo obširno knezovo zemljišče. Rado* vedno- oko je moglo zapaziti samo zelenje in nekaj streh, ki so -se skrivale v listju. Mnogo pogledov radovednežev in zavistnikov se je ze uprlo v to molčečo uganko. Žreti so bili užaljeni, ker .ic knez preziral nabožne obrede. Med ljudstvom pa so krožile najraznovrstnejše povesti o tem 'skrivnostnem stanovališču. Samo visoki stan Horemsebov je -zadrževal nestrpneže in knezove sovražnike, da niso skušali si* |o-ma posvetiti v tajne Horemsebovega življenja. Edino '-metje, ki so donašali knezu poljske pridelke, so- se mogli pohvaliti, da so prestopili prag vrat, ki so gledala Proti mestu. Ti so pripovedovali, da je tam veliko dvo* iisee, obdano s stolpi in skladišči, kamor so nosili pri* Poljane pridelke. Stari Hanzefaa je z nekaterimi molče* i mi pisarji vse sprejemal in zapisoval. Nikakor pa niso G"]! povedati, kje so vrata, ki spajajo to dvorišče z 'tinimi stavbami. Ta vhod je bil skrit v majhnem po* _opju, ki je služilo za pisarno, ter je vedel v drugo, nalco obsežno dvorišče. Okrog tega dvorišča so bile T r™escme kuhinje in prostori za nižja domača dela. J del velikanske -stavbe je bil ločen z velikim zidom J notranje palače in poslopij, v katerih so živele pod nadzorstvom evnuhov plesalke, pevke in druge sužnje, ki so služile knezovi osebi. Živila, vino in sadje za 'knezovo mizo in ostale taj* nostne prebivalce palače so morali sužnji nositi skozi vrata, ki so jih strogo čuvali oboroženi evnuhi. Samo ti so odpirali ta vrata. Ta nesrečna bitja so vršila svojo dolžnost molče, plašno. Vsi so bili nemi in po večini tudi gluhi. Palača sama je predstavljala zmes egiptovske in neke tujezemske stavbne umetnosti. V njej so bili dol* gi hodniki in neskončno število večjih in manjših teras. Dvorišča so bila porasla s palmami in drugimi drevesi. Ne-broj dvoran najraznovrstnejših velikosti je obsegala palača. Vse je bilo opremljeno s kraljevskim razkošjem. Stene so bile pokrite z dragocenimi preprogami, drago* cenimi tkaninami in slikami. Vsa vrata so bila zagr* njena >s težkimi in z zlatom obšitimi zavesami. In ven* dar je bilo v vsem tem razkošju nekaj mračnega, hlad* nega. Vse telope dvorane so bile puste in prenasičene z dišavami. Trinožniki in zlate pušice so bile razstav* Ijene po vseh prostorih. Mladi, 11 do' 12 letni dečki so se kretali po sobah kakor sence, skrbno čuvali ogenj in metalli vanj v presledkih razne dišeče snovi. Ubogi otroci so imeli na sebi kratke, dragocene in nah beneške republike z Avstrijo so beneški Slovenci zvesto stali pod pra* porom krilatega leva. Zato jih je be* neški senat smatral za nekake vojaške graničarje proti Avstriji ter jim celo dovolil nositi orožje. Ko je Nanoleon drl s svojimi polki preko gorenje Italije, so tudi beneški Slovenci okusili, kaj so vojne dajatve. Francoska republika jim je celo vzela vse avtonomne svoboščine. Toda zrna* govalni Napoleon je bil premagan J n zgodovina je šla svojo pot naprej. Za Napoleonom je prišla 1. 1816. in 1817. taka lakota, da je morala avstrijska vlada deliti prebivalcem juho. Avstrijski oblaisti v Benečiji, ki se je začela po francoskem odhodu, se je približeval konec. Po vojni 1. 1866. in po miru v Krminu so tudi med be* neškimi Slovenci odredili ljudsko glas sovanje ali za Italijo ali za Avstrijo. Vsi beneški Slovenci so se izrekli za Italijo, le en sam je bil proti združenju z njo. Prebivalci, njih stare pravice in navade. Že prej smo dejali, da se prebivalci po dolinah in hribih od goriških Brd pa do Kaninovega pogorja dele v tri glav* ne skupine: v Rezijane, v terske (tar» čentske) in v nadiške ali šempeterske Slovence. Rezijani prebivajo v dolini, kamor prideš po ozki poti ob »vodi« iz trga Rezijuta. To so krepki in koščeni ljudje, bistri, zrastli v boju s skopo na* ravo. Moški so povečini z doma. Obla* čijo se kaj radi v obleko črne barve. Obuti so večinoma v copate. Ženske se bolj drže stare noše. Ostanek nekdanje samouprave je še volitev cerkvenih ključarjev in cer* kvenega starešine. Znamenje njegove službe je velika srebrna škatla, kamor se stekajo milodari za cerkev. — Iz* med petih rezijanskih cerkva ima vsa* ka po 6 pevcev. Če kateri umrje, mu pevci izvolijo naslednika. — H krstu donašajo otroke v oprtnjaku in imajo posebne obrede. Pri pogrebih je v na* vadi glasno jokanje in izklicavanje rajnikovih vrlin, kot je to običaj pri o* rientalskih narodih. Najbolj izvirna reč pri Rezijanih je pa njih jezik, ki se zopet deli na več podnarečij. V rezijanščini je dosti be* sed, ki jih Slovenci sploh ne razumemo (izde = tukaj, vot = glej, mlinih = cerkovnik, tuulazej = spomladi, rumu* niti = govoriti, Rozojànuvi = Rezijani itd.). Tudi v slovnici imajo par po* sebnosti. Štejejo pa podobno kot Fran* cozi; n. pr.: 61 = »trikratdwijsti nu dan« kar pomeni: trikrat dvajsti in eden. Terski Slovenci nimajo tako skupne zgodovine kot Rezijani, ker so bili podrejeni različnim fevdnim gospo* dom. Kakor vsi beneški Slovenci so potrpežljivi in mirni, a kadar zastran kakega »kaštrona« vzkipe, tedaj se pravdajo do konca. Terski Slovenci govore nekako čakavščino kot Hrvatje na kvarnerskih otokih. Toda njih na* rečje prav močno izginja. Prebivalci ob Nadiži oziroma šem* peterski Slovenci se poslužujejo neke hrvaško*slovenske mešanice. Bolj za* nimiva kot njih narečje je pa njih nekdanja samouprava, ki je trajala skoro do srede 19. veka. Vsi hišni gospodarji so namreč raz* pr avl j ali o vaških potrebah v vaških zborih, katerim je predsedoval dekan. Vseh 40 vasi je bilo združenih v dve skupini ali banki (mizi), v landarsko in v mersko. Središče prve je bila kame* nit a miza v Landarju, druge središče je bila Mjersa. Kadar je pa šlo za skup* ne potrebe, tedaj so se zastopniki obeh bank zbrali pod lipami pred cerkvico sv. Kvirina v Šempetru. Obe banki sta si volili tudi po 12 sod* nikov (dvanajstija), ki so sodili celo morilce. Tu vidimo, da so naši sosedje na zapadu uživali precejšnje samo* upravne in sodne svoboščine, katere so jim gospodarji modro prepuščali. Avstrijski absolutizem je vse to uničil. Zob časa je pa zglodal marsikatero svojstveno lastnost naših zapadnih ro* jakov, ki živč in ljubijo rodno grudo od sivih langobardskih časov pa do danes. B. R. GORIŠKI ŠOLSKI VESTNIK. Gimnazija. Prošnje za sprejem na šolo je treba vložiti do 27. sep* tembra. Redni pouk se prične 1. oktobra. Tehnični zavod (realka). Rok za vlaganje prošenj za sprejem: do 28. septembra. Pouk se prične 1. oktobra. Učiteljišče. Rok za vlaganje prošenj za sprejem: do 28. septem* bra. Pouk se prične 1. oktobra. Pripravljalna šola za pra* k tiene poklice (Scuola d’av* viamento al lavoro), oziroma kom* plementarna šola. Prošnje za pripu* stitev k izpitom je treba vložiti do 30. septembra; prošnje za sprejem na šolo: do 12. oktobra. Ponavljalni in sprejemni izpiti se bodo vršili od 5. do 12. oktobra (na* tančnejši sporedi izpitov so objav* ljeni na šolski deski). Pouk se prične 16. oktobra. Trgovska šola. Prošnje za spre* jem na šolo se morajo vložiti do 10. oktobra. Izpiti se začno 22. septembra. Pouk se prične 15. oktobra. CMbfžrve. Žitna bitka — kmetijski pouk. Kmetijski urad v Gorici sporoča, da bo pri* redil po deželi različna predavanja o gojenju pšenice in drugih važnih kmetijskih zadevah. Tem bolje bo zate, čim več strokovnega zna* nja pridobiš in zato je umestno, da se preda* vanj udeleži čim večje število poslušalcev. -Predavanja bodo: a) Oddelek Gorica^Komen (predavatelj dr. Federico di Spilimbergo): 20. sept. ob osmih zvečer v Vrtojbi; 21. sept. po sv. maši v Solkanu; 27. sept. ob osmih zve« čer v Sovodnjah; 28. sept. po sv. maši v Šem» pasu; 4. oktobra ob osmih zvečer v Komnu; 5. okt. po sv. maši v Štanjelu; 11. okt. ob osmih zvečer v Opatjemselu; 12. okt. po sv. maši v Renčah. b) Oddelek Tolmin (predavatelj dr. Matteo Marsan): obšite pasove. Zlate ogrlice in zapestnice so- sc jim bleščale na vratu in rokah, toda njih obličja so bila ža* lostna. Nikdar niso izpregovorili med seboj besedice. Njihovi pogledi so bili obupani in ravnodušni. Bili so podobni starcem. Tudi v obsežnih vrtovih, ki so ob* dajali palačo, je vladala ista tišina in praznina. Ne eno ljudsko bitje se ini izprehajalo v senčnatem drevoredu. Molčeči vrtnarji so naglo hiteli med drevesi, kakor bi se bali, da jih kdo vidi. Med gostim zelenjem se je lesketala površina^dveh ribnikov. Sredi prvega ribnika se je dvigal otoček z dvorcem, poleg katerega je stal stolp iz opeke. Neki drevored je vodil v temen in gost gaj, sredi katerega se je dvigalo piramidi podobno poslopje. Poleg nekega izmed mnogoštevilnih, malih dvorišč, ki so bila posajena z drevjem in cvetjem, je stala hiša, v kateri sta bili dve sobi srednje velikosti. Obe sobi sta bili silno razkošno opremljeni. Prva soba je bila temna; razsvetljevala jo je svetiljka z dišečim oljem. Tu je bila spalnica. Druga soba je imela na eni strani vrata na vrt, druga pa so se odpirala na hodnik, vodeč v sre* dino palače. Široka vrata so bila zadelana z leseno, po* zlačeno mrežo, ki je bila od znotraj zaprta. Na postelji iz cedrovine je na modri odeji ležala ženska. Glava ji je počivala na blazinah. Pod belo tu* niko si zaznal vitko telo. Gosti, zlatokodrasti lasje, ki so bili zapeti z zlatim obročem, so ji padali kakor svila po ramenih in hrbtu. Tema je nastopila hitro, skoraj brez mraka, toda ženska tega očividno ni opazila. Zdajci se je vzravnala, odgrnila z obema rokama svoje lase in rekla s tesnobnim glasom: »Oh kdaj pride? Hatora, mogočna in usmiljena boginja, daj mi potrpljenje, da prestanem ure, ki jih moram preživeti v njegovi nenavzočnosti.« Bila je to Neftisa. Uboga deklica se je silno izpre* menila, odkar se je zatekla v čarovnikovo oblast. Shuj* šala je, svežo barvo njenega obličja je zamenjala ne* zdrava bledoba, a velike, zelenkaste oči so ji gorele od strašne razdraženosti, ki je mejila skoraj na blaznost. Zdaj ji je temna rdečica zalila bledo obličje in pri* čela se je tresti po vsem životu. Na koncu hodnika se je pojavila rdečkasta lučka. Bili so sužnji z bakljami v rokah. »Končno, končno prihaja!« je rekla mlada Egip* čanka in uprla oči na visokega moža, ki se je naglo bližal v spremstvu dečkov, nosečih goreče baklje. Bil je Horemseb. Pristopil je k mreži in se ustavil. 20. sept. ob 20. uri v Idriji na Bači; 21. sept. ob 14.20 pri Sv. Luciji; 27. sept. ob 20. uri v Volčah; 28. sept. ob 11. uri v Avčah; 28. sept. ob 15. uri v Ročinju. c) Oddelek Ajdovščina-Vipava (predavatelj ing. Luciano Velicogna): 21. sept. popoldne v Črničah; 28. sept. zju* traj v Kamnjah; 5. okt. zjutraj v Vel. Žabljah; 12. okt. zjutraj v Rihemberku. č) Oddelek Idrija-Cerkno (predavatelj dr. Giovanni V eròi ): 21. sept. zjutraj v Cerknem; 28. sept. zju* traj v Otalcžu. d) Oddelek KrmimGradišče ob Soči (pre> davatelj dr. A. Francovig): 30. sept. ob 8. uri zvečer v Dolenjah; 1. okt. ob osmih zvečer v Vipolžah; 5. okt. ob osmih zvečer v Kojskem; 12. okt. ob osmih zvečer na Dobrovem. Romarjem. Uprava samostana na Sv. gori sporoča vsem romarjem, da je redno vsako soboto ob šesti uri in pol zvečer slovenska pridiga z blago* slovom. Ob nedeljah je sv. maša s slovensko pridigo ob 6. uri zjutraj. 0ik.no v sve Briand o Zedinjeni Evropi. Zastopniki vseh evropskih držav ra* zen Rusije in Turčije so 8. septembra na zborovanju v Ženevi sklenili, da bodo predlog francoskega zunanjega ministra Brianda dali v pretres Zvezi narodov, ki naj o njem odloči. Par dni nato ,se je istotako v Ženevi začela glavna skupščina Zveze narodov, na kateri so takoj začeli razpravljati o Briandovem načrtu. 11. septembra je povzel besedo tudi Briand sam. V uvodu svojega govora je povedal, da upa, da se bo Francija kmalu pobota* la z Italijo glede pomorskega oboro* ževanja. Nato je dejal, da zveza ev* ropskih držav ni prav nič nevarna za Zvezo narodov, pač pa da hoče z njo tesno sodelovati. Radi ohranitve miru pa je potrebno, da se Evropejci na* vadijo na bolj prijateljsko sožitje. To je 26 evropskih držav tudi priznalo in izjavilo, da hočejo pristopiti k taki zvezi. Stvar je seveda težavna, a za* četi je vendar treba. Kaj natančnega in stvarnega pa Briand topot ni pove* dal. — Popoldne se je oglasil k besedi angleški zunanji minister Henderson, ki je hudo okrcal enajstletno govori* čenje o razorožitvi. Mesto da bi se stroški za vojaštvo znižali, pa posa* mezne države kar tekmujejo v oboro* zevanju. Čas je, da se to neha. Zato Anglija pričakuje, je poudaril Hen* derson, da se bo 1. 1931. sklicala sve* tovna razorožitvena konferenca. O Panevropi (združenih državah evrop* L skih) je rekel samo, da ne sme biti v nasprotju z Zvezo narodov. Pilsudski zapira. Na Poljskem © g > S > 5 kalijummetabisulfit, moštne tehtnice, žvepleni amonijev fosfat, zamaške, kit za sode in vratca, kipelne vehe. toplome-reza klet. Vse dobite po n ajn iž jih cenah pri tvrdki KMisiaBSfir bwsmm ma FIB2Z8 BELLU eiTTtoia >. IS M o M s © e > tM) E. LESI, Triesti, vis E. LM8 S. Par primerov: Lawntenis v vseh barvah po L 1.80, » težak . . . . po L 2.30, črtan frštanj . . . . . . od L 2.80 naprej, flanele v vseh barvah . . . od L 3.— naprej, žameti za moške hlače . . od L 7.— naprej, hudičeva koža za hlače . . od L 8.— naprej, žamet za ženske obleke . od L 5.— naprej, črn, fin žamet za zimske obleke ....... od L 17. - naprej, svilena posteljna pregrinja» la za neveste........od L 50.— naprej, gorke odeje............od L 11.— naprej, madapolam ....................po L 1.90, platno »Madonna«, prvovrst. po L 2.40, platno za rjuhe, 150 cm Vis. po L 4.50, laneno- platno-, 100 cm v is. po L 6.50, laneno platno, 150 cm v is. po L 12. . : Vsakovrstno drugo blago po najnižjih cenah. i Pazita nn številko! •> , ' V, ?. 4 ' > d1: ' I -N k-1- 'k Ta teden je izšla »DRUŽINSKA KUHINJA«. Sesta vila. Marta Uršiče va. Ta nova, 500 receptov obsegajoča knjiga stane PET LIR. Katoliška knjigarna v Gorici. Odlikovan! zobozdravniki ambulatori] M, B’ROESZIOiXR SPREJEMA v Genici na Travniku št. 1771 (Piazza Vittoria) poleg kinematografa. Nove postave. | PREKLIC OPOROKE. Večkrat se zgodi, da hoče zapust« I nik preklicati svojo oporoko in da : naroči tretji osebi, naj jo uniči. Kaj j pa moramo reči v slučaju, če poobla« ; ščenec ne izvrši zapustnikovega na« ; ročila? Če pooblaščenec oporoke ne ; uniči, ni govora o preklicu in oporoka j ostane v veljavi. Ne moremo govoriti j ski lastnoročno napisal ali če ni na« i o oporoki, če je ni oporečnik dejan« j pravil javne ali tajne notarske opo« i roke aii če ni napravil v danih razme« l rah izredne oporoke, čeprav bi opo« | ročnik na ves glas in pred vso jav« : nostjo izpovedal svojo poslednjo vo= 1 ljo. Zapustnik mora oporoko tudi na j postaven način napisati. Isto tako ne i moremo govoriti o preklicu oporoke, če je ni zapustnik izrecno preklical v ; oporoki, v notarski izjavi ali pa mol« j če z novo oporoko ali s tem, da jo je uničil. Samo volja preklicati oporoko ne zadostuje, oporoko je treba tudi' na zakonit način dejansko preklicati. ; V našem primeru torej ostane oporo« ; ka v polni veljavi, če je pooblaščenec i ne uniči. Razume se, da imajo intere« j sirane osebe po splošnih pravnih pra« ' vilih pravico zahtevati od poobla« I ščenca odškodnino, če ni oporoke iz j zlobe ali krivde uničil. Če je zapust« nik napravil več lastnoročnih oporok, ; ni mogoče govoriti o preklicu, ako je j. le eno izmed njih uničil. Uničiti mora vse. Kdor je položil lastnoročno oporo« ko pri notarju, jo lahko vsak čas dvig« ■ ne; istotako dvigne laliko vedno tudi j tajno oporoko. Dvig oporoke pa še ne | pomeni preklica. Če je pa tajna no« j tarska oporoka veljavna le kot tajna ' in ne tudi kot lastnoročna, potem je ; dvig enak preklicu. Dvig oporoke se mora izvršiti v navzočnosti okrajnega sodnika in dveh prič. Zapustnik mora oporoko osebno dvigniti in ne po po« oblaščencu. Postaven preklic oporoke. Člen 888. določuje: Oporočne določ« 1 be se postavno prekličejo, ako ni imel j zapustnik, ko je delal oporoko potom« | cev ali če ni zanje vedel, če so se po« j tornei pozneje rodili ali če je zapust« 1 nik pozneje zanje zvedel. Tu gre za j po oporoki rojene otroke, pozakonje« j ne in posinovljene. Isto velja, tudi, če« i prav je bil otrok že spočet, koi je za« J pustnik delal oporoko in čeprav je te« j daj že priznal nezakonskega otroka, ki ga je šele po oporoki pozakonil. Primer : Brecelj Jožef je imenoval v svoji oporoki brata Venclja za dediča in svoji sestri Pavli zapisal lep vi« nograd, ker ni imel takrat otrok. Po oporoki se mu je rodil sin Franček. Franček dobi v tem primeru vso zapu« j scino po sami postavi in brat Vencelj \ izgubi vsako pravico do zapuščine in I sestra Pavla izgubi pravico do zapisa, j Ta določba nima veljave za slučaj, i če je zapustnik v svoji oporoki dolo« cil, da mora ista ostati v veljavi, če« Fred hudo letno dobo obiščite našolzeio bogato i zb e F1 o zadnjih m © d ei i h izdelke^, ki ©mo jih dobiSi iz naj-večjih evropskih sere* dišč, Zlasti wellka je izbeza sukna wseh wa^st in pa svilenin, žameta ter =—■ flanel, = s katerimi so maši oddelki bogato založeni. Najboljše vrste -najnižje cene -oglejte si naše izložbe. ‘'■ .'-i .■ Corso i E. II! št. 16 THST Corso 0. E. II! št. 16 prodaja vredno boljše blago po wedno nižjih cenah. prav bi se po oporoki rodili potomci ali čeprav bi se po oporoki zglasil potomec, za katerega ni zapustnik prej vedel. Ako bi bili otroci in potomci, ki so se pozneje rodili ali kateri so se šele po oporoki zglasili, nesposobni za de? dovanje, ostane oporoka v veljavi. Istotako ostane oporoka v veljavi, če umrje j o ti potomci pred zapustnikom. Če živijo zakoniti potomci zpustni? kovi, ko dela oporoko, ki ne morejo dedovati zaradi nevrednosti, se opo? roka postavno prekliče, če se po op o« roki rodijo zapustnikovi potomci ali če se zglasijo potomci, ki so bili prej neznanci in so sposobni dedovati. Preklic preklica. Zgoraj smo rekli, da se ne more za? pustnik odreči pravici preklicati svojo oporoko. Istotako se ne more o poroči nik odreči pravici preklicati preklic prejšnje oporoke. Člen 919. pa določu; je, da je mogoče preklicati preklic prejšnje oporoke le z novo oporoko in nikdar le s tozadevno preklicno notar? ko izjavo: Primer: France Humar je imenoval v prvi oporoki svojo hčerko Ivanko za svojo dedinjo. Pozneje je pri no? tarju pred štirimi pričami to svojo oporoko preklical. Sedaj se pa kesa in bi rad uničil (preklical) ta preklic. To lahko stori, toda ne z notarsko iz? j avo. Napraviti mora novo oporoko, ki bi se glasila lahko takole: Dne 30. sep? tembra 1929. sem napravil oporoko, v kateri sem imenoval svojo hčerko Ivanko za svojo dedinjo. Dne 30. ju? lija 1930. sem to oporoko preklical pri g. notarju Fabrisu in pred štirimi pri? čarni (sledijo lahko imena prič). Sedaj pa ponovno želim, da je hči Ivanka moja dedinja. To je moja poslednja volja. Sv. Lucija, dne 17. sept. 1930. Humar Franc, Sv. Lucija št. 100. Vprašanja in sdpwi. Vprašanje št. 646: Rad bi postal zrakoplo? ve c. Kam naj se obrnem? — Odgovor: Napra? vite prošnjo na naborno komisijo pri okrož? nem vojaškem uradu (Distretto militare); za pojasnila vprašajte na domači občini. Vprašanje št. 647: Rad bi napravil gnojiščno jamo, a na tistem mestu (drugega tudi nimam) je sama skala. Ali jo lahko razstrelim brez dovoljenja? Kje naj iščem dovoljenje in ali stane razstreljevanje mnogo? — Odgovor: Za razstreljevanje skal morate imeti dovoljenje od krajevne orožniške postaje (karabinerjev). Kilogram smodnika stane 12 lir, meter vži? galne vrvice pa 50 stotink. Vprašanje št. 648: N imam ne doma ne star? šev, pač pa 15 mesecev starega nezakonskega otroka. Otrok ima 2500 lir. Kam bi lahko od? dala otroka, seveda z denarjem? — Odgovor: Vaša materinska dolžnost zahteva, da ga dr? žite pri sebi in lepo vzgajate. Ko pa bo imel otrok 6 do 8 let, lahko napravite prošnjo, da ga sprejmejo v sirotišče. Vprašanje št. 649: Pišete, da se bodo mo? rali nekateri letniki zglasiti na občini radi vo? jaškega pregleda. Kaj naj napravimo izseljen? ei, ki se ne bomo mogli zglasiti in nočemo veljati za dezerterje? — - Odgovor: Ali ve vaš domači občinski urad, kje ste? Ali ve bližnji italijanski konzulat za Vaše sedanje • A 1 ■ A. A A. A. A At« 1 ZDRAVNICA dr. VILMA DOMINGO, bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci sprejema od 10. -12. in 15.-10. ure GORICA, ulica Corso Vittorio Emanuele IH. številka 59. Posebnost : zdravlj en je z ultrav! joletnitni žarki. Si 25DHAVNIK dir. O. GREGORIG za notranje bolezni sprejema vsak dan od IO. - IZ. in od 3. - 4. ure ij SIMIČ! Viale XXIV. Magg. (prej via *1 uuniui, Tre Re) štev- 9 v pritiičju. MITROHEIŠE POHIŠTSO m ziuamEeno po NMiižJiB mm tioiiiti s tovarni G. BIECHER TRST — Via dell'Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi. _____VelilcI popustil lahek motor, 175 cm3, znamke M- M. ki lahko vozi brez dovoljenja in brez tablice, za šport in velike ture, sc proda na obroke. Po? rabi zelo malo bencina. — Vprašajte za cenik. — Edini zastopnik je U. Barbolini. — Delavni? ca je v Trstu, Viale Regina Elena, št. 27. V TRSTU, Nova VSA RISORGO 25, THsovia ùnici (25) »CONCORRENZA CALZATURE,“ (25) (TEKMA ČEVLJEV), Nekaj primerov našega KI JE LAST IZDELOVALCEV SAMIH, PRVENSTVA V ZNIŽANJU: moški čevlji, zelo močni, šivani iz črne telečje kože lir 39.— par, moški čevlji, nizki, zelo močni, šivani, iz rumene telečje kože lir 49.— par, moški čevlji, težki, z lesenimi žebljički, iz črne kravje kože lir 44.— par, ženski čevlji, črni, zelo močni, šivani, z usnjato peto lir 32.— par, ženski čevlji, iz rumene telečje kože in svetlega ševro, z usnjato peto lir 45.— par, ženski čevlji v najmodernejših barvah in veliki izberi, z usnjatimi in lesenimi petami po lir 29.—, 33.—, 35.— par. Eazven tega imamo v zalogi veliko isserò čevlje? za otroke e o eeaah, ki p ihljajo vsako konkurenco | Twrdka Temi. Hribar1 - Girlo, I gj, CORSO G. VERDI št. 32. § KB priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh |p vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. ^ Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrat fn ves ^ potrebno za njihovo popolno opremo. H BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE, g bivališče? Uredite to, potem se ni treba bati. Vprašanje št. 650: Gnoj držim na navadnem kupu za sosedovim hlevom. Tam bi sedaj rad napravil moderno gnojiščno jamo, sosed pa pravi, da mi bo to zabranil, četudi s tožbo. Ali more to? -— Odgovor: Če je dotični pro« štor Vaš, Vam more sosed zabraniti napravo gnojiščne jame samo v slučaju, da razdalja med jamo in bližnjim človeškim bivališčem ne odgovarja občinskemu zdravstvenemu pra« vilniku, potrjenemu od prefekture. Vprašanje št. 651: Ali je dovoljeno voziti se po cestah s kolesi, ki imajo dirkaško krmilo? — Odgovor: Da, a za sedaj le do konca te« kočega leta. Vprašanje št. 652: Urejujejo se državne ceste. Nekaj sveta so mi odvzeli, nekaj pa pokvarili. Kdo mora plačati odškodnino, dr« žava ali podjetniki? — Odgovor: To zavisi od pogodbe med državo in podjetnikom. Na« vadno plačajo odškodnino podjetniki. Vprašanje št. 653: Soprog mi je umrl. Ali sem dolžna vzdrževati njegovo sestro — mojo svakinjo — in za njo plačati tudi bolnišnico? — Odgovor: Svakinje niste dolžni vzdrževati, če ta nima te pravice na podlagi kake pogodbe ali oporoke, ki je vezala Vašega pokojnega moža. Drugače morajo Vašo svakinjo vzdr« zevati bližnji sorodniki, predvsem otroci, po« tem starši, končno bratje in sestre. Vprašanje št. 654: Moj oče je koncem voj« ne umrl brez oporoke, katero so napravili pozneje sosedje, seveda brez očeta. Meni in še eni sestri je bil odmerjen prav majhen de« lež. Ali lahko še kaj zahtevava? — Odgovor: Taka oporoka je neveljavna in zato nastopi zakonito dedovanje in vsi otroci dobijo enak del premoženja. Vprašanje št. 655: S čim sc odpravi pra« šičja srbečica? — Odgovor: Srbečica je na« vadno posledica pičlega snaženja. Ker ima srbečica lahko različne razloge in je lahko tudi nalezljiva, zato ne moremo dati nobenega navodila, temveč morate vprašati živinozdrav« nika. Prej pa si oglejte prašiče, ker imajo mogoče le uši. Vprašanje št. 656: Poročil sem se na dom z očetovim dovoljenjem, sedaj me pa izganja iz hiše. Poročnega pisma nismo naredili. Ali imam pravico, kaj zahtevati od hiše? — — Odgovor: Kar dela oče z Vami, ni lepo. Do njegove smrti pa nimate nobenih pravic do njegovega premoženja. Zato Vam svetujemo, da se spravite z očetom. Vprašanje št. 657: Moj desetletni sin si je na paši pokvaril oko in bil 14 dni v bolnišnici. Sedaj zahteva bolnica od mene plačilo, a kje naj vzamem denar, ko sem zadolžen. Ali mi ne pripada zavarovalnina za kmečke nezgode? — Odgovor: Pravico do zavarovalnine proti nezgodam pri kmečkem delu Vaš sin nima, kajti kmečko zavarovanje je obvezno le za osebe od 15. do 65. leta. Vprašanje št. 658: Slišal sem, da v Nemčiji Prodajajo nek »Puhlmann« — čaj, ki je zelo dober za pljučne bolezni in naduhe. Ali se lahko naroči in koliko stane poštnina za en kg/— Odgovor: Vi ste slišali, mi pa ne, zato Vam ne moremo dati točnejših pojasnil. Na« roči se lahko, poštnina za 1 kg pa bi stala Približno 5 lir. Vprašanje št. 65Sin se je vozil s kolesom *n se ponesrečil. Imam priče. Ali ima kot krnetovalčev sin pravico na zavarovalnino °ziroma podporo od zavarovalnice proti kmečkim nezgodam? — Odgovor: Tu ne gre za nezgode pri kmečkem delu, zato nimate Pravice do zavarovalnine. Milo najboljše mito za pranje. Zagotovljeno pristno 98.26 % brez sode. Lin 10.000 jamstva asa pnistnost. Tovarna Pollitzer - Trst .......... KABINET ROENTGEN^ Primarij dr. DE FIORI AUO. 6 O H n n, Corso «iti. Email. III. it. H od 9. — 12. in od 2. — 4. IZRCDFlfl PRILIKA t ZA PREPRODAIALCE. VELIKA ZALOGA—--------—--- KR AMARI JE in DROBNARIJE PO TOVARNIŠKIH CENAH. Obrnite se na TRGOVINO MANUFAKTURE v TRSTU, Piazza Ponterosso 5. ZoìaosscfiravralSisl ambulatori! "‘SPI TRST - - ¥ia delle Sette Fontane 6. Izvršuje" točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. -- Delo Ì zajamčeno! — Odprto od 9.—13. in od 15,—19 Ob nedeljah od 10.-—12. TOLMIN ^ Zdravnik - kirarfj - notisi zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt, izvežban na klinikah na Dunaja in v Monakovem (na Bavarskem) sprejemat v Tolminu vsako soboto ia uedeljo (pri drju Bussiju), fiorici druge dneve v tednu (via DantelO). Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32., IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE KILE BREZ OPERACIJE. O velikem uspehu nam pišejo sledeči novi ozdravljcnci: Bogatelj Ivan, Lokavec pri Aj« dovščini štev. 132, Fabjan Katerina, Borut štev. 53 (Istra), Fink Alojzij, Schnalstal netke), (Bočen), Massaruto Ivan, Portugruaro (Be= Opozarjamo, da bodo ortoped N. Becchi in njegovi pomočniki prišli v naslednje kraje: v GORICO: v nedeljo 5. in ponede« ljek 6. oktobra v hotel »Angelo d’ Oro«, v Čedad: 7. oktobra v hotel »Trieste«, v Kormin: 8. oktobra v hotel »Leon Blanco«, v Tolmin: 9. okt. v hotel »Modrijan«, v Idrijo: 10. oktobra v hotel »Didič«, v TRST: vsako nedeljo in v soboto 11. oktobra na Corso Vitt. Eman. III. štev. 41, I. nadstropje, v PULJ: 18. okt. v hotel »Miramare«, v Zader: 19. oktobra v hotel »Bristol«, na Mali Lošinj: 20. in 21. oktobra v hotel »Italia«, na Osor: 22. okt. v hotel »Obssirto«, na Cres: 23. oktobra v hotel »Adria«, v Moščenice: 24. oktobra v hotel »Ar« manda«, na REKO: v soboto 25. in nedeljo 26. oktobra v hotel »Rojal«, v Labin j: 27. oktobra v hotel »Monte Maggiore«, v Pazin: 28. oktobra v hotel »Roma«. N. B. Ortoped N. Becchi pride na željo tudi na dom. KROJAČNICA našleJnikoj FBÌBgPÌÌ13 LBUf-jO TRST — Corso Vitt. Eman. 31 K-: Bogata izbera domačega in inozemskega blaga za moške in ženske. Velikanska zaloga nepremočljivih plaščev znamke „ P 5 R E L L I -pg Stran 16. Valuta — tuji denar. Dne 17. sept. si dal ali dobil za: 1 dolar 19.07 lir 1 angl. funt 92.80 lir 100 dinarjev 33.85 tir 100 šilingov (avstr.) 26Ì9.67 lir 100 čeških kron 56.67 lir 100 nemških mark 454.65 lir 100 švic. frankov 370.50 lir 100 franc, frankov 75.— lir ICO belga 266.50 lir Beneške obveznice 76.30 lir »Consolidato« 81.10 lir Loterijske številke dne 13. septembra 1930. Bari 29 77 7 8 49 Florenca 1 85 32 17 45 Milan 64 42 67 23 12 Neapolj 64 30 23 8 32 Palermo 50 66 69 65 75 Rim 48 69 60 73 35 Turin 52 33 73 8 4 Benetke 80 19 2 41 27 Semnji v prihodnjem tednu. Nedelja, 21. sept.: Tolmin, Koper, Žminj, Buje. Ponedeljek, 22. sept.: Sežana, Senožeče. Četrtek, 25. sept.: Gorica, Višnjan. Petek, 26. sept.: Divača. Sobota: 27 sept. Vel. Brgut, Kaste* lir, Fazana, Motovun. TOLMIN. PreinsKiišenil zobni zdravnik ROBERT BERKA SPBEJEMÀ Kot doslej vsako ‘iCiielio pri drju Serjasmi w Tolmšmsj, ostale dni pa v Cor-s» Ves*di 8®. PREKLIC. Podpisani Josip Čotar iz Škrbine 59 obžalu* jem in preklicujem vse neresnične, žaljive be* sede, ki sem jih razširjal v škodo- gospe- Marije Čotar j e ve iz Škrbine 58. Smatram omenjeno gospo za pošteno ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. Škrbina, 11. septembra 1930. Josip Čotar. „1 buon mercato" TRST — VIA ARCATA 16 — TRST. Veliko skladišče moških in deških oblek, na novo založeno z največjo izbero: površnikov in sukenj v vseh modernih barvah. Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Vedno nova izbera temnih, svet» lih, pisanih flanelastih modernih hlač in po» sameznih črnih, plavih in pisanih jopičev. Velika zaloga delavskih oblek, hlač in jopičev. Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne. urednik dr. Bngdbert Besednjak Katoliška tiskam* ? Gorlei, iti** fisassKt®« Stav. M filali oglasi. Vsaka beseda siat e bi) stol., čebelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir.Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitka, na katera® je navedeno geslo. Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst. viale XX Settembre 65. tel 83—34. Veliko posestvo s hišami in okrog 100 j njiv zemlje v bližini Gorice se skupno ali | posamezno proda. Naslov je pri upravi. ......— -■ ■■■-■ - -—“————————— i Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike! Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver« di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega trga). ____________________________________ Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Viti. Errsan. III. štsv. 7. Župna uprava v Sv- Križu Pri Trstu, išče organista. Istočasno je lahko tudi cerkovnik. Zdravilne posebnosti, lekarna G. Castellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85. Neveste pozor! 2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, umivalnik z ogledalom in irraniorjem, vse iz trdega lesa, 2 žimnici iz 30 kg volne, 2 vzmeti, vse za lir 1890. Tapet» nik, zaloga pohištva Jelerčič, Torrenova di Bistcrza. Naročila se sprejmejo tudi pri po» družnici v Postojni, zraven cerkve. Ivan Kacin, tovarna orgel, Gorica, Piazza Tommaseo 29. Najstarejša in najbolj v zanesljiva tvrdka, kjer dobite harmonije že za 700.— lir, prvovrstne pianine za 3500.— lir, ventilatorje za orgle za 2500.— lir. — Zahte» vajte cenik! Radi sporazuma s hišnim gospodarjem ostanem na prejšnjem mestu ter obenem na» znan jam cenj. odjemalcem, da mi je došla j velika izbera najmodernejših predmetov za I vsakovrstna darila. — Se priporočani tudi za č nadalje. — Jakob Šuligoj, Gorica, via Car» ducei 19. Gnjati (pršute) s slanino kupi v vsaki množini po najvišji dnevni ceni L. Komel, Go» rica, trg sv. Antona 5. Dva dijaka in enega gospoda sprejmem na ) stanovanje in hrano. Gorica, via Formica 3/1. S Proti zastaranemu revmatizmu, trganju po j udih, bolečinam v križu in plečah služi preiz» ’ kušeno mazilo: »Menthosalyi«. Velika stekle» j niča stane 8 lir. Čibejeva lekarna v Trstu, j Piazza S. Francesco (blizu nove sodnijske i palače). j Motor na bencin 16 HP, ki se da Preu’ : rediti z majhnimi stroški v motor na nafto, se j ugodno proda. »Pekatete«, Villa del Nevoso. j Dva diiaks dobita hrano in stanovanje ter ’ pomoč v italijanskem, nemškem in latinskem jeziku v hiši z vrtom, blizu morja. Naslov pri Pubblicità Čehovin —- Trieste. Podpisani naznanjam, da sem prevzel za* stopstvo katoliške zavarovalnice »Cattolica«, ki je najkulantnejša in naj cenejša zavaroval* unica, proti življenju in požaru. — Josip Bi* ščak, Šmihelj pri Št. Petru na Krasu. Učenca za trgovino železnine, močnega, z dobrim spričevalom ali mladega trgovskega pomočnika sprejmem. M. Križe — Postojna. Pisalni stroj in pohištvo kupim. Brezigar, Gorica, via Garibaldi 6. Knjigovodja za nekaj ur dnevno, gre tudi na, deželo. Ponudbe na tržaško podupravo. Ciklamni! DosPeli so mi gomolji perzijskih ciklamnov. -— Just Ušaj, Gorica. _____ Zemljišča ’n gozdne parcele prodam iz proste roke. Michieli, Razdrto pri Postojni. Avto 3 ton »Saurer« in drugega »FiatAVien« v najboljšem stanju prodam. M. Križe —-Postojna. _________ Uboga oseba je izgubila, na poti iz Gorice do Kobarida, črn, svilen šal in zlat prstan. Pošten najditelj je naprošen, da prinese naj* ; deno na upravo »Nov. lista« proti nagradi. Trgovski pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Naslov je pri upravi. Žiberna Pavel, Sežana stev- 21L nazna* nja cenj. odjemalcem, da je odprl prodajalno čevljev in usnja. Cene zmerne. ________ _ Sprejmem dijake na hrano in stanova* nje. Gorica, via Orzoni 11. Sprejmem takoj dečka, ki ima veselje do pekovske obrti. J. Zadnik, Torrenova di Villa del Nevoso (Carnaro). Iščem mesarskega učenca, sina poštenih staršev, starega 14 do 18 let. Prednost imajo pridni in močni. Josip Milostnik, mesnica, Bisterza — Villa del Nevoso, 67. 53 let star vdovec, posestnik in obrtnik, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 40 do 50 let staro s primerno doto. Pošljite ponudbo na upravo pod geslom »50«. 43=leten gostilničar in posestnik, vdovec s tremi otroci, želi znanja z vdovo, če, mogoče brez otrok ali s starejšo gospodično. Ponudbe na tržaško podupravo. Učenko sprejme na stanovanje in hrano vdova s hčerjo. Naslov pove tržaška podu* prava. Učenca za trgovino jestvin z znanjem ita* lijanskega jezika sprejme Viktor Hočevar, Postojna. Posestva v Sloveniji, 3 do oraIm’ gostilne, hiše, žage, grajščine prodaja Posre* dovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30. Trgovski pomočnik s 5 letno izvežba« »ostjo, z znanjem obeh jezikov, vojaščine prost, želi vstopiti v kako trgovino proti majhnemu plačilu. Naslov je pri upravi. Proda se ralh, Št. Peter na Krasu 74.