Sospodarstva, KONGRES GLAVNEGA ZADRUŽNEGA SAVEZA V CELJU. Zadaji pelek, dne 5. oktobra se je vršila v Celju v mestai hraniiaici glavaa skupščina (občni zbor), v soboto, dne 6. oktobra pa kongres Glavnega Zadružnega saveza (Glavne zadružne zveze). Glavni Zadružni Savez je zrveza vseh Zadružnih zvez v Jugoslaviji. V nj,ej so včlanjene tri sloveaske Zadružne zveze z 802 zadrugami (med temi je najmočnejša naša Zadružna zveaa v Ljubljani, ki ima 537 zadrug), 5 hrvatskih Zadružnlb zvez s 1177 zadrugami ia 4 srbske Zadružne zveze s 1633 zadrugami; skupaj je včlanjenih v Glavnein zadružnem Savezu 3612 zadrug z več kot 600.000 zadružniki pri pribiižaem imetju 250 milijonov dinarjev. iNad vse veselo dejstvo je, da vlada ravno ravno na polju zadružništva. pri katerem so udeleženi pr«ivsein mali kmetjc in posestniki, mali obrtniki in delavci tako I6pa vzajemnost in soglasje med Slovenci, Hrvati in Srpi: jasno znameaje, da bi se Sloveaci, Hrvati in Srbi tudi politično prav dobro sporazumeli, ako bi srbski, vodttelji-centralisti s pomočjo slovenskih In hrvatskiih demokratov umetno ne ovirali sporazuma med bratskiaai jugoslovanskimi narodi.* Kongresa v Celju se je udeležilo prav lepo števil« voditeljev zadružništva iz vseh delov naše države. Tadi naši severni bratje Cehi in Francozi so poslali svo^ odposlance na naš kongres. Kongres je otvoril in. vopti dr. Korošec, ki je predsednik Giavnega Zadružnega 3&veza. Slišali smo pet zanimivih predavanj: 1. O raznlk vrstah zadružništva v Sloveniji (dr. Basaj). 2. O zajdf. zakonu (Miloš Štibler). 3. O zadružnem zayaroyanju (dr. Ckak). 4. O davčni reformi (dr. Prohaska). 5. O zdravstvenih zadrugab (dr. Kojič). Za nas Slovefte« najzanimivejše }e bilo predavanje dr. Basaja o eadiasiništvu v Sloveniji. Predavatelj j« predai pregled o s^dovini in bistvu vseh vrst naših zadrug: posojilnic-M^ ajznovk, kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug, d^siavskih konzumnih društev, mlekarskih, aiyiaorejslcik, strojnih zadrug, zadružnih ekktrarn, vinarskik in tfcsničarskih, lesnih, obrtno-produkcijskih aadrug (si|«rskih, sodarskih, žrebljarskih) itd. Predavanje o tako l»po rftzvitem slovcnskem zadružništvu je zastopnike kx>vatskib in srbskib zadružnih zvez kar očaralo. N«jyd»|l srbski zadrugar Avramovič je izrekel željo, naj se pjSsdavaaje o slovpaskem zadružništvu pceyede t srbsffrhrratski jczik tcr razširi po vseh srbskih in hrratdJa zadrugah, da se Hrvati in Srbi od Sloyencev učijo, kjtSk se dela na polju zadružništya! Avramcrrič jc poydftrj^S Š6 slcdeče: Slovenci s« zelo množijo, a njib zemljepis*» mejc so tako tesnc. Da kljub temu niso prišli v skra^o bedo, se imajo zahvaliti edino zadružništyn. ZadroBVništvo je napravilo iz Slovenije najaaprednejšo pojVnajino naše držaye. Kolika zahvala možem, ki so ustyarili slovensko zadružništvo, da se rnore sloyeaski narod tudi kljub težkim razmeram tako lepo razrijati! SlasFa pokojncmu dr. Kreku, ki je vse syoj« žiyljenje <žrtyoyai eaemu cilju: da s pomočjo zadriižništ^B drrigne blagvstanje slovenskega ljudstva! Dan koagresa Glavnega Zadružnega Sayeza v Gcjj« je bil za Sloyeace daa poaosa in prizaanja! Naj nam bo to v izpodbudo, da se y bodoče še z yečjo Tiiemo posvetimo zadmžaištvu in potom zadružništya: «styatjamo blagostanje sebi ia svojim bratom! IZVOZ NAŠEGA VINA. Povodom parlamentarne razprave o sklenjeni trg«yinski pogodbi med našo ia poljsko državo je očital _poslanec Bcdjanič vladi, da se premalo briga za našc —inogradništyo, ter zahteval, da se sledeče upošteya: Kakor je znano, poseduje kraljevina SHS nad 300 tisoč ka vinogradoy. Na tej površini se pridela v normalnih časih y povprečnem deseletju ktno nad 4 mHi;jone kl vina, od katerega množine se pombi K milijouo bl doma. a 1 milijon hl yina ostane a imrcm, kar tcmsi3a y dan-ŽBJi -frednostt mfaoaiBjj dOO.OOOOOO SAurj«^ ili irt »llijariii Łro». iz teh številk je razvidno, kako vclikega poineua je izvoz vina za našo državo in pričakovati bi bilo, da Maša vlada to važno postojanko v aaši trgovinski bilanci ob vsaki priliki upošteva in. izvoz viaa kolikor ¦aogoče pospešuje. Toda na žalost vlada ai imela zmisla ob priliki pogajanj s Poljsko za to važno paaogo. Vlada se za izvoz viaa ni niti najmaaje pobrigala, kakor k«že dejstvo, da so si na pr. v Čehoslovaški druge, •¦vino izyažajoče države zaale piiboriti primeren uvozni koatiagent za svoja vina. Samo naša država ni upošte-yala potreb svojih vinogradaikov in ni ščitila ajihovih .ih-l jenskih intereso\:. Če je izvoz vina za celokupno Jugoslayijo velikanske važnosti, velja to še v večji raeri za «ašo ožjo Sloveasko Šlajersko, kateri je izvoz viaa taliorekoč življenska potreba. Če ne bomo mogli izvažati viaa, se bo niorala vinoreja opustiti in ker se izvaja vinarstvo pri nas izključ»o aa tkh, ki niso sposobna za drugo kot za vinarstvo, razea sem pa tje tudi za gozdarstvo, in ker gozdi ne morejo rediti toliko prebivalstva kakor vinoreja, če bo torej vinarstvo propadlo, aašim Ijudem ne bo ostalo drugega, nego, da gredo po svetu s trebuhom za kruhom. Zato zahtevamo od naše vlade, da pri prihodnjih ttgovinskih pogajanjih z vsemi vinouvažujočLmi drža*ami posveti izvozu aaših vin največjo pozoraost. V avrho pospešitve izvoza aaših vin v splušnem pa zafctevamo: 1. da se odpravijo vsa otežkočenja pri nakupu Hi prevozu vina, aameajenega za izvoz ter posode m fiolTienje. 2. Da se znižajo železniški tariii za pošiljatve viaa, »arucnjeaa za izvoz, aajmanj za 50 odstot. 3. Da se oprosti za izvoz namenjeno vino vseh pri»tojbin, kot na priiner davka na poslovni prom.et. 4. Da se da našim obmejnim carinaraam naiog, da •dpravljajo vinske transporte, aamenjene za izvoz ter aa pokienje posode z največjo točnostjo in da ne šilcanira-jo ljudi po nepotrebnein, kakor je bila aa žalost •tosedaj navada ia kakor se je dosedaj prakticiralo. Glavni odjemalec štajerskih vin je bila do prevrata Avslrija. Toda na žalost je po prevratu to prestalo, ker jte Avstrija postala druga država in je tudi velik razfeček pri valuti. Avstrija je uvozila lansko leto 880.000 U vina iz različnih krajev, med temi iz Madžarske 580 tfcoč M, iz Italije 226.000 hl, a iz naše države na žalost samo 9000 hl. Iz teh številk je razvidno, da se porabijo v Avstriji jppecejšnje množine vina in da so si druge države veafek priboriti avstrijski vinski trg tako, da ga danes popoinoma obvladajo. Ce bi naša država zaala izkoasistiti svoj gospodarski položaj tako, kakor Italija in JUadžarska, bi bila lahko udeležena na avstrijskem viaakem trgu vsaj z dvakratno maožino od Italije uvože««ga vinskega kontingenla. Naloga naše vlade je, da to pogieško čimprej popravi. Vinarstvo se nahaja pri nas v zelo ležki krizi. Okoli tfj četrtine lanskega pridelka se še nahaja v kleteh pro(iuceatov nerazprodanih. Kupčija z vinam stoji skoro papolnoma, vinske cene padajo od dne do dae ter stoje ^idfenes pod višino pridelovalnih stroškov, tako, da vinogradnik ne bo izkupil za vino niti toliko, da pokrije p|pideloyalne stroške, kar znači za obstoj naSega vino$fradništya veliko katastrofo. V imenu vseh vinogradnikov, posebno pa še v imenu vseh sloveaskik vinogradnikov, ki spadajo med najIfcalJ prizadete in v svesti si pritrditve vseh vinogradnifccnr cele naše države, pozivam vsa prizadeta ministr•sfy*, da uvažujejo konkretne predloge, jih čimprej iz'!-r«d*jo in pridejo našemu vinogradniku kot najboljše«hi d«ykoplačevalcu na pomoč ler ga tako rešijo po(»Olnega propada. Če se to ne bo skoro zgodilo, bo naš -^oogradnik zapadfl nemili usodi. NAVODILA ZA LETOŠNJO VINSKO mfiATEV. •lafcor vse kažc, lahko letos pridclamo saj deloma y it>giadik, ki šc iinajo kolikor toliko zdrayo listje, yino nego jc bilo iansko, zlasti če se bomo rav•811' po aiedečih navodilih: 1. Potakajmo čimdalje s trgatvijo! Vsak solačni d|B«i pomnoži v vinogradih, z zdravim, nepoškodovanim tj(Bijcm, količiao sladkorja v grozdju vsaj za pol odstot. At zBuuajša koiičino kisliae za aad pol odstot. Y osmih ^olnJauBji dneh smo tedaj napredovali z« 4—5 kg slad1lwcja v vsakih 100 Litrih pričakovanega mošta, kar je «010 ata sebi vredno 400—500 K ali pri litru 4—5 K. KJe» I« pa pomanjkanje in povpraševanje po dobrih iptofll yeliko, lahko računamo, da sc bodo taki mošti, ki •BjBebujjejo 4—5 odstot. sladkorja več, ne samo za 4—5 K UtCT, temvcč še dražje in slrer lahko prodali, med tem Iso za aavadao, kislo blago kupcev ae bo. V vinogradih, "* kmterilj je grozdje začclo močno gniti, naj se pred t^avmm Irgatvijo podbira! 2. Sortirajmo grozdjc pti Jrgatvi vsaj v dve kvaliteti v doasoreio in v nczreio! Že dolgo ni bil razvitek grozdf& JjO yinogradih tako aeeaakomeren, kakor letos. Tako rekoi na vsakem Irsu sc najde grozdje, ki je skoro zre\», polcg čisto zeknega in aa pol dozorekga. če to vse fkiH) pobcremo, bomo dol)ili slabo, kislo viao, ki se splok ne bo dalo prodati ali le za zelo aizko ceao. Ce pa ieibr-remo (izsortiramo) najpoprej boljše, popolnoma »lozorelo grozdje ia ga posebej sprcšamo ia spraviaio ¦» r,e le potem potrgamo ostalo slabo ali aedozorelo ia m«;zclr«yo (po oidiju napadeao) grozdjc, dobili bomo dhroje kyalitet vina, od katerih bo ena izborna in se bo l«bk« drago prodala, druga slebša, pa vendar kot n«mtdaa namizna yiaa porabna, ki se bo lahko — ker sano b» pryo skupili več denarja — precej po ceui pro•fela. B tem bo ostreženo i produc«ntu i konzumentu, U-tcrJ sledoiji bo lahko navadho namizno yino pi) preoa| «e_eJB>e. S sartimnjoa grozdja v dre kvaliteti lA se HtKJ (fk eneBa »wi>) ludi vinsRt> Ifri^o. v kat«ri sc na- hajamo; zategadelj aaj nobedea viaogradnik, ki mu je pri srcu naše vinogradništvo, pa tudi on, ki mu gre le za lastno korist, za svoj lastni žep, to kto ne opusti sor'tiraaja grozdja pri trgatvi ia pridelovanja saj dvoje vrste vina! 3. Razsluzimo vinski mošt, predno začne vreti (kipeti)! Grozdje je začdo posebno v nezdravih vinogradih precej aiočjio gniti in pričakovati jc, da bo ea del istega ia sic«r tudi v vinogradih, v katerih se bo podbiralo, pri glavni trgatvi nagnit. Toda, to nas ae sme plašiti! Tudi iz takega aagnitega grozdja se da pridelati dobro yino, le pri spravljanju se mora ž njim malo drugače ravnati. Mošti iz nagnitega, ozir. nezdravega grozdja se morajo pred kipenjem razsluziti, to se pravi, mošt se mora od droži ki so se med tem vsedle na dnu in ki obstoje po večiai iz plesen ia gailobe povzročajočih glivic, zemlje in druge aesnage, pretočiti. To se zgodi najboljše po preteku 12—24 ur, predno začae mošt vreti. Ta posel imenujemo razsluzeaje, ker spravimo pri tem iz niošta gorej omeajeae plesaobne in gnilobae glivke, ki tvorijo umazaao, gosto, sluznato snov. Takiai razsluzeaim moštom, je treha polcm dodati kakih 5—10 litrov ravno kipečega inošla iz zdravega grozdja na sto litrov, ali pa še boljše, povreti ga jc s čistimi vinskimi kvasaicami, ki se dobe za par kronic pri Kmctijsko-kenxičncm zavottu v Mariboru z navodiloia o vav nanju. Iz gnilega grozdja aaprešaa mošt, s katerim &" je poslopalo aa popisan način, daje vino, ki k\-aliteino večkiat presega vino Lz zdravega grozdja, ker vsebuje manj kisliae. — Vinarski ravnatelj Puklavei-. TRGATEV V VOJVODINI. Dasi v aaši državi igrata v vinogradnišlvu glavao vlogo Sloveaija ia Dahnacija, ker producirata največ in najboljša vina, je tudi v ostalih pokrajinah močno razvito viaogradaištvo. Med te pokrajine spadajo v prvi vrsti Vojvodina z Banatom ia Bačko, Baranja ia Srem. Vojvodina, ki je znana kot žitaica kraljevine, ae zaosta]a v vinogradiiištvu prav nič za Slovenijo ia Dalmacije. Žrtu in \-inu se imajo ravno Vojvodinci zahvaliti, da sc štejejo mcd na}bogatejše prebivake države. Z letošnjo žetvijo so bili Vojvodinci nad vse zadovoljai. Težkc milijone bodo pustili letos trgovci kmetom za pšenico, hmelj in koruzo. Nasprotna pa kmetje iz Vojvodiae aiso zadovoljni z letošnjo trga-tvijo. Viharji s točo so napravili po vinogradih veliko škode, -katere niso mogli popraviti krasni solnčni dnevi v seplembru, ki so pa dosti pripomogli, da bo letošnje vino izborne kakovosti. Najslabše stanje viaogradov je v gornjem delu Bačke; prekrasni vinogradi v Kraljevih bregih, vinogradi nemških vasi Cervenka in Feketič imajo letos žalostno trgatev. Več kakor 80 odstotkov vingoradov je pobila toča popolnoma. V krajih, kjer je vinograde zabila toča, bo ludi kakovost vina slaba. ~"- Nasprotna pa je slanjc vinogradov v južnem delu Bačke izborno. Tu je trgatev deloma že končana ter je izpadla v vsakem oziru zelo dobro. Cene novemu vinu bodo zadovoljive, ker se že mošt od stiskalake prodaja po 2 dinarja liter. Se boljše, kakor v Bački, pa je stanje vinogradov v Banatu, kjer se prideluje tudi boljše vino, kakor pa v Bafcki. V krajih okrog Belc Cerkve in Vršca je ktošnja vinska letina izpadla naravnost izborno. Strokovnjaki so mnenja, da bo letošnje banatsko vino doseglo v kakovosti najslavnejše vrste slovenskih vin. Ker pa je cena vinu v teh krajih zelo nizka, celg aižja, kakor v Bački, mošt se iiamreč dobi po 6 kron liter, so kmetje zelo nezadovoljni. Kajti obddovanje vinogradov v leh krajih p-ovzroča mnogo strožkov, še večje, kakor pri nas v Slovcniji. Vinograd v Banatu jr namreč edini, ki se nio ra obdcl-ovati z rokami delavcev, na pa s stroji, s kalerimi delajo banatski kmetje brez dclavcev po polj-u. Zato pa v teh krajev ai lahko dobiti delavcev, ker se vsi sele v mesta, pa so stroški z vinogradi precej ziialni. Polcg lega so pa cene viaskih sodov silno visokc. Ker se očividno ne izplača pridelovanje viaa, se bavi večina kmetov z načrti, da opuste vinogiade ter jib spremene v njive, kar bo tem lažje, ker se vinogradi nahajajo popolnoma v ravnini. Polagoma bodo tako izginili krasni vinogradi, ki so bili žc od liekdaj ponos lamošnrjega prebivalstva. Poleg Banata ima tudi Baraiija izborno viasko ktino. Baranjski vinogradi so ktos izborno obrodili, tako, da jc trgatev, ki je že vecMnoma končana, izpadla po kakoTosti in maožini zelo dobro. Tndi v Baraaji jc veliko pomanjkanje vinskf posode in aekaleri louetje si aiso vedeli pomagati na drugi aačia, kol da so izkopali v zcmljo jame in v njo spravili yino, kakor so to delali pred več tisoč leti stari očaki. Tako bo v teh krajih letos propadlo maogo viaa izborae kakovosti, ki je bilo pred vojno znano ludi na Dunaju, v Pragi in Budimpešti. Prodajo vina. ovirajo v teh krajih slabe proaietae zveze. Ravniaa je vsled poplav Donavc ia DraVe spremenjeaa v veliko močvirje, ceste, ki se vzdržujejo z velikimi težavami ia stroški, so vcčinoma razdrtc. Cene aajboljših aovih vin se gibljejo med 2 do 3.0O I). Največ yina iz Baranje se izvaža v Osjek in ostala slavonska mesta, kjer jc baranjsko vino zelo po ceni. Vsekakor pa pri izvozu vojvodinslia ia baranjska vina ae pridejo v poštey, ker pridelovaki ne razumejo pamctnega kletarstya, ki je predpogoj za pridelovaaje dobrega vina. Pr«iskaya grozdnega soka giede sladkorja in kisliae na vinarski ia sadjarski šoli v Mariboru se vrši od lela 1921 dalje redno ysake tri dni, počcaši vsako leto 'M. septcmbra. Tudi letos so se t« preizkušnje, do 6. oktobra ponaylj«le petkrat. Zaaimajo aas najprej vtzulteti od prvega in 2»dnJegB dne ysake_i»a Ifta v povprf*?nih šteyHIt«I (prf j->koya?p so s? sorte bfli bin;*tm- dec, silvanec, traminec, šipou ali mozlaviaa, laški rizliag in rizling iz raznih leg šolskega viaograda «KaIvarija«): 24. sept. 6. oktobra slad. kis. slad. kis. 0 d s l 0 t k o v 1921 17.5 10.0 20.0 ».3 1922 15.0 11.0 165 10* 1923 14.7 13.8 16.5 18.2 Največ sladkorja so imele preizkovaae grozdae sorte: 1921 Irainiiiec beli burgunder 1922 laški rizling beli burgundec 1923 beli burgundec 20.5 9.0 — — — — 21.6 8t 16.4 9.0 — — — — 18.5 ».8 17.0 12.6 18.© 11* Najmanj sladkorja so imek preiskovane grozd-* sorte: 1921 rizling 15.0 12.0 — — šipon — — 18.0 ll.i 1922 silvanec 12.1 13.0 14.9 8Ł 1923 silvaaec 12.9 12.7 14.2 11.S Preizkusi se nadaljujejo. Ugodno jesensko vreme b» ludi ktos k^aliteto še znatno zboijšalo, za to se ne smerao z začetkom trgalve prenagliti. Vendar bo letošoj« | viao pri aas v splošnem bolj kislo kot lansko, zato pa | vendar dovolj sposobno vsaj za domačo trgovino, zlasti za umaomešanje z našLmi južaimi vini, ki so češče zeio alkoholna, a pieliiia (premalo kisla), kar ne ugaja povprečnemu vinopivcu. Viaarska in sadjarska šola jt v letih 1921 in 1922 koačala vinsko trgatev še k V prvei-. tedau aovembra ter je pri tem dosegla aajboljše uspehc. — Kmetijski ravnatelj Andrej Žmavc. Za naše vinogradnike. Vinogradnik gosj). šei*biael< ip opozoril naše poslance, da bi bilo treba letos vi»ski mošt v Slovenij! zboljšati s sladkorjem,. Opozocil jih je, naj pri vladi zahtcvajo, da bi dala vinogradnikoni za zboljšanje vinskega prMelka trošarine i>rosti sladkor. Naši poslanci so takoj stopili v slik z mmistri. A ti se izgovarjajo, da bi sladkanje vina škodovalo slovesu naših via. AH se bo vlada dala prepričati, bo1110 videli. Srbijaiici iruajo za vse drngo denar, le za prospch gospodarstva ae. In vkijub temu stovenski hlapci viadne stranke, ki se imenujejo «radikali«, hvalijo, kaj Pašičeva vlada dobrega stori za nas. Nekaj izvanrednega iz viaograda. Od Polenšaka aam poročajo: 1948 grozdov je letos dal en trs, ki je razpeljan na brajdo nekemu poseslnilai v Polencih. Trs je slar 7 let in ima črno grozdje. Mnogo grozdov pa je še odbila loča, ki je padala tukaj 12. avgusta t. 1. Jz dvorišča. Najslabši čas za kgo jajc je v jescni i» zimL To ti dobro znaš, hišna gospodinja, ker pogostu zastoaj iščeš po gnezdih jajca; čuti pa to tudi oni, ki jih mora kupovati, ker v zgorja omenjeaih letaih časik ceaa jajc aajbolj poskoči. V jeseni kure prenchajo nesti, ker je prišel zanje čas misanja. Zelo smo hvakžni ceoi. pisatelju v zadnjem «Gospodarju« za opis misanja fer za navodila, ka-ko ob času misanja jf>ostopati s kuiftini. V zimskem času kure pri dobri hraai ae nesejo, ker je inraz. Hočeš torej, gospodiaja, v zimskem času tu in tam si privoščiti v kuhinji sveže jajce, nioraš poskfbeti svojim kura-m toplo zimsko bivališče. To se iaJiko «g#di, ker so povsod aa kmelih goveji in svinjsjki hlevi. Privošči kuri prostorček — in če je še tako pripfosi v hkvu. Čimboij bo kura aa toplem, tembolj ia priduej« bo aesla. Pri svinjskem hlevu pa si dovolijra epozoriti, fie kure sedijo na deskah nad svinjskim hlevom, moBflj« biti deske tako tesao druga ob drugi, da ae pade katera kura v srinjski hkv. Ako }e kura padla v.svinjski kl*^% je izgubljena in ako je svinja okusila kurjo vročo kri in meso, bo kure napadala skoz deske in se mastila ž RJimi. Z neprevidnostjo v tem oziru si vzgojiš krvolet'n**ga dihurja s ščetinami in rilcem v laslnem hlevu. ^ ŠE ENKRAT VRTNICA IN NJENO VSTAJENJE. Poslovili smo se v zadaji številki «Gospadaria.«, v kateri se je pričela razprava: Kako ravnati z vrtaiif« v spomladi, od mladih in starih vrtnic, kateiim se je krena že prirezala in od okuliranega divjaka, ki ima tejp« zeleaf, še speče oči. Za vse Iri bo treba sedaj kokka. Ui ne sme bili ne preslab in ne prekralek. lzvoli d«ber kolek, zlasti za stare vrlaicf. Kolck narareč pri vfUiicab aima le aaiaeaa, da p^rivežeš k njemu samo stebelco, mavveč tudi krono. Ne rahlo, ampak močno ga v zanIjo postavi, posebno zraven starejših vrtnic, da jim sImžijo v oporo in obrambo zoper aeurje la velroye spteh. Čim močncjša je torej kroaa, lem močaejši bodi k«»lck ia lem globokeje ga postavi, sicer vetrovi ia burja yrtnico s kokkom vred upogaejo in zlomijo. žalostm polom opazuješ po hudih vetrovih med vrlnicami taaa, ko der ji lahkomiskaa roka ai privoščila močnega tec y zcmlja trdno postavljenega koleka. Ko je yrtaica iia ozclenela ter razcvetia, se velikp lažje popravi brezbri«-o*t za rožae gojeake, ker se jim ni dovolj zgodaj nudila. patrebaa opora ia obramba. Poškodujejo se, če jim poslaviš pozaeje kolek, aovi izrastki ali vejice ter u-ič»|(> nežni po[>ki in cvetje. Torej ne preslab kolek, pa tudi ae prekralck. Kolek naj nadkriljuje vrtnico y njeni yis#kosti, da se nanj lahko privcžejo pri uiladi yi-tuici vse vejice, pri stari pa vsaj poglavitae, da jc krona obyara>vana prcd hudim vetrom. Nadaljc bo Ireba previdnosti, kadar se vi t obdelujc. Ne preblizu z lopato k vrtnici, da ji ne podrežeS kareain in koreninic, jo oslabiš, da ysl«l tega bo>i} kkm nego rastr, ali jo celo agonobiš. Okrog stebeka zemljo dtobro zrahljaj, aikakor pa ae seai z lopato tako globofco, kakor n. pr. pri pri«dityt Obdaj stebekc z jamico že radi kpole, pa tudi radi «alivanja ia gnojenja. Ako je spomJad suha, vrtnico eeja. privošči jej vlage. Je zemlja slaba, privošči ji gaoja. To dvojao d«lo združiš lahko v eno s tem, da vzameš poknko vode ia gnojnice ter to zmes vl-ivaš v jamko krog stebla, da se steka vlaga proLi koreaiaam. Kadar ti dimnikar počrni štedilaik Ln kuhinjo s sajanii. ae vrži leh saj aa smetišče, temveč polrosi jih v jamico okoli stebla. Saje zclo dobro storijo vrtnicam. Za to malo skrb in trud ti bo tvoja gojenka zelo hvaiežna. Po sajah postanejo peiesca temnozeleaa ia aekako svetla ali bleščeča. cvet pa se močao razvija. Sveiujem ti, da ta aaoia gaojeaja. ki je (ako laliek, pogosto ponavljaš. V slučaju, da li sloji vrlnka aa slabem in tebi aeIjubem prostoru. v spomladi je ugoden čas, da je premestiš na boljši prostor, če namreč vilnica ni prestara. Vrtiika ne ljubi prostora v senci, prostora pod drevesom, ker aa ajo padajo deževne kapljicc. Na takem prostoru ti bo posala kilava, redko in slabo ali oelo aič cvetfk. Tudi piostor blizu zida in še maaj ob zidu ji ne ugaja. razen če je plezalka. Tudi pkzalka se veliko lepše razvija, ako je nekoliko proč od zida ia se po žicak, kolih, stebrih balkoaov ia aa dragi načia vspenja aa kvišku. V polelju jo od zida odsevajoča vročina in solačni oslri blišč popari. Na proslo torej z viiinco, ki ugaja ajeai aaravi! Daj jej zračni proslor na vrtu ia če je le mogoče — jutranje solaoe! Ako stojijo na tvojem vrtu rožni graiički, v kore¦ini pristae vrtnice. h katerim spadajo lakozvaae mesečne vrtriice (ki vsak mesec cvetejo) ae zanemaii jih. Očisti jih vsega suhega, ter prireži vcjice do tri, aajveč 5 oči. Tudi pogaoji jih aa opisani načiii, s tem dosežeš dobro rast in lepo razvit cvet. Vrtnice pkzalke in žalostinkc, dokler so mlade, se le očistijo vsega suhega, ter se pustijo njihovi aaravni rasii ia razvitku. Plezalko boš napeljevala aa široko in visoko ob kraju,, kjer jo želiš iraeli. Pri žalostiaki si vzgajala k zemlji visečo kroa«. Še le ko dosežeš z vrlnico te vrste svoj namea, boš odrezala, ter jih otrebila vsega, kar misliš, da je na njib odveč. — (Dalje prihodajič — samostanski vrtnar). Kaj pa je s kurjim blatom? Kadar oeistiš kuijak, kar se naj zgodi pogostoaia, nikakor ae upoštevajo kurjega blata preaizko. Kot mlada dekle imaš rože aa oknih, aa hodnikih, na vrtu ia sama veš, kje vse. Kurje folato se kaj rado obaesc kot rožni gaoj. Primešaj ga vodi, s katero zalivaš svoje rože, ki ae niorejo dobiti potrebae vlage od dcžja. Prilivaj tudi rožam aa vrtu ravnokar omenjeae gnojnice. Hočeš za svoje rože prav rodovitno zeialjo, aapravi kompost, katermu primešaš kurjega blata. Begonije s čebulo, ki se zalivajo z vodo, kaleri je primešano kurje blato, kar čudovito rastejo ia cvetejo. Tako gaojenje ti sicer ne bo vonjalo za tieaniek, a zapri nekoliko časn okno ia ae boš so držala za nos. Ugodna prilika za sadjarjr v Savinjski dolini. — Vsled opnstitvc Doliaškove drevesnicc v Braslovčah so bo v tednu od 15. do vštevšega 20. oktobra oddajalo sadno drevje vrst Bobovco in Baumaaova reaeta brez krone, 1.50 do 2 m visoko po kontaj 5—6 diaarjev komad. Tudi več tisoe močaih divjakov se bo dobilo. Sadjarji, no zamiKlitc ugodae prilike. Sajenjc v oktobm je najboljše. Vsak sme sam izbrati ia izkopali. Drevesniea leži ob cesti Braslovče—Letuš, par miaul od trga. Kako je z jabolkami v naši državi? Po najnovejših podatkih imamo v aaši državi 8,200.000 jabolčnih drrves. Ta drevesa dajejo aa leto 1,960.000 nitc sadja, lorej pridc aa vsakega prcbivalra 13 kg. Na jabolkah aajbolj bogata pokrajiaa je varaždinska župaaija, ki ima 320 lisoč jabolčaih dreves ia to sadje aosi letos 76.000 mtc. Za varaždiasko župaaijo pride podrinsko okrožje v Srbiji ?. 236.000 drevesi in 34.000 mtc. sadja. V Bosai je največ jabolčnih dreves v banjaluškem okraju, ki iaia 300.450 jabolenih dreves s 60.000 mlc sadja. ŽITNI TRG. Zadaji tedea se ai položaj na žitaem Lrgu dosli spremenil. Beležiti se mora sanio aezaatao padaaje cea pri žitu, zlasti pri pšeaici, ler slabo zaaimaaje tujih kup cev in domačih vektrgovcev za naše žito. \ioka nularica se je prodajala po 570 D za 100 kg. Boljše vrste moke pa še ne prihajajo na Irg, ker večji mlini prodajajo fiaejše vrste naravaost v iaozemstvo. Krušnn aioka se je dobila v veliki množiai po 400 D za 100 kg. Pšenica je postala aeznatno cenejša ter se je prodajahi po «!.">0—355 D za 100 kg. Slavoaska pšeaica je bila nekoliko dražja. Mliaska podjetja pričakujejo še nadaljnega padca oea pa radi tega čakajo z aakupora večjib količia. Koruza prihaja aa Ug že nova v klasju. Največ se je prodalo sremske koiuzc ia siccr po 130 D za 100 kg, toda cena še raste. Siara koruza sc je prodajala v Bački po 260 D, v Slavoniji pa po 280 D za 100 kg. Vsled velikega dovoza nove koruze v klasju aa trge, se pričakujr padec cea stare koruze. Ovsa se je tudi ta teden malo prodalo. Nezaalao maožino je aakupila samo vojaška uprava, dočiai trgov ci ovsa ne kupujejo. Ceaa se je kretala med 260—270 D aa 100 kg. Otrobov se jc dobilo dovolj ker jih imajo mlinska podjetja vsled slabega izvoza veliko v zalogi. Cena z yrečami vred 160 diaarjev. Fižol je vsled nakupovaaja od straiii italijaaskih trgovcev zelo poskočil v ceni. Finejše vrste so Italijaai piačevali po 800 diaarjev, dočim je bil mešani pisani itiol po 500 D 100 kg. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mcsn I 25—26.50 D, II 24, III 20—23; 1 kg teleliae I 32.50, II 30—31; sviajina je po 35—40 U. Konjsko meso: 1 kg koajskega mesa I 15 D, II 12 D. Kože: 1 komad konjske kože 150 D, 1 kg goveje kože 20—21, tclečje 31—32, svinjskc 7—10, gornjega usaja 105—190, podplatov 100—140. Pciulnina: 1 piščaaec majbea 20—30, večji 35—40, kokoš 50—430, raca 35—40, gos 60--80 D. 1 1 mleka stane 3.50, 1 1 smetane 15—16, surovega masla 46—47. 1 kg jabolk je po 4—6, sliv 3.25—3.50, breskev 5—6. Mlevski izdtiki: 1 kg pšeaični aiokc 0 7, 1 6.50, 2 6.25, prosene kaše 7.")0, ješprenja 6.50, otrobov 2.25, koruzae moke 4—-5, koruznega zdroba 5—6, pšeaičnega zdroba 7.50, ajdove moke 1 10, 2 8, sladkega seaa 75— 100, olave 70, ovseac slaaic 65, 1 kub. m trdih drv 200, mehkih drv 110, 1 q vclcnjskcga prcmoga 29—32, 1 kg oglja 2, koksa 1.25, 1 1 petroleja 7, bencina 20, 1 kg karbida 6, sveč 16 D. Koruze bo letos v Vojvodini zclo aialo. Suša, ki je lelos gospodarila v krajih aied Savo, Doaavo in Tiso, je koruzni pridelek zmanjšala tako, da bo koruze leta 1923 eno četrtiao maaj, kot lcta 1922. Čudao! Pri aas v Sloveaiji neprestaao deževje od spomladi do jeseai, a v južnih krajib- aezaosna suša. Hmelj. XXVIII. brzojavao Iržno poročilo. Žalcc, CSR., 5. 10. 1923. Zelo čvrsto 3200—3450 čK za 50 kg. Hmclj. XXVII. tržao poročilo: Žaler, 4. 10. 1923. Zelo živahno — razpoložonjc prav čvrslo — ceae do 125 D za 1 kg. Vrednost denarja. Aracriški dolar slaac 85.50—86.50D, 100 francoskih frankov staae 510—515 D, za 100 avstrijskih kroa je plačati 0.120—0.121 D. za 100 čehoslo-vaških kroa 25(>—257.50 D, za 100 aemških mark je plačati 0.000075—0.000015 D, ia za 100 laških lir 391.50— 393.50 D. V Curihu zaaša vrcdnost dinarja 6.55 ccnt. (1 1'entiin je 1 para.) Od zadnjega poročila jc vrednost diaarja poskočila za 20 točk. Darovi za Dijaško vcčerjo v >.Iariboru od ovgusla 1923 aaprej. Okrajni zastop Maribor 5000 I). Dcželna vlada, oddelek za soc. oskrbo 2000 D. Spodnještaierska ljudska posojilnka v Mariboru 1000 D. Duhovaiki pri agapi pri g. grofu Pachta ob priliki pogreba g. župaika Mih. Kosa v Zgor. Sv. Kuagoti so oabrali 300 D. Župaik A. Kociiek poslal pri Pelclu v Policah nabranih 261.25 D Neinipnovana iz Soštaaja 200 D. Katoliško misleči dijaki v Srcdišču kot čisti dobiček igre «Razvalina življenja« 200 D. Na gostiji Jakob Mlasko—Roza Sauet, Šv. Peter pri Mariboru, so nabrali vcseli svatje 180 D, aakaadao še Ivaaa Šuael 20 D, skupaj 200 D. Neka družba aekje aabrala 150 D. Na dvojni gostiji Marije ia Julijane Goraik pri Sv. Petru aiže Maribora nabrali svatje 135.75 D. Uradaištvo Zadružae gospodarske ])