KMETIJSKA   STATISTIKA
Letos znatno manj neobdelanih površin
Eden izmed rB&nili probkmov našega kmetijstTa je bil, da je ostajaJo veliko ornih površin neobdelano. Ta problem je bil še potenciran s stalnim primanjklja-jem kmetijske proizvodnje, posebno pa krušnftga ži-ta. Zadnja leta so površi>nc neobdplane orne zemlje na^lo naraščadp, tako da  je ostalo v .1.  1936 neobdeilanih
približno 573.000 lia ali 8 odstotkov vse površine orn« zemlje, a skupno z zemljo ivod praho ffi2.OO0lia, to je 10.6 odstotka skapne površine om« zemlje. To ekonom-sko leto je bil napravljen odločen preo-kret v smeri odprave neobdekne orne zemlje. Od 822.000 ha neobdeline orne zemlje in zemlje pod pra>ho je tega leta ostalo po podatkih Zvem-e^a. zavoda za. statistiko  neobdelaTi Lh  492.000 ha.
Prej jo ostajalo največ neobdelane orne zemlje v ravnlnskih vaseh Vojvodi-ne, Hrvatske (Slavonije) in v ožji Srbiji. Letos je prišlo prav na teh področjih do velikega. zmanj.ŠaTija neobdelaaih povr-sin. V Makedoniji in Bosni ter Hercego-viai je zmanjšanje nekoiliko manjše, ker puščajo tam delno zaradi samesra terena delno zaradi navad še vedno večje po-vršine pod praho.
Zaserane površine so letos po obs&gu presegle vsa pavojna leta. Večje so od desetletnrga povprečja zasejanih površin v letih 1W7—1956 za okrog 500.000 ha ali 8 odstotkoT, a t razmerpj do .. 1956 pa 7.a. približno 350.000 ha. NajTečj? po-veča-nje zasejanih poTršin zaznamujomo pri /Hh, in sicer od 5,430.000 ha na 5.'56.000 ha, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na ublažitcv veJikega primanjkijaja, ki ga imamo pri žitu. Okraji in kmetijske or-panizacije, ki so se lotili zasajeranja ne-obdelane ome zemljp. bodo ddhili po tej novi poti nova sredstva, a skupnost ne-kaj  tisoč  ton   žtta  več.