138' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 PILEATORJEVE PRITOŽBE ZOPER MARIBORSKI MESTNI SVET LETA 1623 JOŽE KOROPEC Jurij Klobučar-Pileator se je rodil okoli leta 1565 v Kočevju.' Njegov oče Gregor se je kot župnik v Crmošnjicah (jugozahodno od Novega mesta) leta 1571 cerkveno poročil v Kočevski Reki z njegovo materjo Ano. Gre- gor Pileator je leta 1594 župnikoval v Zibiki.- Njegov sin Jurij je študiral v Gradcu, med duhovnike ga je uvrstil zagrebški škof v Le- poglavi.' Jurij Pileator je obhajal primicijo leta 1590 v Kamnici, kjer je ostal za kaplana 3 leta. Leta 1593 je prevzel mesto slovenskega kaplana v Mariboru, leta 1597 je tu postal tu- di korar oziroma nemški pridigar.^ Leta 1600 je bil v Mariboru tudi že beneficiat Magda- leninega beneficija, ko ga je s svojimi 1000 goldinarji otel dolgov.* Zadnja leta 16. stoletja je bil že tudi spod- njepolskavski župnik, je pa tu duhovniške posle opravljal namesto njega njegov oče Gregor. Jurij Pileator je naslov spodnje- polskavskega župnika uveljavljal do leta 1620. Kot spodnjepolskavskemu župniku mu je leta 1600 denarno priskočil na pomoč konjiški župnik Gregor Medved-Ursus (1594—1608) in tako sprostil zadolženo za- stavljeno imetje spodnjepolskavske župnije.'' Pileator je od vnetega luterana betnavskega Herbersteina znal pridobiti patronat nad spodnjepolskavsko cerkvijo, sicer stoletja ve- zan na Viltuš, ki je bil pod Herbersteinom od leta 1587 združen v Betnavo. Ta patronat je leta 1618 prodal krškemu (Krka-Gurk na severnem Koroškem) škofu za 1000 goldinar- jev.8 Zaradi spornega ribolova se je med 1617 in 1620 pravdal kot spodnjepolskavski župnik s konjiškim zemljiškim gospodom.« Od leta 1599 pa do svoje smrti februarja 1637 je bil tudi hočki župnik, od leta 1622 nadžupnik.'" 2e ob nastopu hočke službe je župnijo rešil velikih dolgov." Leta 1599 je spisal hočki župnijski urbar, novega v letu 1622.»3 Iz Hoč se je leta 1611 potegoval za hočke pravice do razvanjske podružnične Mi- haelove cerkvice,'^ leta 1617 se je prepiral s konjiškim župnikom.** V njegovi hočki žup- niji je zrasla leta 1620 cerkvica Ane in Ja- koba v Zlatoličju." Med 1621 in 1628 se je prepiral z zrkovškim zemljiškim gospodom Janezom Jakobom Herbersteinom najbolj za- radi točenja vina ob proščenju pri hočki po- družnični Marijini cerkvi v Brezju." Leta 1623 je podaril mariborski grof Janez Jakob Kisi njegovi hočki cerkvi 2 vinograda-'^ Od leta 1624 se je prav zavzeto trudil, da bi dobil si- cer konjiški Janezov beneficij in s tem vas Polano v sosedstvu svojih Hoč.'^ Leta 1627 je moledoval pri graški notranjeavstrijski vladi za komisijo, ki bi naj rešila njegove razprtije s šentpavelskim samostanom zaradi tratenja hočkih pravic v Rušah.*« Leta 1631 se je kljub velikim težavam obdržal kot hoč- ki župnik."" Leta 1634 je naročil za hočko cer- kev večji zvon pri celjskem zvonarju Klavžu Bossetu.2* Zatem je kupil za podružnično Le- nartovo kapelo veitrinjski gorninski vinograd s stiskalnico in kletjo nad Reko pri Hočah za 50 goldinar j ev.^2 V drugem slovenskem kmeč- kem uporu so prekucuhi obiskali njegovo hočko župmšče.^3 -pik pred smrtjo se je še spri kot hočki nadžupnik s sosednjim limbu- škim župnikom Jurijem Ebenpergerjem.^* Leta 1606 je bil župnik tudi v limbušu. Takrat je prodal z vladarjevim dovoljenjem betnavskemu Herbersteinu nekaj limbuških župniščnih njiv, ležečih blizu Betnave. Lim- buška župnija je veljala za hočki vikariat, limbuškega vikarja je imenoval hočki žup- nik.25 Leta 1607 je menjal nekaj posesti s šentpavelskim samostanom.®« Med 1617 in 1624 se je pravdal z limbuškim zemljiškim gospodom Janezom Gotfridom Herzenkraf- tom,'^' leta 1623 z radvanjskim zemljiškim gospodom Matejem Wintershoferjem.^s Podobno kot limbuška župnija je veljala tudi župnija Videm pri Ptuju za hočki vika- riat. Leta 1610 je cesar kot patron hočke župnije izročil videmski vikariat v neposred- no 12-letno uporabo Pileatorju. Takrat je moral Pileator obljubiti, da bo videmske cerkvene stavbe obnovil, davčne zaostanke poravnal in opravljal vse cerkvene posle. Kot hočki župnik pa si je smel pridržati iz vsakoletnih dohodkov videmskega vikariata 25 goldinarjev, 4 štartine (po okoli 450 litrov) vina in 12 koštrunov. Takšna je bila namreč vsakoletna obveznost videmskega vikarja nadrejenemu hočkemu župniku. Po 7 letih je ugotovil, da so dohodki videmske župnije nižji od njenih finančnih obveznosti. Zato se je leta 1617 pogodil z graškimi minoriti, da prevzamejo z vladarjevo odobritvijo videm- sko župnijo in da poravnajo zaostale davke in da izpolnjujejo vsakoletno obveznost do hočkega župnika. Vladar je leta 1621 to pogodbo potrdil vendar brez omembe videm- ske obveznosti do hočkega župnika. Kljub izrednemu prizadevanju pileatorja in poznej- ših hočkih župnikov je ostalo pri tem. Z KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 1391 videmskimi dohodki sta Pileator in s tem hočka župnija zgubila tudi vsakoletne dohod- ke 18 goldinarjev, 2 sodov vina, nekaj ko- ; strunov in kopunov od videmske Barbarine \ podružnice v Cirkulanah.^' i [Mariborski župnik je Pileator postal leta * 1601. Hitro po smrti župnika Antona Mani- < korja (t 18. julija 1601) je prosiilo maribor- ' sko mesto krškega škofa 27. julija 1601, da bi i novi župnik postal njihov korni mojster 1 Jurij pileator, odlikuje ga znanje nemškega j in slovenskega jezika. Škof mu je že 19. ok- ! tobra zaupal kar do smrti mariborsko žup- i nijo in s tem je Pileator prevzel tudi funkcijo 1 vladarjevega mestnega zastopnika.'* Funkci- 1 jo mariborskega vladarjevega mestnega za- i stopnika (Anwalt) sta uzakonila že 11. febru- ' arja 1600. leita 10. in 16. člen instrukcije via- ' dar j eve protiref ormaci j ske komisije ob koncu ' njenega več kot mesec dni trajajočega biva- j nja v Mariboru. Z obema členoma je bilo i določeno, da mora tak zastopnik skrbno pa- > ziti, »da se ne bo v mestu dogodilo nič take- I ga, kar bi nasprotovalo katoliški veri in spo- j štovanju, ki ga je mesto dolžno deželnemu knezu. Prisostvovati mora vsakemu posveto- vanju mestnega sveta in posvečati vso pozor- nost izvajanju predpisanih ukazov. Mestni j sodnik in mestni svet se ne smeta posvete- I vati in ničesar sklepati ne v rotovžu ne na i kakem zasebnem kraju brez njegove vedno- 1 sti... Župnik kot vladarjev mestni zastop-i nik mora pregledati cerkvene, špitalske in ¦ cehovske račune in vsako denarno zlorabo I takoj odpraviti. Župnik mora nadzirati špi- i tal, onemogočiti tu vsako potrato in paziti, da i bodo reveži v špitalu pravočasno dobivali j pripadajočo hrano in pijačo. Vsak špitalski j mojster mora ob nastopu službe posebej pri- | seči.«** , I Zanimivo v tej instrukciji je bilo to, da ni i poznala več špiitalskega superintendenta. Ze i leta 1589 je takratna vladarjeva protirefor- ; macijska komisija v Mariboru zahtevala, da | »nad špitalom bedi od mestnega sodnika po- \ stavljen katoliški superintendent. Pri potr- ditvi obračunov za špital, cerkve in bratov- ščine naj bo vedno navzoč mestni župnik.«*^ j Leta 1596 je Pileator j evega predhodnika An- j tona Manikorja imenoval za superintendenta , kar vladar sam in določil, da bodo to v bodo- j če vsakokratni mariborski mestni župniki.'^ | Način življenja v špitalu je predpisovala ? še vladarjeva instrukcija z dne 1. julija 1598. i Eden izmed špitalskih mojstrov naj bi živel j v špitalu. Nad špitalom bi naj še vedno bedel ] superintendent-župnik. Oskrbovanci naj bi ! živeli v špitalu ločeno po spolu.'* i Takoj po nastopu nove službe se je moral Pileator posvetiti obnovi pravkar v največ- jem mariborskem mestnem požaru pogorelih cerkvenih stavb: cerkve, župnišča in šole. Leta 1611 je notranjeavstrijska vlada pozvala mariborsko mestno vodstvo, da je že čas, da Pileatorju povrne stroške, nastale pri obnovi pogorelega župnišča.'^ Mariborski mestni svet je leta 1629 ugotovil, da je Pileaitor na račun obnove po požaru dobil vsega kar 12.171 goldinarjev.«« Še leta 1633 je Pileator stokal, da je obubožal tudi zaradi tega, ker ga je obnova pogorišč stala kar 8000 goldinarjev." Leta 1607 mu je ob cerkveni vizitaciji sekavski škof ukazal, da mu mora v kratkem dostaviti seznam krivovercev (= luteranov), da jih bo prijavil deželnemu vladarju. Leta 1609 ga je pozval vladar, naj se od- pove hočki ali mariborski župniji, ker je v skladu s cerkvenimi določbami lahko župnik le ene župnije. Ko je Pileator prikazal, kako je za hočko župnijo poravnal visoke dolgove in kako je po požaru obnovil mariborske cerkvene stavbe, je obdržal obe župniji.'« V sporih o pravicah do mariborske župnije med salzburškim nadškofom in krškim ško- fom je Pileator ostajal ob strani. Pogoste vizitacije s katerekoli strani je dobro pre- stajal, tako leta 1612, 1613, 1616, 1617 in 1621.4» Pri vizitaciji leta 1613 je mestno vodstvo pripomnilo, da Pileator pošilja ma- riborskega slovenskega mestnega pridigarja k hočkim podružnicam, zato ni več sloven- ske pridige v mestu prav vsako nedeljo in praznik. Vsekakor na osnovi Pileator j evega obve- stila je notranjeavstrijska vlada 16. decem- bra 1613 opozorila mariborsko mestno vod- stvo na vrsto nepravilnosti v duhovnih in političnih zadevah. V mestu ne spoštujejo vladarjevih instrukcij in ukazov, nedelj in praznikov, ni reda v mestnem špitalu, ni pravega nadzorstva nad obrtniki. Svečarji kupijo tovor loja po 6 goldinarjev, tovor sveč prodajo tudi po 18 goldinarjev, usnjarji so prav tako oderuški. Na zasedanjih mestnega sveta morajo vsake kvatre prebrati vladar- jeve instrukcij e.*i Pred letom 1620 je papež podelil Pileatorju öastni naslov ajpostolskega protonotarja.'^ Takrat so ga zlasti zaposlovale gospodarske zadeve v zvezi s prihodom kapucinov v me- sto leta 1620'" in v zvezi z graditvijo 76 me- trov visokega stolpa ('19 metrov višjega od sedanjega) pri mariborski mestni župnijski cerkvi.** Leta 1621 je posebna komisija popisala celotno župniščno premoženje in dohodke. 140 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Ugotovila je, da znaša čisti letni dohodek 2520 goldinarjev. Največ so prinašali vino- gradi in vinska desetina.** Ze na začetku 1621. leta je Pileator pri notranjeavstrijski vladi obtožil mariborsko mestno vodstvo mnogih nepravilnosti. Vlada je 13. marca pozvala mariborsko mesitno vod- stvo, naj o tem poroča. Mariborčani se pozivu niso odzvali, tako kot že leta 1613 tudi ne. Na začetku marca 1623 je Pileator razši- ril obtožbe. Mestni svet namešča cerkovnika, stolpničarja, učitelja in špitalskega mojstra na svojo roko, ne preganja kršilcev posta in praznikov. Vladi predlaga, da pozove mestno vodstvo k poslušnosti. Mestno vodstvo ga bo moralo vabiti na svoje seje, ki smejo biti le v rotovžu in župnišču, ne bo smelo odločati o računih brez njega, špitalski mojster bo moral priseči ob nastopu službe, moral bo biti pokoren župniku kot špitalskemu super- intendentu. V cerkvi in špitalu bo treba ločiti moške in ženske. Vlada je seznanila maribor- sko mestno vodstvo z vsebino te razširjene pileator j eve obtožnice 3. aprila in zahtevala njegovo poročilo.*« ^estega septembra je vlada sprejela že drugo Pileatorjevo obtožnico v tem letu. Že 7. septembra je zahtevala od mariborskega mestnega vodstva njegova zadevna stališča. Se 16. oktobra jih je bilo treba zahtevati znova.*' Tretja Pileatorjeva obtožnica 2. novembra 1623 je bila najostrejša. Na Uršino (21. ok- tobra - petek) so povsod v mestu javno uživali meso, oderuštvo se je nadvse razpaslo. »Ubogi ljudje vzdihujejo proti temu jokajočih oči in lačnih želodcev in kličejo neposredni božji poseg.« Sol je bila že dvakrat dražja, »ljubi kruh« devetkratno.*^ [Notranjeavstrijska vlada je s Pileatorjevo pritožbo seznanila mariborskega mestnega sodnika in mestni svet. Mestni sodnik in mestni očetje so 17. novembra 1623 seznanili vlado s svojimi pogledi na župnikove pritožbe. Mestno vodstvo v redu opravlja politične, upravne in verske zadeve. Tedensko se sesta- ja v rotovžu vsaj enkrat, včasih celo trikrat in daje tako priložnost in enakopravno mož- nost vsem meščanom doseči pravico. Ureja razmerja med meščani in kmeti, skrbi za do- bro vzgojo, pospešuje obrt in cehe, trebi zmo- te prednikov. Prizadeva si za utrjevanje ka- toliške vere in njenega bogoslužja, je župni- ku vedno na razpolago. Katoliška vera se v megtu utrjuje, med meščani krivovercev ni. Nihče ne more postati nov meščan, če kot katolik ne priseže. Župnik, ki je hkrati vladarjev zastopnik v mestu, mestno vodstvo po krivici sumniči nespoštljivosti. Mestni sodniki so bili do Pileatorja vedno korektni. Tudi meščani se do župnika v cerkvi in na ulici spoštljivo ve- dejo. Kdor je ravnal drugače, so ga kazno- vali. Mestno vodstvo se ne zbira zunaj rotov- ža in župnišča. Župnika so na seje mestnega sveta vedno vabili, večkrat se ni odzval. Sodnik in mestni svetniki so ga pred važnej- šimi odločitvami obiskovali v župnišču, se z njim posvetovali in se v skladu z dogovorje- nim odločali. Mestno vodstvo skrbi, da se nedelje in prazniki spoštujejo. Zato ne sme takšne dneve nihče z vozovi v mesto, kar pa se je včasih na župnikovo pobudo vendarle zgodilo. Zdajšnjega učitelja mestnih otrok je mestno vodstvo na osnovi inšpekcijskih poročil za- radi malomarnosti že nekaj krati odslovilo, župnik ga je kljub temu pustil na delovnem mestu, plačuje učitelja pa mestna blagajna. Marljivega cerkovnika, ki že 23 let v redu opravlja svoje delo, hoče Pileator odsloviti. Cerkveno premoženje se zapravlja. Mestnega stolpničarja in njegovega pomočnika nastav- lja župnik, potrjuje ju mesto, ko se prepriča o njunih sposobnostih. Mestno vodstvo potrjuje račune za cerkev in špital ob župnikovi navzočnosti. Če se župnik pozivu ne odzove, morajo mestni očetje to opraviti sami, da stvari v redu tečejo. Spital vodita vedno po dva špitalska mojstra, eden izmed njiju je član mestnega vodstva. Služba špitalskih mojstrov je ča- sovno omejena. Ob nastopu službe posebej ne prisežeta, ker ju vežejo že druge prisege, tudi posebna prisega ni predpisana. Spiitalska mojstra ne živita v špitalu. Po- sebnega superintendenta za špital ni. Oskr- bovanci zaradi prostorske stiske ne žive lo- čeno po spolu. Župnik zahteva, da mu špital izkazuje usluge s svojo živino, orodjem in delovno silo. Mestno vodstvo ne čuti posebne župnikove zavzetosti do špitala, zaznava pa njegovo izkoriščanje ustanove. V tem zelo dragem času je v špitalu veliko oskrbovan- cev, mestno vodstvo se je zato odločilo za njegovo modernizacijo. Vlada je poslala prepis spomenice mari- borskega mestnega vodstva Pileatorju 24. novembra. Ta je seznanil vlado že 12. decem- bra 1623 s svojimi stališči. Z njimi je spome- nico označil kot spev mariborskega mestnega vodstva in sodnika. Ne pomni, da bi kdajkoli bila tri za,sedanja mestnega sveta v enem tednu, ve pa, da več- krat tudi v treh tednih ni bilo nobenega. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 141 Gospodarske in politične zadeve v mestu nikakor niso v redu. Adam Haubic je kupil pred trgatvijo 4 tovore (tovor = 167 kilogra- mov) soli za 4 goldinarje in jih prodal nato za 24 goldinarjev. (Vedeti moramo, da je prav v tem času prišlo do razvrednotenja denarja celo na osmino, da se je pojavil »dolgi« denar, zaradi nizke vrednosti ga je bilo treba dolgo naštevati v trgovanju.) Lenart Kolenberger je kupil slanino, jo plačal s štartinom (štar- tin = okoli 450 litrov) vina, prodal pa za 18' tovorov soli. Mesarji zelo drago prodajajo iz loja doma izdelane sveče, usnjarji oderu- ško drago stroj ene kože. Peki ne pečejo kruha, vendar na veliko kupujejo žito in ga z največjimi dobički prodajajo, zlasti naku- povalcu v Slovenski Bistrici. (To je bil takrat bistriški zemljiški gospod Friderik Vetter, ki je bil od leta 1621 vrhovni štajerski deželni živežni oskrbovalni mojster.) Obrtni mojstri prekupčujejo in oderuško menjavajo denar. Vse to je mariborskemu mestnemu vodstvu znano in vse to dopušča. Za napredek obrti niso zaslužni ljudje na rotovžu, temveč le župnik. Kvatmih verskih obredov se udeležujejo le kovači, krojači in mlinarji, mesarjev in usnjarjev ni blizu. Župnika zavračajo z izja- vo, da jih mestna prisega veže le v odnosu do magistrata, ne pa do župnika. Na Uršino so meščani na trgu in v vseh gostilnah jedli meso. Meščani Martin Stubenvol, Voli Mosperger, Gardian in Filibert Mere so še vedno krivoverci. Eva Knehtl, Filibertovka, Nagličeva, Stramerjeva in druge ženske za- hajajo k luteranskemu bogoslužju na Ogrsko. Sej se župnik pogosto ne udeležuje, ker čuti, da je na njih nezaželen. Prejšnji kato- liški mestni sodniki so ga na seje pismeno vabili in ga na predvečer osebno obiskovali, če so na dnevnem redu bile zadeve, ki so se tikale vladarja, cerkve, oblastnih instrukcij in špitala. Nedeljske vožnje v mesto je sodnik prepo- vedal na župnikovo pobudo. Ce je bila cer- kev v sili, je župnik takšno vožnjo izjemoma dovolil. Učitelje mestne mladine sta nastavljala pi- leatorjev predhodnik in Pileator. Magistratu sta jih vedno predstavila, naj so to bili Anton Molitor, magister Bernard Bronberger ali sedanji učitelj Florjan Dominik. Isto je büo s sedanjim cerkovnikom Martinom Kobri- nom. Prvi stolpničar je bil po vladarjevi volji Abraham Ditmajer, njegov pomočnik pa Ju- rij Cesar. Vestni Martin Kobrin je pred le- tom dni odstopil, župnik je poiskal novega, ki je bil hkrati dober glasbenik. Po smrti stolpničar j a Abrahama je sodnik na to mesto najprej predlagal njegovega pomočnika Ju- rija, si pa hitro premislil in se ogreval za nesposobnega Vincenca Huberja. Župnik je menil, da bi bil najboljši za to delovno me- sto Volf, kovinar in goslač iz Gradca. Po smrti slednjega je sodnik znova predlagal Jurija, čeravno se mu je svoje dni zdel ne- sposoben. Sekavski škof (Sekava severovzhodno od Judenburga; sekavski škof je predhodnik se- danjega škofa v Gradcu) je po nalogu salz- burškega nadškofa nedavno (leta 1621) inspi- ciral tudi mariborski mestni špital in dal navodila za zboljšanje razmer v njem. Mestno vodstvo kljub temu župnika še vedno malo upošteva pri obravnavanju špitalskih zadev. Spital ima letno do 3000 goldinarjev dohod- kov, nekaj tega daje tudi mesto. V špitalu je okoli 20 vzdrževancev. Po krivici se hranijo v špitalu mestni hlapci in jezdeci, jetniki mest- ne ječe in krvni sodnik s svojim spremstvom. Mestno vodstvo meni, da imata mesto in špi- tal skupno mošnjo, skupno kaščo, skupno klet. Špital je zaradi tega obubožal. Župnik je pripravljen, da se odpove od starine običajnim špitalskim uslugam do župnišča. Magistrat zahteva velike usluge od špitala. Oskrbovanci so raztrgani, močno zaudarjajo. Nujno bo treba oskrbeti posebno sobo za bol- nike in nujno bo treba v njem moške ločiti od žensk. ^a račun meščanov se pileator sprašuje: »Ce sem vaš oče, kje je strah, če sem gospod, kje sta izkazovanje časti in potrpežljivost.« Ker mestno vodstvo poje svojo pesem, žup- nik pa ugotavlja povsem drugačne razmere, predlaga Pileator na koncu svojih stališč, naj se notranjeavstrijska vlada v Gradcu odloči za posebno komisijo, ki bi vso. zadevo preiskala. Ze 15. januarja 1624 je vlada sporočila ptuj- skemu mestnemu župniku Janezu Ripšerju (1599—1644) in vladnemu tajniku Janezu Vol- fu Pošu, da ju je imenovala za komisarja za preiskavo Pileaitor j evih obtožb. Komisarja sta sklenila, da bosta prišla v Maribor m 27. fe- bruarja popoldne zasliševala v Foreggerjevi hiši. Osemdesetletna vdova Marjeta Mere se je že 1. februarja pismeno opravičila obema ko- misarjema, da zaradi slabega zdravja ne bo prišla na zasUšanje. Zeli si miru v svojem verskem prepričanju. Oba sina sta katolika in ju ni silila v svojo vero. Cerkvi bo zapustila 100 goldinarjev. Mestni svet je prikazal v pismu svoja stali- šča do decembrskih Pileatorjevih obtožb. Me- 1421 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 nil je, da se je napetost med njim in pileator- jem že precej potišala. Magistrat se je v pismu opravičeval za nepravilnosti meščanov. Proti njim ni nastopal, ker mu niso bile zna- ne. V bodoče bo storil vse potrebno, župniku pa bo v pomoč. Z nekatoliki naj opravi ko- misija sama. Učitelji, stolpničarji in cerkov- niki so podrejeni župniku le v cerkvenih poslih, sicer pa magistratu. Za špital bi ne bilo koristno vzdrževati posebnega špitalske- ga mojstra. V špitalu bodo preuredili prosto- re, da bodo oskrbovanci ločeni po spolu. Špi- tal bo imel lastno računovodstvo, mora pa trpeti z mestom. Oba komisarja sta zatem 26. in 27. febru- arja 1624 odločila v Mariboru, da se morajo luterani Martin Stubenvol, Volf Mosberger, Franc Lang in vdova Marjeta Mere v 45 dne- vih izjaviti za katoliško vero ali pa se izseliti v tujino in plačati desetek od prodanega pre- moženja. Do velike noči morajo k spovedi Gardian, Filibert Mere, Viljem Moler Eva Knehtl, Marija Stramer, Marjeta Kovačič, Naglička in Marjeta Mere.*' Vemo, da so v Mariboru tudi po letu 1600 izganjali luterane, tako leta 1603,** da je sekavski škof leta 1607 zahteval od Pileatorja seznam luteranov, da bi jih izgnali,** da je leta 1616 eden izmed luteranov klonil,*^ da je še leta 1637 ena Mariborčanka vztrajala v protestantizmu.*^ Cerkvena vizitacija v letu 1630 je zapeča- tila usodo Pileatorja kot mariborskega žup- nika. Ni živel duhovniku primernega življe- nja, zelo se je zadolžil kar za 1800 goldinar- jev in že marsikaj zapravil. Zato so ga v Salzburgü odstavili. Kot hočki župnik se je še naprej vztrajno in nepopustljivo na vse načine boril, da bi ga vnovič priznali za ma- riborskega župnika, vse do smrti februarja leta 1637.** Doslej neizkoriščeno arhivsko gradivo v zvezi z njegovim nastopom proti mnogim Ma- riborčanom leta 1623 nam zelo dobro prikaže mučne razmere v takratnem Mariboru. Pi- leatorju kar verjamemo, da mu je kot du- hovniku na cesti pretila nevarnost.** Tudi po letu 1623 je živel v trajno napetih odnosih z mariborskim mestnim vodstvom, z mnogimi sodobniki pa se je spuščal v pravde zaradi go- spodarskih zadev.*« Njegov spor z maribor- skim magistratom v letih 1623 in 1624 pose- bej razkriva razmere v takratnem maribor- skem špitalu. O mariborskem meščanskem špitalu odus- stanovitve v letu 1348 do srede 18. stoletja sta napisala odlično razpravo pokojni profe- sor Jakob Richter in doktor Jože Mlinaric. Iz- šla je v Časopisu za zgodovino in narodopisje 1981 na straneh 252—272.*' Zlasti na osnovi gradiva Štajerskega deželnega arhiva v Grad- cu bi ji dodal še naslednje. Na svečnico 1339 je mariborski mestni pi- sar Matej kupil klet, ki jo je pozneje podaril špitalu. Matejevo darovnico v prid maribor- skega špitala 24. novembra 1384 omenjajo še predstavniki mariborskega mesta 6. septemb- ra 1569 v svojem odgovoru vladarjevemu svetu, ko povedo, da so originalne špitalske darovnice pred kratkim izročili vladarjevi komisiji, obdržali pa njihove prepise. Soda- rovalka leta 1348 je bila že druga Matejeva žena Elizabeta.*^ petnajstega junija 1349 je špital kupil njivo, ležečo med njegovimi nji- vami ob poti iz mesta proti Račjemu dvoru.** Za špital sta dokupila Matej in Liza ob špi- talski stavbi še eno hišo na Iljevo 1350, drugo pa na pepelnico leta 1351.'" Dne 25. maja 1353 je špital kupil njivo ob poti proti Račjemu dvoru." Leta 1427 je bil špitalski mojster Ulrik.«2 Od leta 1432 se je začel javljati v virih ma- riborski meščan Pavel, poznejši veliki do- brotnik špitala.^a Mariborski mestni pisar Ja- nez Spanrieb je v zvezi z odgovorom mest- nega predstavništva vladarjevemu svetu pre- pisal leta 1569 tudi Pavlovo darilno listino za špital. Dne 28. marca 1468' je Pavel zapisal špitalu vse svoje premoženje: 2 hiši z dvo- roma, dvor, 4 kmetije, domec, 4 mline, sto- pe, 20 vinogradov, pri katerih so tu in tam bile stiskalnice in kleti, in 4 njive. Hiši sta stali v Mariboru v »Renngasse«, dvor na Ta- boru, 3 kmetije so bile na Spodnjem Pobrež- ju, 1 kmetija v Počehovi, domec in 2 mUna pod židovskim pokopališčem, 2 mlina in sto- pe v Zrkovcih, 13 vinogradov v Počehovi, os- tali vinogradi okoli Malečnika, 4 njive med Teznom in Studenci. Med drugim je to da- rovnico pečatil takratni mariborski mestni sodnik Filip Goldšmid."* Pavel je to premo- ženje nabiral dobrih 30 let. Petindvajsetega novembra 1468 je bil Pavel že med pokojni- mi. Za časa špitalskih mojstrov Luke Jurčiča in Matevža Holcapfla je špital kupil leta 1473 nove nepremičnine. Šest let pozneje sta ta- kratna špitalska mojstra že smela prodati me- ščanu peku špitalski domec pred Koroškimi mestnimi vrati. Sicer so vesti o špitalu proti koncu 15. stoletja prav redke.«* Mariborski mestni pisar Janez Spanrieb je leta 1569 prepisal tudi špitalsko listino z da- timiom 3. avgusta 1511. Z njo je 9 sorodni- kov pokojne Agate Caspar, vdove po Janezu Hof fu in hčerke Gašparja iz Špilja, priznalo njeno oporoko iz leta 1507, ko je špitalu za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 143 to, da ji je omogočil na cesarjev ukaz do- smrtno nego, darovala 100 funtov in mu ob- ljubila, da bo njena slovenjegoriška posest pri Krsnici in Obokih-Obegg (Nobach) pri Šentilju po njeni smrti njegova. To imetje je zajemalo 7 kmetij, vinograd in nekaj cerkve- ne desetine. Dohodek enega vinograda je za- pisala za oskrbo večne luči v mariborski žup- nijski cerkvi. Mariborsko mestno vodstvo je leta 1569 vladarjevemu svetu sporočilo tudi to, da špi- tal daje hrano 50 ljudem.«« OPOMBE 1. Ignaz Orožen: Das Bisthum und die Diözese Lavant I, 1875 (Orožen), 560. — 2. Slekovčeva kar- toteka duhovnikov 16. stoletja. Pokrajinski arhiv, Maribor (PaM). — 3. Dekanije D 15/4, Škofijski arhiv Maribor (SaM); Slekovčeva kartoteka, 846, PaM. — 4. Orožen, 560. — 5. Dekanije D 15/10, SaM; Jože Mlinaric: Gradivo za zgodovino Ma- ribora. — 6. Janez Höfler: Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, 1982, 73. — 7. Aktivi dolnje- avstrijske dvorne komore, 1600/31, Štajerski de- želni arhiv v Gradcu (Sda). — 8. Posebni arhiv Gremberg, Sda. — 9. Deželno pravo (Land- recht), 566 in 688/4, Sda. — 10. Orožen, 281, 308. — 11. Jože Mlinaric: Župnija sv. Janeza Krstnii- ka v Mariboru..., Zbornik ob 750-letndci ma- riborske škofije, 1978 (Mlinaric: Župnija), 164 — 12. Hočki župnijski urbar 12. IV, 1599, PaM; Orožen, 281. — 13. Fond župnije Hoče, 40, PaM. — 14. Deželno pravo, 688/4, Sda. — 15. Orožen, 518. — 16. Deželno pravo, 216 in 566, Sda. — 17. Orožen, 286. — 18. Notranjeavstrijska vlada (Nv), 1624 Cop III-92; 1625 Cop V-70, 1635 Cop 1-58, 1635 Cop XI-99, Sda. — 19. Nv, 1627 Cop m-84, Sda. — 20. Nv, 1631 Cop IV-72, Sda. —• 21. Hočka župnijska kronika. Dekanijski ar- hiv v Hočah. — 22. Orožen, 290. — 23. Jože Ko- ropec: Slovenski puntar ji med 1573 in 1635, CZN 46, 1975, 21, 31. — 24. Nv, 1636 Cop VII-18, Sda. — 25. Orožen, 135. — 26. Jože Mlinaric: Gradi- vo za zgodovino Maribora. — 27. Deželno pravo, 688/4, Sda. — 28. Deželno pravo 688/4, Sda. — 29. Nv, 1621 Cop 1-78, Sda; Orožen, 279—280. — 30. Mlinaric: Župnija, 160. — 31. Jakob Richter: Maribor v reformacijski dobi, CZN 45, 1974 (Ri- chter), 102—104. — 32. Richter, 95—96. — 33. Richter, 100—101. — 34. Jože Mlinarič-Jakob Richter: Mariborski meščanski špital od ustano- vitve v letu 1348 do srede 18. stoletja^ CZN 52, 1981 (Mlinarič-Richter), 264. — 35. Mlinaric: Župnija, 160. — 36. Dekanije D 15/10, SaM. — 37. Mlinaric: Župnija, 165. — 38. Mlinaric: Žup- nija, 160—161. — 39. Mlinaric: Župnija, 164. — 40. Mlinaric: Župnija, 162—164. — 41. Mlinaric: Župnija, 162. — 42. Nv, 1623 Cop IX-59, Sda; Deželno pravo, 688/4, Sda. — 43. Orožen, 12. — 44. Orožen, 6. — 45. Orožen, 566—568. — 46. Nv, 1623 Cop IV-41, Sda. — 47. Nv, 1623 Cop IX-45, XI-45, Sda. — 48. Nv, 1623 Cop XI-45-46, Sda. — 49. Nv, 1623 Cop XI-45-46, Sda. — Akti Meiller, XXI j/2, 390—421, Sda. — Slekovčeva kartoteka, 981—984, PaM. — 50. Orožen, 571. — 51. Mlina- ric: Župnija, 160—161. — 52. Orožen, 572. — 53. Mlinaric: Župnija, 166. — 54. Dekanije D 15/4 in D 15/10, SaM.; Nv, 1631 Cop IV-72, IV-93, Sda.; Mlinaric: Župnija, 164—166. — 55. Mlina- ric: Župnija, 165. — 56. Nv, 1631 Cop 1-77, VI-55 -56, VII-56; 1623 Cop XII-54, Exa V-7, IX-13, XII- 4; Gut III-37, IX-4, IX-14, XI-29, Sda. Deželno pravo, 688, Sda. — 57. Mlinarič-Richter, 252—272. —¦ 58. Dvorna komora, karton 147/5, Sda. — 59. Jo- že Mlinaric: Gradivo za zgodovino Maribora IV, 1978 (Mlinaric IV), 51. — 60. Dvorna komora, karton 174/5, Sda. — 61. Mlinaric IV, 61. — 62. Jože Mlinaric: Gradivo za zgodovino Maribora VI, 1980 (Mlinaric VI), 24. — 63. Mlinaric VI, 45. — 64. Dvorna komora, karton 174/5, Sda. — 65. Mlinaric VI, 45, 47, 90; Jože Mlinaric: Gradi- vo za zgodovino Maribora VII, 1981; Jože Mlina- ric: Gradivo za zgodovino Maribora VIII. — 66. Dvorna komora, karton 174/5, Sda.