C. ZASAVSKI: Krajni šolski sveti. Ni še posebno dolgo, ko je sprožil ;nekdo to vprašanie v »rčiteljskem Tovarišu«. Pričakoval sem obširne polemike, a ie nisem pričaknl. Ne mii,lirn biti ne obtožiteij in no zagovornik krainih šolskih svctov, po sebno zadnje bi bil kai ndivaležni posd. pač pa bi rud nodal par točk v pomislek vsem onim, ki preveč obbstno sesajo po novi robi in premalo pazijo, kai jim prhie, pod roko iu pa onim, ki ponujajo mestc novega blaga le stavo šarc Strokovna in adtninistrativua uprava šole. ^ola inia in bo imela poleg strokovnj tudi administrativno upravo. Slednjo vodiio — in to smatrarn kot niih giavni pu sel — z večjo ali manjšo vnemo, z večiimi ali manišimi uspehi naši krajni šolski sveti, - to ie pač odvisno od njih samih, kakor pri vsaki upravi. Ne vem, a!i tiči v dejstvu, da ie bila poverjena uprava naših šol lokalni oblasti v veliki rn.is.li demoki aciie, ki sitio ie bih deležni od upravne^a sistema avstrijskih birokratov, ali slcni boli na s;stematični zavori razvcia šolstva. Nai si bo res prvo ali drugo, ali Da nobeno, les ie pa. da ic ta uprava razvcju šulstva v 1-var in ds nam ie gledati za izboliša-njem. Odprava krajnih šolskih svetov. Nekateri vidiio v penzijoniranju krajnih šolskih svetov najhitrejšo odpomoč Pumisliti jt, da mo-rajo vzdrževati naše šole krajevne občine s svojo davčno močjo in otčinski odbori imajo pretresati v letnih proračunih vsoto, odrnerjeno za vzdrževanie Jole, ki ie večja ali nianjša. vsekakor na odvisna od kraievnih raz mer, oziroma od več ali manj naklonjenosti krajne-ia šolskeiia sveta dotični šol. ProrHČunjeno vsoto dobi izplačano krajni šolski svet in je tudi odgovoren za njeno uporabo. Seveda je malodane povsod umeven sluč-ii da deliije krajni šolski svet občini na roko in jo kolikor m-ogoče varuje stroškov v prozorno korist prebivalstvu in -: veliko škodo joli, ki se vsled pomanjkanja učnih poniočkcnv ne more dovolj razmah. niti in nuditi rega, kar bi sicer lahko. Davki in šola. Če ima občina 9000 K direktnih dav kov in ie proračuniena vsota za. vzdrževanje -?o!e 4500 K. odpade -na šelo 50%-iu naklada vseh direktnih davkov. ki [e pa^ malenkostna za vzdrževanje za občinj tako potrebnega zavoda in postane še bolj malenkostna, če se pcstavi v ra/.merje s procenti S|)lošne koiisti. ki io hna ljudstvj ravno oi šole. Čč bi upošteval vsakdo mo-ralne korisli, ki mu jih je naklonila šola ia bi se oziral na simofni polužai in iz. boljšanje dohodkov iz gospodarstva, kl jih je lalikp vsak kmetovalec deležen p-j strokovni izobrazbi, ki io dobi v Ijudski šoli, in to primerjal z malenkostnimi vinarji, ki jih je prispeval za njo. bi z nasmehom vzkliknil: »Pa ste res poceni.« Ljudje so dovzetni za dobro, le žal. da vidijo mnojjckrat samo stroške zvezane s šolo in to ponajveč po krivdi onih, ki jim kažeio te s prstom, pcsredne dohodke pa prikrivajo ali vsled lastnega neumevanja, ali pa prav namenoina. Pojaisnimo ]judem razmerje prispevka s splošno koristjo, ki io imajo ljndje od šole in odpravlieno bo ono neumestno varčevanje, ali bolje rečeno nasprotstvc pod finno varčnosti. Država in šolstvo. Popolno rešitev <ega perečega vprašanja, ki ie za šolo etninentne važnosti. pa naoravi lahko samo država in le na tr, način. da ?abriše število kron odmerjeniJi za šolo v občinskem proračunu In prevzame vse šole, ki niso smatrane kot zavodi lokalneua pomena. ampak važni za dobrobit splošnosti. v popolnc, svojo upravo. Dokler se to ne zeod!, je v«aka diwa pot skcroda nemocoča. Nekateri nagli računarii so prišli že do popularnega zakijučka, da so krajm šolski sveti popolnoma odveč ter naj bi se kratkomalo prepustilo tudri administrativno vodstvo šole šolskemu voditeliu, ki bi pač povsem drugače delal v kocrist šoli in ne bilo bi treba moltdovati za nabavo prepotrebrrh kniic. učil, za vsako poleno in šipo in metlo pri krajnem šclskem svetu* vem, da je to težavno in še bolj poniževalao. če človek vidi, da mu neuk in prepariran seljak ali pa zvit prefiiganee nalašč nasprotiijeta — in koliko lepše in hitreje bi se vse izvršilo in koliko bolj bi napredovala šola. Strinjal bi se z vsakomur, ki tako misli, če tie bi imel pred očmi celo naročje kropekev, ki bi iih s tem podali vsem šoli neprijaznim dementom, da bi nas z njimi krepelili, — nc rečem da vsepovsod, v mnogih krajih pa vsaj. Z mikroskopom bi povečali Hudem pri nbčini za šolo proračunjeno vsoto in vso naprtili na rova.š šclskega voditelja, če ne bi pariral. Da se mora rešiti to vprašanje in odstraniti prav vsak rnoment. ki ovira svobodni razvoi solstva. ie čisto umevno, pač pa ne sniemo priieti za polovičarsko rešitev, ki bi bila v škodo stanu. Da js nalosa države. skrbeti za dubrobit liudstva in mu dati prav vse, kar ie niemu v korist in odstraniti vse. kar rnoti irt ovira svobodni in prosti razvoj ie ravnotuko umevno kot to, da če hoče izvršcvaii država svoio nalogo dosledno. mora prevzeti šole v vso oskrbo, ker naši krajevni šolski sveti še do!go ne bodu zlezii iz mlakuže lokalne nolitike, da bi zamogli izvrševat svoio nalogo obiektivno. Dckler se pa to ne zgodi, ie škoda govori'i. Deinokracfia in odprava krajnih šolskih svetov. Mogoče sem žalil koir.u čut detnokratlzma in mi bo ugovarjal in dokazcvval, da so kraini šolski sveti prcpotrebni kot. poznavatelji krajevnih razmer in odločujtoči faktorii pri reševanju krajevnih šolskili vprašanj. Sai sem človek in si dam marsikai dopovedati. Prepričan sem pa tudi. da rnaro.} že toliko enoten v potrebah in težniali in ni takih krajevnih razmer, ki bi ooravičevale ta zagovor. temveč se lahko centralizira vsako šolsko vprašanje. Ce prebijfio sodnije brez krajnih »sodmiskih svetuv« in davkarije brez »da.vkarijskih svetov,« srednje šole in državni zavodi brez krajnih šolskih svetov, in druge oblasti in institucije brez enakiU drug!h svetov pa izvršuiejo svojo nalogo točno, poskusimo, mogoee pojde tudi pri nas. Ne odstopim oa nikdar od ninenja, da dokler bodo vzdrževale naše sole krajevne občine. moraio ostati tudi krajevne upravne šolske oblasti in ne bi tiikdar stopil iz kroga popolne demokracije, če bi naši krajni šolski sveti sploh vedeli, zakaj so na svetu.