I I — ■ lllll 1111*1 ■Mul—MJIIIHi ■ I 1 lil I I lin I II ■ ■ a 11 ih.lBiM^MMMMMiMBBlM—M—MTT——Trn Ti Jn i ^m ri^V-HtBaBtgaMaKaZZmmSKSK&i.jS^-*^*.. Upravništvo in uredništvo »D O M O VI N t« Uubliana, m * m ( « - - • Naročnino zo tuzemstvo četrtletno 9 polletno 18 celo- Knafljevo ul št 5 II nadstrop. telefoni od 3122 do 312i Jj[lta*SI VS3SC le,no zo "l°*enntvo raren Amerike četrtletno 12, Račun poštne hranilnice oodruž » Ljubljani št 10 71' "."*" -°loletno din — Ameriko letno I dolar Na praznik Zedinjenja je govoril knez namestnik Na državni praznik 1. decembra zvečer je Nj. Vis. knez namestnik Pavle spregovoril jugoslovenskemu narodu po radiu nasledne velike besede: V tem svečanem trenutku, ko vsi Jugoslo-veni, duhovno zedinjeni in čvrsto povezani v svoji dragi domovini, dostojanstveno proslavljajo 1. december leta 1918. dan svojega ze-dinjejna, pošiljam svoj pozdrav vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem v globoki veri v srečno bodočnost naše kraljevine. Današnja proslava dneva zedinjenja pada v resne in hude čase. Večina sveta je v oboroženem sooru in vojna besni na mnogih straneh. Treba je ohraniti vso resnost in hladnokrvnost, da se obvaruie država vojnega požara Naša država vodi miroljubno politiko ter želi prijatelistva in sodelovanja z vsemi svojimi sosedi, ki spoštujejo njeno nedotakljivost in njeno neodvisnost. Naša država ni ustvarjena za zeleno mizo. Naša država je uspeh brezmejnh žrtev in naporov celih pokolenj. Njene osnove počivajo na kosteh njen;h najboljših sinov, ki so s svojo krvjo odkupili pravico do življenja, svobodo in neodvisnost. Celi rodovi od očeta do sina so nosili luč narodne svobode, dokler ni prišlo do ustvaritve te velike narodne za- misli. Naši ljudje so čvrsto povezani s to zemljo, ker vedo, s kolikimi žrtvami so si pridobili pravico, da živijo in gospodarijo z njo. Naša država je kljub svoji nevtralnosti v tem sooru izpostavljena mnogim težavam, ki izviraio iz zunanjih dogodkov. Za nas ie zelo izpodbuden prizor, da v takih trenutkih vidimo ves naš narod zedinien okoli svojega kralja, kako mirno in dostojanstveno prenaša vse neizbežne težave. Izkoristim naj to priliko, da izrazim svoje veliko priznanje vsem Jugoslovenom zaradi vel'ke narodne zavesti, ki jo kažejo v zdaj-šnih resnih trenutkih. To nam vsem vliva vero. da bo naša država srečno prebrodila vse težave, s katerimi se mora boriti, in da bo obvarovana pustošenja vojne in njenih še huj ših posledic. Zivljenska sila našega naroda, ki se zdaj manifestira, nam daje nove dokaze, da moremo z zaupanjem gledati v svojo bodočnost. To državo varuieio rodovi, ki so vredni svojih velikih prednikov Zaradi tega se moremo mirno posvetiti svojemu vsakdanjemu delu zavedajoči se svoje moči in svoje pravice. Živel kralj! Živela Jugoslavija! Volja do svobode je trdna V Novem Sadu so svečano proslavili 22-letnico zedinjenja Vojvodine s kraljevino Srbijo. Proslavo so priredila vsa novosadska narodna društva in ji je prisostvovala velikanska množica ljudi Glavni govornik je bil Stevan Pavlovič, ki je v svojem govoru na-glasil, da je nastala Jugoslavija po samoodločbi Južnih Slovanov, potrjeni z neštetimi žrtvami v borbah za zedinjenje in osvoboje-nje. »Jugoslavijo.« je dejal »moramo izročiti bodočim rodovom prav tako neokrnjeno in častno, kakor smo jo sprejeli mi iz rok njenih tvorcev Jugoslovensko pokolenje v zdaj-šniih usodnih trenutkih ve. kaj je njegova naloga, ki jo bo izvršilo tako, kakor se to spodobi za sinove največjih junakov človeške zgodovine.« Enako svečana je bila proslava zedinjenia Črne gore s Srbijo. Glavna proslava je bila na Cetinju in so jo priredili Sokoli. Po poročilih beograjskih listov. Cetinje še ni doži- velo tako lepe nacionalne prireditve od takrat. ko je kralj Aleksander prvič službeno obiskal Črno goro in njeno prestolnico. S posebnim navdušenjem so pritrjevale zbrane množice Črnogorcev besedam Jovana Konti-ča, ki je dejal da so Črnogorci za večno zedinjeni z brati Srbi, Hrvati in Slovenci v okviru kralievine Jugoslavije Poudarjal je dalje: »Za Črnogorce ni živijenia izven mej te naše Jugoslaviie Črnogorci smo zaradi po-posebnih prilik hodili često svoja posebna pota Toda danes ko slutimo, da bedi nad vsemi nami nevarnost, smo z ostalimi brati Srbi. Hrvati in Slovenci zliti v enotno nepremagljivo vrsto, ki je pripravljena vsak trenutek planiti v boj za svobodo in neodvisnost Črnogorci smo v teh dneh pozabili vse. kar nas je navajalo na posebna nota. Zato so mnogi, ki nas niso poznali do dna srca, v teh dneh razočarani « Delo za zaščito mladine : • s® mora razširiti Banovinski odbor Jugoslovenske unije za zaščito otrok je na nedavni seji med drugim ugotovil tole: Dozdajšno delo za zaščito otrok za primer vojne je že zelo napredovalo, vendar je treba pospešeno te priprave čimprej dovršiti, zaradi česar je treba prvenstveno rešiti vprašanje denarnih sredstev. Organiziranje krajevnih odborov je treba pospešiti, in sicer tako, da bo čisto zadoščeno vsem zadevnim predpisom o zaščiti otrok Doslej je organizirano 207 občin, ki imajo ustanovljene krajevne odbore Misel organiziranega in načrtnega skrbstva in varstva našega naraščaja se je začela s tem širiti iz banovinskega in mestnih središč na deželo v večja naselja Ker je uveljavljanje strokovne premišljene in načrtne zaščite otrok šele na začetku, je treba stremiti za tem, da bo vsak krajevni odbor predstavljal živo, požrtvovalno in delavno edinico, ki se bo zmerom zavedala svoje velike naloge, da bo namreč bedela nad duševnim in telesnim zdravjem mladine svojega področja. Še pred božičem bo sklican sestanek zastopnikov krajevnih odborov, na katerem se bodo obravnavala tekoča mladinsko-zaščitna vprašanja. Delo za postavitev doma za socialno ogrožene noseče matere in porodnice se bo pospešilo. Banovinski odbor pričakuje od vseh prizadetih izdatne pomoči. Dosedanja sredstva za zaščito otrok, s katerimi razpolagajo občine, banska uprava in država, so čisto premajhna, da bi bilo z njimi mogoče uspešno rešiti katerokoli mladin-skozaščitno vprašanje. Dolžnost vseh občin je, da vnesejo v svoie proračune za 1. 1941-42 posebne proračunske postavke za zaščito otrok. Prav tako je treba zvišati tudi postavke za zaščito otrok v proračunih banske uprave in države. Dozdajšno pomanjkanje sredstev ne bo mogoče nadomestiti s prostovoljnimi pr;spevki in darili, zavoljo česar naj bi se ustanovil banovinski mladinskoza-ščitni sklad, kamor bi se stekale redne obvezne daiatve, kakor je to uvedeno že v mnogih državah. Silno padanje roistev, poraščanje nesmisla za družinsko življenje v našem narodu in drugi slični pojavi terjajo odločne ukrepe ne le od zasebne pobude, temveč tudi od obla-stev. Pri vsem delu v tej smeri se morajo podrediti vsa osebna načela in kaprice posameznikov korist:m splošnosti, da se ohrani življenjska sila naroda in tako poveča moč države. Na podlagi teh ugotovitev je banovinski odbor sprejel vrsto sklepov za nujno izvršitev z upanjem, da pobuda unije ne bo naletela na težkoče in nerazumevanje. Trd® je delo v tujim Maribor, novembra. Pred dnevi je prispel v Maribor iz Nemčije prvi vlak s 400 sezonskimi delavci, ki se zdaj na zimo vračajo domov. Tej skup;ni bodo sledile do božiča še številne skupine, dokler ne bo približno 700 naših liudi pr.šlo iz tujine v domovino. Letos je v Nemčiji zaposleno na sezonskem delu okrog 10.000 naših rojakov. Od teh bo 3000 ostalo še čez zimo v Nemčiii, kier bodo zaposleni pri raznih večiih delih, ki se zdaj vrše v Nemčiji. Ti rojaki hočejo izkoristiti (udi zimske mesece in še nekaj zaslužiti. Vendar ima večina naših liudi že dovolj hudega dela, zato se potrebna odpočitka in krepke hrane vrača domov! Domovina sezonce lepo sprejema. Prvo skup;no ie na meji pozdrav;l šef naše izseljenske službe načelnik v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravie dr. Ara-nicki. V Mariboru pa so iih spreieli odposlanci banovine, bcze dela in drugi. Vs?k roiak je dobil štmeo kruha in obilno poreko guliaža. Postopek pri prehodu meie je bil preprost in se ie naglo izvršil Sezonci so prinesli s seboi gotovino v znesku do 10 mark, ker vorašaiiie čekov, ki bi iih dobili namesto gotovine pri potovaniu v domovino. ni b'lo re5°no. Marke so zamenjal' pri Put*vku na postaji v naš denar. Letos finančno ministrstvo ni dovol;lo, da bi prinašali s seboj carine prosto razne predmete do vrednosti 2000 Prejšnja ieta so prinašali namreč s seboj kolera, šivalne stroje in podobna, da so na ta na.dn' spravili svoj zaslužek y našo dr- žavo, ker ga v gotovini niso mogli nakazati. Zdaj je bilo poskrbljeno, da so lahko redno posijali zaslužek domov. Naši odnošaji z Italijo In Nemčijo s® urejeni V graški »Tagesposti« je izšel uvodnik o položaju na Balkanu. Iz članka posnemamo izvajanja, ki .se tičejo tudi maše države, list piše, da so novi pristopi k berlinski trozvezni pogodbi {med Nemčijo, 'Italijo in Japonsko)' »aglasitev vzajemnosti novih podpisirk: po- : godbe z velesilama osi (Nemčijo in Italijo) in z njunimi načrti © novi Evropi. Te reči niso ostale brez odmeva tudi v ostalih balkanskih državah. -Glede Jugoslavije pripominja list, da je ta že davno uredila svoje od-' noša je z Italijo in Nemčijo na prijateljski) podlagi. V.tej zvezd izvaja 'list med drugim:' »Dne 27. -marca i. 1937. podpisani- italijansko-jugoslovenski sporazum se je upravičeno označeval kot začetek nove dobe v odnošajTh med Rimom in Beogradom, in io toliko bolj, kier je bil s to pogodbo in v tedanjih razmerah rešen mir na Jadranu. Tudi odnošaji, ki so se v zadnih letih razvili med Nemčijo I in Jugoslavijo tn M so vzpostavili nove gospodarske stike med obema državama, se lahko označujejo kot prispevek k pomirjenju tega prostora. Jugoslavija je s tem pokazala razumevanje za napore velesil, da bi se evropski jugovzhod ne le ohranil izven spora. Treba je priznati, da knez namestnik Pavle računa z zdajšnimi razmerami na način, ki jasno kaže željo po mirnem nadaljnem raz- . , ua orKrjrf .„.3tf ,!■ i iiili sta Pisali smo že, kako so v Za je čaru proslavili spomin na usmrtitev srbskih pravoslavnih duhovnikov pred 25 leti. Te -usmrtitve je izvršila bolgarska vojska. Enako mogočna je bila spi ninska proslava v N-išu, kjer je tudi velika skupna grobnica žrtev zaslepljenosti. Glavni govornik je bil Bora Milenkovič| eden izmed redkih duhovnikov te pokrajine, ki je takrat ušel smrti. V svojem govoru je obujal spomine na žalostne dogodke pred 25 leti in je dejal med drugim: »Kljub vsem žrtvam pa ne želimo biti maščevalni in ne prežeti s sovražnim duhom. Mi gledamo vsem dogodkom in preizkušnjam, ki nas morda še čakajo, vedro v oči, ker ve- mo, da ni mogoče uničiti rn trajno podjarmiti narode, ki so zmerom pripravljeni -napajati rodno grudo s 'svojo krvjo. Naj pridejo nad naš narod še tako hude preizkušnje, < mi se jih ne bojimo, ker vemo, da rade "naše-matere -sinove, ki so navajeni zreti smrti v oči in umirati v .obrambi svobode in neodvisnosti. Mi smo mirni, -ker verna,'da nam ne -mote nihče odvzeti niti koščka naše zem- : Ije, pa naj potem grozi s silo, nas -absipa z obljubami ali pa nas napade. Meje kraljevine Jugoslavije so pos-večene s krvjo in gorje mu, kdor bi se drznil položiti svojo roko na en sam -naš mejnik.« Z? stve e »Hr\ tski dnevnik« je objavil članek, v katerem je izrazil željo hrvatskega naroda, da bi se ne obnovil več stari spor med Bolgari in Srbi. List pravi med drugim: »Prepričani smo, da so te naše želje prav tako v korist bolgarskega kakor tudi srbskega naroda. Nič bi ne bilo žalostnejše, kakor če bi se znova odprle stare rane. Bolgari in Srbi naj bi se zavedali skupnosti mnogih svojih koristi. Misliti morajo tudi na prihodnost, ki more obema narodoma postati lepa le, ako se med njima spletata pravo prijateljstvo in vzajemnost. Znano je junaštvo "bolgarskega' naroda, nič manj znano pa ni junaštvo srbskega naroda. Te odlične lastnosti 'se ®e smejo zapravljati v medsebojnem boju. Bolgarski iii srbski narod -želita živeti v prijateljstvu. Tej želji se pridružuje tudi hrvatski narod. Zato upamo da bodo izginili oblaki, ki so se zgrnili sad obzorjem Bolgarije in Srbije in s tem tudi nad obzorjem Jugoslavije. Narodi Balkana se ne marajo spuščati v krvava obračunavanja. Jugoslavija ne bo ničesar -storila, s čimer M postala povzročiteljica drugih sporov. Naj ji v tem sledijo še drugi, za kar jim bo -zgodovina dala zasluženo priznanje.« ster za -pravosodjer Jamandi in drugi, izmed katerih mnogi gotovo niso bili niti v zvezi z usmrtitvijo Codreana. Po krvavi noči se je pokol nadaljeval po deželi Pravijo, da je bik) umorjeno okoli 2000 političnih nasprotnikov. Tako je postal žrtev maščevalcev med drugimi tudi svetovno znani vseučiliški profesor Jorga. Legio-narji so vdrli v njegovo hišo in ga zavlekli neznano kam. Pozneje so našli njegovo truplo na cesti blizu Ploestija. Bilo je vse preluknjano od revolverskih krogel. Napetost vlada celo med legionarji samimi. Spori med strpnim in nestrpnim krilom Železne garde -trajajo že dalje časa. Tu so se obračunavanja izvrševala na način, ki je prišel proti koncu prve polovice prosvetlj enega TO. stoletja v modo, to je s pobijanjem. Baje so hoteli legionarji napasti celo svojega voditelja Horia Sima. Prav tako. so trije, zmerni legionarji plačali poskus rešitve generala : Marinesca iz ječe z glavami. Dva sta morala izvršiti samomor, tretjega pa so po indijanski navadi priblli na kol. Tako vsaj poroča tuje časopisje. 4 Pogreb Codreana in njegovih tovarišev, katerih trupla'so izkopali v Žilavi, je.bil raz-merno miren. Udeležili so se ga številni legionarji iz vse države. Na pogreb sta poslali tudi italijanska fašistična in nemška narod-nosocialistična stranka svoji delegaciji. Na krsto Cadreana je bilo položeno mnogo ven-.oev. -med -njimi venca "Hitlerjevega namestnika Hessa in italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Pogrebnim svečanostim .so prisostvovali nemški odposlanci, italijanski poslanik, španski in .japonski odpravnik poslov in drugi. Vodja države general Antonescu je izdal razglas, ki napoveduje najstrožje kazni za vse, ki bi kakorkoli kršili obstoječe zakone. Hazglas izrecno naglasa, da ne dopušča leg:o^ •narjem svojevoljnega početja. -Zmernejše krilo legMDnarskega gibanja splošno obsoja zlo-.ekts-tvo nestrpnih somišljenikov. Spričo težav rumunske vlade, o kateri se ne ve, ali bo kos temu razburkanemu .položaju, se j-e že .govorilo, da bo treba poklicati na pomoč nemško vojaštvo, ki naj bi pomagalo vzpostaviti red. BumtiniM že V Rumuniji je ves narod pod strašnim vti-skom zločina, ki so ga te dni pobesneli legionarji izvršili nad svojimi političnimi nasprotniki. Zdajšna vlada generala Antonesca je bila dala nedavno zapreti 64 vodilnih in drugih mož vladavine kralja Karola, češ da so bili krivi usmrtitve voditelja Železne garde (rumunskih fašistov) Kornelija Codreana in 13 drugih železnih gardistov. Aretiranci so v "n-vnšk°m zaporu v Žilavi čakali na sodno obravnavo. Usmrtitev omenjenih železnih gar ■disiov je bila izvršena pred dvema letoma. Prav 26. novembra je bila obletnica usmrtitve Codreana in njegovih tovarišev. Na ta dan se je na poziv notranjega ministra Sime Horia, voditelja legionarjev (železnih .gardi-atov), začel tako zvani Codreanov teden, ki naj bi "bil posvečen spominu ustanovitelja Iegionarskega (železnogardistovskega)) gibanja. Na ta teden so tudi določili izkoparrje trupel Codreana in tovarišev, njih položitev na mrtvaški oder v tako imenovani legio-narski cerkvi in njih svečan pogreb. Noč na 27. novembra pa so porabili številni legionarji v to, da so vdrli v vojaški zapor v Žilavi i m ustrelili vseh €4 -tam Zaprtih političnih jetnikov. Med umorjenimi je -bivši ministrski -predsednik general Antamescu, ki je bil obtožen, -da je dal po atentatu na ministrskega predsednika Calinesca usmrtiti dolgo vrsto železnih gardistov. Dalje so med umorjenimi bivši minister za javno varnost general Marinesau, .bivši načelnik tajne policije Muruzov, orožoaiški Bemgliu, bivši mini- Nuvanaa klima hstezsn se je pojavila psi svinltfi V občinah St. Juriju ob južni železnici in Škofji vasi se je pojavila nova kužna bolezen svinj, ki jo imenujejo nalezljivo ohromelost. Bolezen se .je zdaj prvič pojavila v Jugoslaviji, medtem ko jo na Češkem in v Nemčiji poznajo že dve leti. Pravega povzročitelja kužne bolezni še niso odkrili. Zlasti viden znak te bolezni je ohromelost zadnih nog. Bolezen -poteka z majhno -vročino. Po večina se konča s smrtnim izidom. Siri se ta bolezen sli ono kakor svinjska kuga. Banska uprava je ie izdala ukrepe za zatiranje te bolezni. Prebivalstvo se opozarja, da v lastno korist priglasi vsako suml^v® obolenje svinj občini ali pa sreskemu naeel-stvu. Kakor se euje. bo posebna komisna na licu mesta preučevala to bolezen. Ce je ta bolezčn že dalje Časa razširjena na Češkem in v Nemčiji, bi bilo gotovo zelo umestno poznati, kaj so tam ukrenili proti njej in s kakšnim uspehom jo zatirajo, j o naf se zgodi brez odlašani a, da ne bo škoda prehuda. V današnjih časih, ko je prehrana prebivalstva eno izmed najvažnejših vprašanj vsake države, bi -bik) pač usodno, če bi nam ta kuga izpraznila sviniske hleve X Povprečna telesna velikost Švedov se veča. Švedski znanstveni profesor Luromann je dolgo preiskoval in preučeval svoje rojake. Prišel je do spoznanja, da je povprečna vel'kost prebivalcev Švedske v zadnjih 95 letih zrasla za 82 mm. Švedski učeni ak je tudi ugotovil, da se rast človeškega telesa v slabih gospodarskih razmerah ustavi, v času razmaha gariaodarskaga, življenja se pa zmeraj pospeši. Presenetljiva je njegova ugotovitev povpre"ne višine Švedov, ki so vedno veljali za li.udd visokih postav. Profesor Luromann pravi da so dosegli šele zdaj povprečno višino 174.5 cm. P 1*691 Bolgarsko časopisje obširno piše o političnem položaju v posameznih balkanskih državah. Med drugim poudarja spet, da Italija, Nemčija in Rusija ne žele, da bi se vojna razširila tudi na Balkan. Tako piše časopis »Mir«, da bo Bolgarija nadaljevala svojo miroljubno politiko na Balkanu, ker je prepričana, da je takšna politika v zdajšnem trenutku najumestnejša. Na nedavni seji sobranja v Sofiji je med drugimi govoril zemljoradniški poslanec Mi-tar Iljev, ki je živel dolgo v tujini. Tudi on je zavračal izjave poslanca Dumanova glede Jugoslavije ter je med drugim naglasih Bolgarski narod smatra, da je treba pogodbi o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo dati vsebino z medsebojnimi odstopitvami in spoštovanjem. Upoštevaje voljo in modrost naroda, da je vsak prepir med dvema sosedoma nepotreben, sta jugoslovenski in bolgarski vladar sklenila to pogodbo o večnem prijateljstvu, ki sta jo enodušno odobrila bolgarski in jugoslovenski narod. Upoštevaje to narodovo voljo moramo nadaljevati poiitiko vzajemnega sodelovanja z Jugoslavijo. V poročilih iz Carigrada prinašajo nekateri švicarski listi nove&vesti o razgovorih predsednika sovjetske vlade Molotova v Ber-Jinu. Po švicarskih vesteh Italija zato ni bila zastopana pri berlinskih razgovorih, ker se Rusija ni hotela pogajati z osjo kot celoto. Prav tako zagotavljajo švicarske vesti, da v nasprotju z drugimi vestmi v berlinskih razgovorih ni bilo govora o Daljnem vzhodu, pač pa so se razgovori Molotova z nemškimi državniki nanašali na položaj na Balkanu. Švicarske vesti pravijo, da je Molotov sporočil nemškim državnikom, da nima Rusija nobenih bistvenih teženj ob Egejskem morju, bila pa bi nasprotna vsakemu širjenju vojne na države, ki meje na Dardanele, Bospor in na Črno morje. Rusija v takem primeru ne bi mogla ostati nepristranska. Švicarski listi javljajo, da je prav zaradi takega stališča Rusije morala Nemčija opustiti misel, da bi šla s svojo vojsko na pomoč Italiji proti Grčiji. Hkratu je baje Nemčija posredovala pri turški vladi, naj Turčija ne poveča svoje pomoči Grčiji, ker bi bila sicer Nemčija pri-morana posredovati. Ruski poslanik v Washingtonu Umanski je imel te dni s podtajnikom ameriškega zuna-njeg aministrstva Sumnerjem Wellesom poldrugo uro trajajoč razgovor Ko je bil prvi razgovor med članom ameriškega zunanjega ministrstva in predstavnikom Rusije izza potovanja ruskega zunanjega ministra Molotova v Berlin. Sestanek je treba zaradi tega smatrati, kakor objavlja agencija Associated Press, kot dokaz obojestranske volje, da se ponovno poizkusi doseči tesnejše sodelovanje med Zedinjenimi državami in Rusijo. Vlada Zedinjenih držav je bila po potovanju Molotova v Berlin pripravljena na to, da se bo ruska politika v bodoče morda znatno preusmerila na stran Nemčije, vendar pa je medtem lahko z zadovoljstvom ugotovila, da Moskva tudi po berlinskem obisku ni izpremenila svojega dosedanjega načelnega stališča. Dopisnik agencije Associated Press ugotavlja nato. da je neposredno po razgovoru ruskega poslanika Umanskega z državnim podtajnikom Sumnerjem Wellesom napravil v ameriškem zunanjem ministrstvu obisk tudi kitajski poslanik. V tej zvezi ugotavlja, da je Amerika verjetno še zmerom v enaki meri kakor včasih zainteresirana na podpiranju Kitajske in da v tem pogledu svojega stališča nasproti Japonski ni še nič izpremenila. Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski je bil te dni pri namestniku angleškega zunanjega ministra Butlerju. Majski in But-ler sta ob tej priliki obravnavala baje samo tekoča vprašanja, ki zanimajo enako Anglijo kakor tudi sovjetsko zvez>o in se nista dotaknila predlogov, ki jih je pred potovanjem Molotova v Berlin angleška vlada predložila. V govoru pred državnim zborom je izjavil ministrski predsednik Mackenzie King, da je vojaški položaj Anglije zdaj boljši kakor ob zlomu Francije ali kdajkoli pozneje. Makenzie King je dejal dalje, da lahko samo angleška zmaga reši svet nesreče. Ministrski predsednik je opozoril,da bo vojna trajala še več let in da je pričakovati, da se bo vojno področje na svetu še razširilo. Z vsem tem pa Anglija že računa. Sovjetska agencija Tass poroča iz Čung-kinga: I Kitajski vojski se je posrečilo odbiti veliko japonsko ofenzivo, ki se je 23. novembra začela v srednjekitaj-ski pokrajini Hupeju. Japonci so najprej napredovali na več mestih, toda pozneje so Kitajci izvedli uspešen protinapad Neki večii oddelek je bil obkoljen. Na obeh straneh, zlasti pa na japonski, je bilo v teh bojih mnogo žrtev. Po Reuterievi vesti so se bitke vršile na 250 km dolgi fronti severnovzhod-no od mesta Ičanga. Kitajci so se pred japonsko premočjo morali najprej umakniti s svojih prednjih postojank. Nato pa so v tridnevnih bojih Kitajci japonsko napredovanje ustavili. Naposled je bil izveden še kitajski protinapad. Kitajci so zajeli mnogo vojnega materiala. Cenijo, da so Japonci izgubili 12.000 mož. ki so mrtvi ali ranjeni. Maršal čangkajšek sam je sporočil vest o veliki kitajski zmagi v posebnem govoru v Čungkingu. Japonska je hotela, je rekel maršal, da bi bila ofenziva uvod v podpis pogodbe z vlado Vangčingveja. Ta pogodba predstavlja samo košček navadnega papirja. Tokio bo s tem samo ojačil sovraštvo Kitajcev do Japonske. Čangkajšek je priporočil kitajskemu narodu, naj na ta podpis pogodbe odgovori s tem. da podvoji odpor proti Japoncem. Odbor bančnikov v ameriškem senatu je skupno s finančnim odborom poslanske zbornice odobril skiep ameriške vlade, s katerim se Kitaiski daje posojilo 100 milijonov dolarjev. Finančni minister Morgenthau je med drugim izjavil: »Gledali bomo, da bomo to poso,-jilo Kitajski izročili čimprej.« Zunanji minister Hull, ki je razložil podporo ameriške vlade Čangkajškovi vladi, je v zvezi s tem posojilom izjavil, da je to najmanj, kar more Amerika zdaj storiti za Kitajsko. Tako zvani politični svet od Japoncev postavljene kitajske vlade v Nankingu je imenoval Vangčingveja. ki je bil doslej samo vršilec dolžnosti predsednika vlade, za pravega predsednika vlade Hkratu javljajo. da je Vangčingvcj poslal maršalu Čangkajšku v Čunsrking nove japonske mirovne predloge. Iz Čungkinga pa poročajo, da bo Čangkaj-škova vlada te predloge skoro gotovo zavrnila V Nankingu je bila slovesno podpisana prijateljska pogodba med Japonsko in Vangčingvejevo Kitajsko. S tem je japonska vlada dokončno priznala Vangčingvejevo kitasko vlado, ki pa jo je sicer sama postavila Zbujalo je pozornost, da ie japonska vlada toliko časa odlašala s priznanjem Vangčingvejeve vlade. Temu odlašanju je bila gotovo vzrok japonska želja, da bi se Japonska le še nekako pogodila z vlado maršala Čangkajška v Čungkingu. S tem , da je Japonska naposled le priznala Vangčingveja, je pokazala, da ne računa več na možnost sprave s Čangkajškom in da so se zadnji mirovni poskusi izjalovili. Francoska vlada je v posebnem uradnem poročilu objavila, da so se 23. novembra začele sovražnosti med Francosko Indokino in Siamom. Na t_> dan so francoske čete v obmejnem pasu trikrat zavrnile napad siamskih čet, ki so poizkušale zgraditi pontonski most čez reko Caustung na ozemlju Francoske Indokine. Nemška letala so izvedla v noči na 29. novembra najhujši napad na Liverpool v dosedanjem poteku vojne. Napad je trajal več ur. Vrženo je bilo zelo mnogo eksplozivnih, zažigalnih in petrolej-skih bomb. Protiletalsko topništvo je po vesti Reuter j a silovito streljalo, tako da mnogim nemškim letalom ni uspelo dospeti nad mesto. Kljub temu pa je bilo v mestu po-vročeno zelo mnogo požarov. Do jutra je uspelo vse požare pogasiti. Povzivjčena je bila tudi škoda na imetju. Več hiš je bilo zadeto, Bilo je tudi mnogo smrtnih žrtev. Na grškoitalijanskem bojišču so se zadne dni nadaljevali boji. Grške vesti poročajo o novih uspehih. Pravijo, da so grške čete na nekaterih mestih nekoliko napredovale. Okrog Premetija so grške čete zavzele nove postojanke in ujele večje število italijanskih vojakov. Grkom pomagajo Angleži s svojim letalstvom. Tako so angleška letala bombardirala Valono in druge albanske kraje, kjer so italijanske čete. Razen tega sodeluje z grškim tudi nekaj angleškega vojaštva. Kaže pa, da začasno morda ne bo večjih vojnih operacij v Albaniji, ker je zanadel visok sneg. Kakor poročajo iz Kaira, je položaj na bojišču v Afriki v glavnem nespremenjen. Pri Kasali v Sudanu je prišlo te dni do manjšega spopada med angleškimi in italijanskimi četami. Kakor poroča Reuter, so Angleži ujeli večje število italijanskega vojaštva in uničili italijanski tovorni avto, pri čemer ie bilo 11 italijanskih vojakov mrtvo. Malo pozneje je bil napaden italijanski moto-ciklistični oddelek. Ujeti so bili trije italijanski vojaki in Angležem je padlo v roke sedem motociklov, mnogo vojaške opreme, več strojnih in drugih pušk in municije. Zadne dni so nemška letala spet zelo močno bombardirala razna angleška mesta,. tako Bristol, kjer so bombe napravile silno opustošenje .ter terjale mnogo žrtev, dalje angleško pristanišče Southampton, London, Birmingham, Liverpool, Plymouth in druge kraje Angleška letala pa so napadala Koln am Rhein, Bremen, pristanišča ob Rokav-skem prelivu, razna letališča, ter Diisseldorf, Brest, Mannheim in druge kraje. Angleški napadi niso bili tako siloviti kakor nemški. Trpi pa pri teh napadih največ civilno prebivalstvo Reuter poroča uradno, da so Angleži do 2. t. m. sestrelili nad Anglijo 3000 nemških letal. Angleži pa da so ves čas vojne nad Anglijo izgubili doslej 850 svojih letal, vendar pa se je 415 pilotov rešilo. Nedavno je prišlo do hude bitke med angleško in italijansko vojno mornarico. Angleži pravijo, da je bila v tej bitki poškodovana samo ena angleška bojna ladja. Od granat in letalskih napadov pa so bile poškodovane italijanske ladje: 35.000 tonska bojna ladja vrste »Littorio«, tri križarke in dva rušilca. V zadnjih dveh tednih so poškodovali po tej vesti Italijanom štiri največje bojne ladje, pet križark in dva rušilca. ss!".y»>M3 GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. 8. decembra priredi Sokol v domu veseloigro »Babilon«, ki bo vse razveselila. Ne zamudite! — Sneg, ki ga je bilo že precej, je hitro skopnel. Imeli smo tudi hudo povo- denj, ki Da zdai ni naredila škode. V KMEČKEM HLEVU Meščan je bil s svojo ženo na letovišču v vasi. Zakonski par si je ogledoval vaške zanimivosti in prišel tudi v hlev. Med tem ko je kmet razkazoval meščanoma svoja lepa goveda, je mlad bik začel poskakovati in mukati. »Zakaj pa se je tako razburil?« bi bila rada vedela meščanka. »Nič se ne bojte«, je menil prostodušno kmet. »Bik misli, da je prišla v hlev nova krava...« Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: voli in telice I. po 9, II. po 8.50, III. po 7.25, krave I. po 8, II. po 7, III. po 6.25, teleta I. po 10, II. po 9 din; v Mariboru: debeh voli po 8.50 do 9.50, poldebeli po 7.50 do 8 plemenski po 8 do 10, biki za klanje po 6.5") do 8., klavne krave debele po 7 do 8, plem -nSke po 7.50 do 8.50, klobasarice po 4.75 r1« 6.50! molzne po 7 do 9, breje po 6 do 7.50, mlada živina po 7 do 9, teleta po 9 do 12 di«. SViNJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: špeharji po 16 do 16.50, pršutarji po 13 do 15, v Mariboru: špeharji po 12, pršutarji po 11, v Šmartnem pri Litiji: povprečno po 11 do 12 din. KRMA. V Kranju: lucerna 125 do 150, seno 125 do 150, slama 75, v Mariboru: seno 180, slama 85 din za 100 kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 68 do 72, oprana 84 do 96 din za kg. KROMPIR. V Kranju 175 do 200, v Mariboru 200, v Trbovljah 175 din za 100 kg. ZADELA. V Kranju: slanina 24 do 25, svinjska mast 26 do 28, v Mariboru: slanina 24, svinjska mast 26, v Trbovljah: slanina 24 do 25, prekajena slanina 30 do 34, svinjska mest 28 din za kg. SIROVE KOZE. V Kranju: goveje 26 do 30, telečje 26, svinjske 10 din za kg. SADJE. V Kranju: jabolka 4 do 10, v Mariboru: jabolka 4.50 do 5 din za kg. MLEKO. V Trbovljah 3, v Kranju 2.50 do 3 din za liter. SIROVO MASLO. V Kranju 48 do 52 din za kilogram. JAJCA. V Trbovljah 2 ,v Kranju 2.25 din za kos MED. V Kranju 28 do 32 din kg. Umor »Jaz se z gospodom Darcyjem ne bom bil. Med svojimi bolnicami sem želel imeti tudi gospodično Orcivalovo. Ko sem zvedel, da je ona pretrgala svoje razmerje z njim, sem prišel na neumno misel, da sem se poslužil njegovega imena. Recite mu, prosim, naj mi to neodpustljivo neumnost oprosti.« »To ga morate prositi pismeno.« »Kar narekujte mi, prosim! Vse bom napisal, kakor želite, samo da ne bo dvoboja.« »Dvoboja ne bo. On se bo zadovoljil z vašim p;smom. Sodim pa, da vas poslej tudi pozdravljal ne bo več.« Stotnik je vstal in začel hoditi po sobi. »Povejte mi,« je potem spet začel, »ali tudi vaš prijatelj Simancas zdravi nervozne ljudi?« »Simancas? Ne razumem vas.« »TL- ti pijanec, ki je bil prejle pri vas, je rekel, da tudi njega pozna.« »Sč;iite se.« »Nikakor ne. Tisti pijanec je celo rekel, '<>tn''Mi rojstva največjega slovenskega pesnica dr. Franceta Prešerna. Na Dne 3. ^ .. pt^a ieU se je rodil v kmečki hiš; v Vrbi na Gorenjskem France Prešeren, po domače Ribičev France. Njegove pesmi niso imele veljave le v tedanjem času, temveč so obdržale svojo vrednost do današnjih dni, kar priča, da je bil Prešeren res velik pesnik. * 1401etnica rojstva Antona Martina Slomška. Dne 26. novembra je poteklo 140 let, ko je na Slomu pri Ponikvi zagledal luč sveta slovenski pisatelj in pesnik lavantinski škof Anton Martin Slomšek. * Zahvala Bitolja knezu namestniku. V Beograd je prispelo posebno odposlanstvo iz Bitolja pod vodstvom tamkajšnjega župana Vlade Rizeviča in senatorja Jovana Altipar-makoviča. Zastopstvo je bilo sprejeto tudi pri dvornem maršalu g. Antiču, katerega je naprosilo, naj sporoči knezu namestniku Pavlu hvaležna čustva bitoljskih meščanov za dar, ki ga je knez namestnik poklonil Bi-toljčanom, prizadetim od bombardiranja. * Izjava jugoslovensko-bolgarske lige. Ju-goslovensko-bolgarska liga v Ljubljani je na seji 29. novembra v navzočnosti zastopnikov drugih lig te vrste iz Slovenije sklenila v zvezi z dogodki v Bolgariji podati javnosti tole izjavo: »Jugoslovensko-bolgarske lige so bile ustanovljene p^d sedmimi leti z namenom, da na kulturni osnovi in z medsebojnim spoznavanjem pomagajo graditi lepšo-bodočnost v odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Mnogoštevilne prireditve in medsebojni obiski v teh letih so pokazali, da vlada v vseh slojih naroda v Jugoslaviji in Bolgariji krepka volja, pozabiti temno preteklost ter v bratski slogi in sporazumu ustvarjati resnično bratsko skupnost. Ta volja niti danes ni omajana, močnejša je kakor kdajkoli. Usodna povezanost vseh balkanskih Slovanov nam narekuje, da jo še bolj krepimo,. kajti edino na ta način bomo prenehali biti igračka kogarkoli. Zato jugoslovensko-bolgarske lige v Sloveniji najostreje obsojajo vsak poizkus, skaliti prijateljske in bratske odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Slovenci, Hrvati in Srbi smo v Jugoslaviji povezani v nerazdružljivo celoto in vsaka žalitev ali napad na enega izmed delov te celote enako močno odmeva pri vsakem izmed njih. Odločni odpor v bolgarskem narodu proti dogodkom, ki jih je povzročil nepre- je zapeljal vaš prijatelj Golimin in ona je menda tudi rodila.« »Kaj me to briga? Ne razumem vas.« »To se mi pa čudno zdi. Vedite, da se je našel ničvrednež, ki je o tem obvestil Crozona. Ta ničvrednež je bil Goliminov dober znanec. Kaj pravite na to, gospod general?« Američan je kar onemel. »Ničvrednež je potem, ko se je Golimin obesil, pisal kapitanu Crozonu, da sem bil tudi jaz ljubček njegove žene. Mislil je pač, da bom jaz v dvoboju s Crozonom, ki je dober mečevalec, padel. Kaj pravite, general, o tej spletki?« »Da je morda samo plod vaše domišljije.« »Motite se. Temu ničvrednežu se niti sanjalo ni, da jaz že dvanajst let poznam Crozona. No, kaj vam je, gospod general? In moj stari prijatelj Crozon mi je prinesel pismo tega ničvredneža. Prosil me je, naj ob-rekovaka poiščem, ker ga bo ubil, čim ga, dobi pred oči. In če se to njemu ne bi posrečilo, mi lahko verjamete, da bi jaz storil isto.« r »Cisto prav,« se je posilil general z odgovorom. »Torej ste tudi vi mnenja, da moram Crozonu ustreči, če vas hoče poslati na drug svet.« »Kako? Kaj naj to pomeni?« »To pomeni, da ste bili tisti nesramni ob-rekovalec vi!« ^Gospod stotnik, ta šala ...« »Ali želite, da vam pokažem vaše zadnje piismo? V žepu ga imam. In nabit revolver imam tudi s seboj.« »Dobro. Na razpolago sem vam.« »Torej priznavate ..« mišljeni govor v bolgarskem sobranju, po- I trjuje, da je naša pot pravilna, da je naše dosedanje delo že rodilo uspehe in da je misel bratstva in sloge pognala globoke korenine v naši in bolgarski javnosti. Vse to nas izpodbuja k še močnejšemu delu za ohranitev bratskih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo in k miru med vsemi balkanskimi narodi.« * Nov način peke kruha. Referat za kontrolo cen pri banski upravi je predpisal na podlagi člena 7. uredbe o ukrepih s kruhom naslednje predpise o peki kruha v vseh pekarnah dravske banovine. 1. V vseh pekarnah dravske banovine smejo peči razen ljudskega kruha tudi kruh iz 75 odstotne krušne pšenične in 25 odstotne turščične moke. Do 31. decembra smejo peči tudi kruh iz moke. ki ima 75 odstotkov bele pšenične moke in 25 odstotkov turščične moke. 2. Za primer pomanjkanja krušne in turščične moke smejo pekarne peči do 31. decembra z izjemo predpisov člena 7. odstavka 1., uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojaštva s kruhom, tudi iz same bele moke. 3 Kruh iz krušne in turščične moke sme biti naprodaj v kosih, ki tehtajo kilogram po 5 din. Kruh iz bele pšenične in turščične moke sme biti naprodaj v kosih, ki tehtajo 80 dkg, po 6 din, kruh iz same bele pšenične moke sme biti naprodaj v kosih, ki tehtajo po 96, 48, odnosno 24 dkg, po 8, 4 in 2 din. 4. Prekrški te uredbe se kaznujejo po členu 3. uredbe za kontrolo cen. Novi predpisi o peki kruha so bili uveliavlieni 27. novembra. * 30Ietnico poroke sta praznovala v Kamniku g. Jože Birk in njegova žena ga. Zofka. Snoznala sta se v Ameriki, kier sta se tudi pred 30 leti v Clevelandu poročila. Dolgo vrsto let sta nato živela v Clevelandu, kjer sta imela gostilno. V Kamniku, kamor sta prišla pred približno šestimi leti, sta si ustanovila svoj dom in v njem prijetno urejeno gostilno, ki ■■o Kamničani prav radi posečajo. Še mnoga leta! * Take reči bi se ne smele dopuščati. Iz Konjic pišejo: V bližini Koniic ima veliko posestvo neki tuji državljan. Razsežna polia in vinograde mu obdelujejo za majhen denar naši ubožni dninarji. Delovni pogoji teh ubožcev do delodajalca niso nič kaj rožnati. Kljub temu, da je gospodar slab plačnik, se mu je aprila posrečilo dobiti viničarja. ki je nekaj časa pridno zahajal na delo. Ker mu pa ni odštel zaslužene mezde, je bil prisiljen iskati si zaslužka drugje. Gospodarju pa to ni bilo po volji in ie viničarju odoovedal v »Ničesar ne priznavam.« »Prosim vas, da se ne igrate z besedami^« »Ne bi se rad pobijal s človekom, ki ga spoštujem.« »Ki pa vas ne spoštuje. Sicer pa dam tudi vam priložnost, da se lahko ognete temu in vsemu drugemu, česar se tako zelo boji vaš pajdaš Galmier.« Zdravnik in general sta se spogledala. »Kaj pa predlagate?« »Kratko premirje,« je odvrnil Nointel. »Oba sta bila Goliminova tovariša. Vedela sta za niegovo razmerje s Crozonovo ženo in želela sta, da bi Crozon Golimina ubil, ker sta se bala, da bi vaju izdal.« »Nekoč sva bila v zaroti proti peruanski republiki. Golimin bi naju bil lahko izda! najinim sovražnikom.« »Pustita zdaj politiko! Vsilila sta se tudi k markizi Barbancosovi. Bogata je in pri niej bi se vama dobro godilo. Ko pa sta zvedela, da misli ona tudi mene sprejeti, sta se soom-nila načina, kako vaju pri njej ne bi mogel motiti. Crozon naj bi me spravil na drug svet ..« »Gospod, motite se ... Markiza ...« ■■Vem, kaj govorim. Zdaj vama bom pove-, dal pogoje, pod katerimi vaju ne bom izdal Crozonu in drugim. Če jih bosta sprejela, bom molčal, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Zahtevam najprej, da me ona pokliče najpozneje v dveh dneh na ples ali pa na lov.« »Gospa Barancosova vas bo povabila ...« »Čakajte, to je šele prva točka. Druga točka je naslednja: od danes naprej kapitan Crozon ne bo sprejel nobenega pisma več. jeseni stanovanje, čeprav mu ni plačal za delo. Celo sodno ga je začel odganjati iz vi-ničarije. Med tem je viničar moral na orožne vaje, s katerih se je nedavno vrnil. Pred kratkim pa so gospodarjevi hlapci viničarje-vo pohištvo znosili iz poslopja ter ga tako postavili na cesto. Vprašamo se: Ali je sploh še kdo, ki ima toliko moči, da bi varoval ubogega delovnega človeka? Kako si upa tujec uganjati z našimi ljudmi take burke? * Srbi, Hrvati in Slovenci smo enega duha. V beograjskem narodnem gledališču so priredili slavnostno akademijo, katere čisti dobiček je bil namenjen Bitolicem, ki so utrpeli zaradi bombardiranja veliko škodo. Akademijo je priredilo Društvo južnih Srbijan-cev, ki žive v Beogradu. Predsednik tega društva g. Radoslav Dimič je ob tej priložnosti imel govor, kjer je med drugim dejal: »Da je naš narod v razmeroma tako kratkem času prihitel na pomoč Bitolju, je najboljši dokaz, kako so vsi kraji Jugoslavije usodno povezani med seboj v dobrem in slabem. Krvavo začrtane meje Južne Srbije so svete, kakor so svete vse meje naše obširne domovine Jugoslavije. Triglav nikdar ni bil bližji Kaimakčalanu. Srbi, Hrvati in Slovenci nikdar niso bili bolj enega duha v ohranitvi miru svoje neodvisnosti in svojih meja.« * Nov grob v Julijski krajini. V Kronber-gu pri Gorici so pokopali go. Uršulo Kome-lovo. ženo daleč okrog znanega gostilničarja g. Franca Komela. Pokojnica ie dosegla lepo starost. Bila je skrbna gospodinja, ki je znala dobro postreči svojim gostom. Rajnki bodi ohranjen blag spomin! * Vsepovsod hud mraz. Vremenski preroki so nedavno napovedovali, da se nam letos obeta izredno huda zima. Kaže. da se niso zmotili. Ze zdaj prihaiajo z vseh strani sveta poročila o hudem mrazu in celo o silnih snežnih viharjih. V Washingtonu v Ameriki so imeli te dni kar 20 stopinj mraza. * V Bohinju je dekle ujelo orla. Pretekli petek popoldne se je zatekel v bukovje na Rudniku nasproti vasi Polju v Bohinju planinski orel. Spreletaval se je po drevju in nekemu pogumnemu dekletu se je posrečilo orla ujeti. Na veliko začudenje so ugotovili, da se je bil kralj planin ujel za desno nogo na skobec. Siromak je prinesel skobec s seboj bogve odkod. * Usoda Hrvatov in Srbov je neločljiva. »Hrvatski dnevnik« posveča uvodnik odnoša-jem med Hrvati in Srbi. V uvodu hvali modro državniško politiko kneza namestnika Pavla in predsednika dr Mačka, ki sta omo- Prvo novo pismo bi vama utegnilo biti usodno. Tretjič: kje je otrok Crozonove žene?« »Ne veva.« »Z besedo na dan! Kje je Crozonova rodila?« »V hiši neke babice v Rožni ulici.« »Kdo je otroka sprejel?« »Dojilja, ki pa je skrila vse sledove sabo.« »Kdaj je otroka dobila? Preteklo soboto?« »Ne, v nedeljo.« »In kako se tista ženska imenuje?« »Gospa Momierjeva Toda ime najbrže ni pravo« »Naš dogovor torej velja, a za iamstvo zahtevam pisemce, oziroma vabilo markize Barancosove. Pustil vaju bom v m;ru, če dogovora ne bosta prekršila. Kam se pride skozi tale vrata, gospod doktor?« »Na ulico « Galmier je vrata hitro odprl in stotnik je brez pozdrava odšel. Samo rekel je še: »Tistega pijanca vam ne priporočam. Preveč klepetav je. V nesrečo bi utegnila zabre-sti zaradi njega.« Doktor je samo prebledel. Nointel pa je med potjo premišljeval: »Darcy bo danes lahko z menoj zadovolien. Uzde so v mojih rokah. Lopova bosta sicer najbrž zasnovala kakšno novo svinjarito proti meni, toda le na skrivai, ne javno. Markize še ne morem prijaviti. Še kakšnega dokaza proti njej bom potreboval. Toda vsaj pri Cro-zonovih bo zdaj mir. Vem, kaj vse je delala Berta tisto noč Zvedel bom, kje je dojilja ;n bom potem vsaj lahko materi povedal, ali to otrok živ in zdrav Zdaj pa moram vso, svojo pozornost posvetiti najprej markizi.« »TKAN O ■■^■■■■■^■■■■nMBKStBai gočila sklenitev sporazuma. Nato nadaljuje: »Srbi in Hrvati žive pomešani med seboj. V notranji politiki so često nastajali zaradi tega hucii spori in nesporazumi. V zunanji politiki pa je dala prav ta pomešanost velike uspehe ter sili Srbe in Hrvate, da postavljamo splošne skupne koristi na pravo mesto. Srbi ne morejo ostati brez zanimanja za hrvatsko narodno ozemlje, ker živi na njem znaten del njihovih rojakov. Prav tako pa ne morejo biti Hrvati brez zanimanja za ostala ozemlja naše države, ker na njih žive številni pripadniki hrvatskega naroda. Srbi in Hrvati spadajo med male narode, za katere je vsak kotiček dragocen. Združeni v skupni zajednici imajo Srbi in Hrvati zavarovano možnost svoiega nacionalnega obstoje« * Suho sadno drevje sekajo. Iz Slovenskih goric pišejo: Mnoga sadna drevesa, prizadeta od hude zime, so shirala šele poleti, nekatera celo ob koncu poletja. Prizadete so predvsem žlahtnejše sadne vrste. Pravijo, da se bo to ali ono drevo, prizadeto od pretekle zime, posušilo morda šele prihodno pomlad. * Gluhonemi nastopijo v Scvnici, Krškem in Žalcu. Po uspelih nastopih v Zagrebu in Ljubljani, kjer so gluhi igralci nastopili v okviru proslave 401etnice obstoja ljubljanske gluhonemnice, bo društvo gluhonemih priredilo pod vodstvom strokovnega učitelja g. Vinka Rupnika v soboto 7. t. m. ob 20. uri nastop v Sokolskem domu v Sevnici, v nedeljo 8. t. m. ob pol 11. uri doooldne v Sokolskem domu v Krškem, a v soboto 14. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu v Žalcu. Namen vseh teh nastopov je naši javnosti že znan, saj so prav pri njih spoznali dušo gluhonemega s prave strani in vrednost njihovega šolanja po zavodih. V uvodu nastopi gluh govornik, potem pa gluhi igralci v dveh enodejankah. Prebivalstvo Sevnice. Krškega in Žalca opozarjamo na ta gostovanja s prošnjo, da pridno seže po vstopnicah, ki se bodo prodaiale po hišah. * Smrtna nesreča pri gradnji' poslopja v Celju. Stavbišče poleg starega poslopja okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Vodnikovi ulici v Celiu krer gradi tvidka Zidarski mojstri iz Ljubljane temelje za novo uradno poslopje urada, je bilo v soboto proti večeru pozorišče hude nesreče. Delavci so na tem prodnatem stavbišču izkopali globoke, z lesenimi opaži zavarovane jarice za gradnjo temeljev. V soboto popoldne je polir Nemec naročil delavcem, naj ob 15. prekinejo izkopavanje zemlje v kotu med staro h;šo okrožnega urada in poslopjem trgov- XII. Minilo je osem dni. Cel vek za tiste, ki upajo, in za tiste, ki trpe. Gaston ie upal, Berta je trpela. Še zmerom ie bila v zaporu. Trikrat so jo še odvedli k preiskovalnemu sodniku, a odgovarjala je na vsa nicrtova vprašani a samo s sobami. Od liudi ni ničesar več pričakovala. Samo na bo?a je še upala, ker bogjftere v človeških srcih. Gaston je trpel na drug način. Zasovražil je svet in govoru je le še s svojim stricem. 7. .gospo Cr.mbrvtovo in z Nototolom. Toda Nointel mu ni hotel zaupati vseh svojih odkritij, tako da je Gaston že začel sumiti v njegovo iskreno prijateljstvo. Neko sredo okoli enajstih zvečer se ja Gaston pripravljal za ples pri markizi T>.ranco-sovi. Mark57,9 ga je povabila z zelo ljubeznivim pisemcem, toda on na to P is'race ne bi bil niti odgovoril, če hkrati ne bi bil dobil še dveh drugih p!sem, P~vo mu je bil poslal Nointel in glasilo se je: ; Dr^gi rroi Gaston! Nocoi pridi vsekakor na ples k markizi. Tudi jaz bonf tam. Vse se razvija teko, kakor se mora. Pridi, ker je tvoja navzočnost nujno potrebna.« Drugo pismo mu je bil poslal stric Roger, preiskovalni sodnik: »Dragi nečak! Nocoj bom odvedel gospo Ctembrvievo na ples k markizi Ba-rancosovi. Prvič po tisti nesreči, ki se tudi tebe tiče, poidem spet v družbo. Glede moje ženitve z njo je že vse do- ca Meštrova. Polir se je ob 16. odpeljal v Ljubljano, dva delavca, in sicer 391etni Janez Pire s Planine pri Sevnici in 371etni Karel Obliškar iz Skal pri Velenju pa sta hotela izkopati jarek na omenjenem mestu do konca. Ko sta odkopavala zemljo v globini med dvema opažema, se ie nenadno zrušila sosedna velika plast zemlje ob hiši trgovca Meštrova, predrla opaž in zgrmela v jarek Oblišaria je zasulo do vratu, na nesrečnega Pirca pa se je vsula tri metre debela plast. Na kraj nesreče so takoj prihiteli tam zaposleni delavci in se lotili reševalnih del. Prispeli so tudi vodja mestnega tehničnega oddelka inž. Pristovšek, inž. Brodnik, ki opravlja pri stavbi posle nadzornega inženjerja, mestni cestni nadzornik Javornik in osebje policije. Oblišarju, ki je bil pri zavesti in je hudo stokal od bolečin, je dal zdravnik dr. Drago Mušič nekaj ruma in vbrizg za lajšanje bolečin. Po eni uri so delavci izkopali Oblišarja. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Delavci so marliivo kopali dalje in so našli Pirca, seveda mrtvega. Pire je bil poročen in zapušča nepreskrbljene otroke. Vsi so ga cenili kot marljivega delavca. * Samomor mladega delavca. Nedavno je skočil pod vlak dolgoletni tkaninski delavec tvrdke Gerkman Ciril Knez, po rodu iz Celja. Ze pred več tedni je zapustil službo v laški tvornici in si poiskal drugo v Mariboru ki bi jo moral te dni nastopiti. Vzroki za njegov obupni korak n'so povsem znani. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Mrtveca so našli. Nedavno so našli idrijski rudarji, ki so v zgodnjih jutrnjih urah šli v jamo na delo v bližini mosta, ki drži k rudniku, moško truplo. O žalostni najdbi so obvestili orožnike. V mrtvecu so spoznali 681etnega Leopolda Vončino z Vojskega. Ugotovili so, da je smrt starega moža povzročila nesreča. * Velik vlom v Sori. V Sori so tatovi vlomili v trgovino Filipa Lavriše, ki jo ima v najemu Lovrenc Oblak, in odnesli za 15.000 din naj raznovrstnej šega blaga. Orožniki vrše pre\sk->vo in je upati, da bodo ptički kmalu v kletki. * Obširna obtožnica proti razbojniku Hacetu. Državni tožilec v Ljubljani g. Branko Goslar je preučil obširne spise in zdaj končno sestavil proti razbojniku Antonu Hacetu iz Podcerkve obtožnico ki obsega nad 50 s stroiem pisanih strani. Od tega 34 strani samo našteva njegove zločine. Poleg Haceta bo prišlo na zatožno klop še devet drugih njegovih pomagačev. Nekateri so obtoženi sodelovanja nri raznih rooih in tatvinah, drugi skrivanja in nakupovanja naropanih reči. Mnogi so Haceta skrivali in mu dajali potuho. Glavna razprava proti Hacetu bo najbrž ob koncu februarja prihodnega leta. * Po nedolžnem obtožen, da je dekle pahnil v prepad. Mali kazenski senat v Ljubljani je obravnaval hudo nesrečo, ki je doletela Tončko Zupanovo že leta 1937. pri slapu Savice na mestu, kjer se ie ponesrečil vseučili-ški profesor dr. Jesenko. Tončka Zupanova s Koroške Bele se je bila seznanila z Bogomirom Rozmanom na Jesenicah Dne 6 septembra 1 1937. sta napravila izlet v Bohinj. Bila sta na Komarči in nato sta krenila po poti k slapu Savice mimo mesta, kjer se je ponesrečil profesor dr Jesenko. Tu naj bi bil Rozman po trditvah Tončke Zupanove nio pahnil, da je zdrčala v prepad si pri tem zlomila desno roko. se močno poškodovala in si prebila lobanjo tako. da je dobila pretres možganov. Bila je prepeljana v ljubljansko bolnišnico, kier ie ozdravela Zadeva je letos prišla pred sodišče. Bogomir Rozman se ie pozneje poročil z drugim dekletom To ie Zupanovi dalo povod, da ie javila sodišču svojo nesrečo in označila Rozmana kot onega, ki jo je nalašč pahnil v prepad. Mali kazenski senat je na podlagi izvedenih dokazov naposled izrekel oprostilno sodbo. Senat je prišel do prepričanja, da obtoženec ni kriv. * Z ukradenim dnarjem je postala gospodična. Po daljšem času so poiasnili vlom pri posestniku Karlu Verbiču v Velikem Gabru. Tam so imeli služkmio Tilko Godrniavčevo iz Nemške vasi pri Trebnjem. Bila je sicer pridno dekle, sumljivo pa' je bilo vsem, ker je odšla iz službe brez vsake odpovedi in niti svoje mezde ni prišla iskat. Nekaj tednov kasneje je mati gospodarja Verbiča ugotovila, da je okradena. Mati Aloiziia je imela okrog 10.000 dinarjev shranjenih na varnem in za katere drugi niso vedeli. Sum je padel takoj na Tilko. Verbičevi so io zasledovali in so odkrili, da je njihov sum res utemeljen. Tilka je postala med tem moderna gospodična. Imela je več oblek, kupila si je tri pare čevljev in tudi precej novega perila. Omislila si je celo novo kolo in ko ga je šla kupovat, je vzela s seboj nekega priiatelja, ki ga je za uslugo, ker ji je pomagal izbirati kolo, nagradila. Ljudje so začeli dvomiti nad dekletovo poštenostio. Ker pa ni bilo od nikoder nikakega glasu, da bi bil kdo okraden. so se obogateli Ti i ki le čudili. Zdai pa se je raz-nesel po vasi glas, da sumijo Tilko tatvine pri prei?nipm go^no^arju. Tilk^ ie hotpln vse utajiti. Pod težo dokazov pa je priznala tatvino. Okradena gospodinja bo le delno prišla do svojega denarja. * Roparski napad na Pohorju. V Smart-nem na Pohorju je bil izvršen drzen roparski napad, katerega je rokovnjač zvezal s požigom, da bi spravil čim več ljudi iz hiše, katero je nameraval oropati. V noči na pred-zadni torek je začela nenadno goreti žaga posestnika Ačka. Ačkovi in njihovi sosedje so hiteli gasit. Takrat pa se je v Ačkovi hiši pojavil neznanec. Vrata so bila odprta in je zlahka prišel v notranjost. Mislil je, da je hiša prazna in da bo imel lahek posel. Toda gospodinja 481etna posestnica Julijana Ačko-va je bila doma. Zagledala je roparja in začela klicati na pomoč. Razbojnik pa je naglo planil proti njej in jo z nekim topim predmetom pobil na tla. Zadal ji je več hudih udarcev, ki so posestnico nevarno poškodovali. Toda njeni klici, s katerimi je sprejela roparja, niso bili zaman. Slišali so jih sosedje m so ji prihiteli na pomoč. Ko je razbojnik videl, da prihajajo sosedje, je izginil brez plena. Ačkova žaga in skladišče lesa sta zgorela. Iz Prekmurja Perotnino kradejo. Zdaj so njive prazne, toda dolgoprstneži ne mirujejo. Svoje udej-stvovanje so prenesli v kokošnjake. Tako so na Hotizi pri Kolmanovih odnesli osem kokoši. Ker je bil kokošnjak zaklenjen, so tatovi zlezli na streho, odstranili nekaj opeke in vdrli v notranjost. Pri vseh tatvinah, ki se v zadnjem času dogajajo, je udeležena največ mladina, kar je še posebno žalostno. Naši na tujem I s življenja ameriških rojakov Cleveland, novembra V Kirkland Lakeju v Kanadi so imeli letos dva meseca šolo za slovensko mladino, da se je učila slovenščine. Učiteljica gdč. Papeževa ie prišla iz oddalienega kraja, da je »To bi bilo prelepo, da bi moglo biti resnično. . « »Če se mi ne bi posrečilo, imam pa še nekaj drugega v zalogi.« »Čemu si pa tako skrivnosten?« je zamr-mral Gaston.« »Vse boš razumel," če boš ostal tu med ko-tiljonskim plesom*.« »Zdaj te še manj razumem.« »In to naj bo vzrok, da boš ostal tu. Ko bo plesa konec, me boš odpeljal s svojim vozom do doma, med potjo pa ti bom vse natanko razložil.« »Da . . toda ...« »Kakšen .toda'? Zdaj grem na delo. Varuj se Lolifa! Tamle prihaja tvoj stric z gospo Cambryjevo. K markizi poidem.« Gaston je stopil gospej Cambrijevi naproti. Njegov stric se je med tem pogovarjal z nek'm znancem. »Iskala sem vas.« mu je rekla lepa vdova. »In jaz vas. gospa. Ne zamerite mi, da-sem vas šele zdaile prišel pozdravit. Saj v£ste, da sem prišel samo zaradi vas.« »Zaradi nie in zaradi mene. Vam sem namenila četvorko. Ne smete oditi, dokler ne bo tega plesa.« »Ne vem kako naj bi se vam zahvalil.« »Zahvalile se svojemu stricu. On vam bo povedal...« Gospa Cambrvjeva mu je šepnila na uho: »Jutri bo Berta prosta ...« »Jutri?« je vzkTknil Gaston. »Jutri že?« »Nalog je že podpisan Ostalo vam bo že stric povedal. Gleite, neki plesalec prihaja pom°. Ponoviti se moram!« *To je ples, pri katerem plesalci in_Mlesalke I drug drugega obdarujejo. -Jalie) govorjeno. Pridi vsekakor! Želim te danes videti. Tvoj stric xioger«. Gaston je upal, da bo od gospe Cambryje-ve zvedel kaj o Berti, drugače bi bil rajši ostal doma s svojimi mislimi. Ples pri markizi Barancosovi se je štel med svečanosti, o katerih so p'sali vsi pariški dnevniki na dolgo in na široko. Ko je Gaston stopil čez prag markizine palače, ga je obkolil takoj cel roj služabnikov v bogatih livrejah. Pogledal se je v veliko ogledalo, da bi videl, ali je njegova obleka v redu, potem pa je šel v dvorano, kjer je lepa markiza sprejemala svoje goste. Bila je razkošno oblečena in kar blestela je od dragih kamnov Ko jo je Gaston zagledal, se mu je zdelo nemogoče, da bi bila ta plemenita žena mogla napraviti kakšen zločin. Da bi bila ta lepo negovana roka zasadila bodalo v vrat Julije Orcivalove? Ne, saj to ni mogoče! Vljudno se je priklonil, markiza pa mu je rekla: »Preljubeznivi ste. Vem, da ste bili te dni zelo žalostni. Toda zdaj je osmina že za nami in upam, da vam v mojem domu ne bo dolgočasno. Tudi vaš prijatelj Nointel je že tu.« , Gaston se je še enkrat priklonil, potem pa je stopil v drugo dvorano, kjer so plesali. Gledal je za Nointelom, ki ga je nazadnje odkril v kotu, kjer je bil tudi neogibni Lolif. Ko ga je stotnik opazil, je pustil svojo družbo, prijel Gastona pod roko in ga odvedel na drug konec dvorane. »Prav si storil, da si prišel. Ob koncu boš presenečen.« »Kaj bi pa moglo biti?« »Če bi ti že zdaj povedal, ne bi bil presenečen Zvedel boš marsikaj zanimivega.« »Mene nič več ne zanima.« »Te dni, ko me nisi videl, sem se brigal samo za Bertino zadevo.« »Kaj si pa vse storil?« »Zvedel sem, da ona ni umorila Julije Orcivalove in da ni napisala pisem, ki jih je potem šla iskat v opero « »Torej je v operi le bila?« »Bila je, toda pisma je pisala njena sestra Da bi bila vse razčistila, bi bila morala reči le nekaj besed Toda te besede bi ubile njeno sestro in zato rajši trdovratno molči « »Povej vse to mojemu stricu. Tu je.« »Ne smem To bi bila napačna pot.« »Ne razumem te « »To niti potrebno ni. Proste roke mi pusti še nekaj dni « »Lepo. Toda Berta med tem ždi v zaporu fc in ...« »Vem. Upam pa, da bo njena nedolžnost dokazana, preden mine štiri in dvajset ur « »Kako? Govori!« »Obrnil bom pozornost tvojega strica na neko zadevo, ki ji on v prvem trehutku ni pripisoval važnosti, ki pa je bistven dokaz za Bertino nedolžnost.« »Zakaj mu že nisi tega prej povedal?« »Ne bom govoril naravnost z njim. Prosil sem nekoga, naj svojo izpoved pred preiskovalnim sodnikom natančneje ponovi. Če je mož to že storil, je s tem dokazal, da Berta ob času umora ni bila več v operi. To je njen alibi.« DOM O-^jSiLŽ^4^ okrepila mlade duše v narodnem duhu. Ob koncu kratkega šolskega leta so slovenski otroci priredili koncert; s slovenskimi pesmimi in igrali so nekaj igric. Pri tej priliki so pokazali, da trud učiteljice ni bil zaman. Nekateri ameriški listi so ob tej priliki grajali malomarne starše, ki niso poslali otrok v slovensko šolo z izgovorom, da slovenščina nima pomena. Listi pravilno naglašajo, da vsakdo, ki zna slovenščino, z lahkoto obvlada so-nxne slovanske jezike. Tudi naši narodni delavci v Clevelandu opozarjajo na velik pomen šolanja slovenskih otrok v slovenskih šolah in naglašajo, kako silno potrebno je, da starši pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo. Slovenci v Clevelandu imajo devet narodnih domov in nešteto klubov in društev, predvsem prosvetnih, žal pa je zadna leta zavladala tu in tam ma-lodušnost in naši rojaki se več ne oklepajo s tako vnemo svojih ustanov kakor prejšnje čase. Prav zdaj bi pa bilo potrebno, da bi znali ceniti pomen svojih društev in slovenske šole, zlasti še, ker je slovenskih otrok zdaj mnogo več, kakor prejšna desetletja. V Clevelandu je umrla ga. Marija Bradače-va, rojena Mesnikova, v starosti 63 let. Doma je bila iz Laz na Dolenjskem. V Ameriki je živela 40 let. Bradačeva družina je znana kot ena izmed prvih slovenskih rodbin v Clevelandu. — V starosti 70 let je umrl tudi eden izmed slovenskih pionirjev v Clevelandu Janez \Vblf, znan pod imenom Kočevarjev oče. Doma je bil Pod veliko steno pri Kočevju. V Ameriki je živel nad 41 let. — V La-kesideju je umrl v starosti 45 let Alojzij Kralj, doma iz St. Vida pri Stični. V Ameriko se je preselil pred 26 leti. V domovini zapušča sestro Frančiško. — V starosti 59 let je umrl Fran Draganič, doma iz okolice Žužemberka, odkoder se je preselil v Ameriko pred 40 leti. V domovini zapušča brata in sestro. — Umrl je šele 27 let star Anton Flak, ki je živel v Garretsvilleju v državi Ohiu pri svojem očetu na farmi. TT Chicaen ie umrl zaradi ran, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči, Andrej Medve-q o v starosti 56 let, doma iz Bizeljskega. — V Pueblu je umrl Janez Knafelc, šele 29 let star. Rodil se je v Ameriki. — V Buenos Ai-resu je umrl Ivan Mermolja, doma iz Vojšči-ce na Krasu. — V Evelethu je umrl Franc Vrabec, doma iz Pleskovice na Krasu. Štel je šele 34 let. — V Elyju je umrla Frančiška Koščak. Zapustila je moža in pet otrok © STRAN 7 1 Ženski vestnik Za kestimfo Pečenjak iz turščične moke. V obilen liter mleka deni pet dekagramov sladkorja, pet dekagramov sirovega masla in kavno žličko soli. Nato naj zavre in v vrelo mešaj e vsuj dobro polovico litra turščičnega zdroba ali moke za polento. Ko se nekoliko zgosti, zmes urno vlij za prst na debelo v že pripravljeno plitvo kožico na dve žlici razpuščene vroče masti. Peci četrt do pol ure. Pečeno razreži in potresi s sladkorjem. Prav dober je turščični pečenjak, če vliješ na razrezanega nekaj z vinom zmešanega vrelega malinove-ga soka. Turščična polenta. To jed skuhaš pravilno takole: V poldrugi liter vrele slane vode zamešaj tri četrti litra turščičnega zdroba ali moke za polento in mešaj na toplem toliko časa, da se zgosti in se odloči od kuhalnice. Zatem polento na površju lepo zravnaj, po-krij in postavi za nekaj minut stran. Naposled z lopatico zreži na kose, ki jih devaj na topel krožnik in zabeli. Zabeliš jo lahko tudi z razpuščenim sirovim maslom. Prav dobra je polenta, če vodi, v kateri jo kuhaš, dodaš dve žlici sirovega masla ali malo masti. Pečenjak iz ajdove moke. V loncu gladko raztepi poldrugi liter mleka, tri četrti litra ajdove moke, eno jajce in malo soli. Nato razbeli v pekači tri žlice masti, vlij vanjo pripravljeno testo in peci v pečici pol ure. Ko je pečeno, zdrobi z vilicami in deni z zavrelim mlekom na mizo. Jed j'e primerna tudi h kislemu zelju. Makova potica. V treh osminkah litra sladke smetane ali neposnetega mleka zakuhaj 30 dkg stolčenega maka. Ko je hladno, primešaj tri rumenjake, 20 dkg vanilijevega sladkorja in tri žlice sveže smetane. Tudi sneg treh beljakov rahlo primešaj. Razvaljaj kvašeno testo, pomaži z nadevom in trdno zavij. Deni v pomazan model in postavi na toplo, da kipne. Potem še pomaži z jajcem in peci približno eno dobro uro. Kako pravilno kuhaš makarone. Makarone deni zmeraj v vrelo slano vodo in jih pusti vreti 20 do 25 minut (nekatere vrste makaronov kuhaš tudi le do osem minut). Nato jih stresi na kuKmjsko rešeto in polij z mrzlo vodo. Ko voda odteče, jih stresi v kožico z zabelo ali v kako omako. adagearuja Kakor poročamo na drugem mestu, so le-gionarji v Rumuniji umoriii te dni vrsto odličnih državnikov bivše vladavine. Med umorjenci sta tudi bivši predsednik vlade in znani rumunski znanstvenik profesor Nikolaj Jorija in bivši rumunski finančni minister Virgil Madagearu O njunem umoru javljajo nasledne podrobnosti: Profesorja Jorga so odvedii iz njegove vile v Sinaji v neznano smer ljudje, o katerih doslej še ni znano, kdo so bili Ker Jorge ni bilo več nazaj, so se njegovi svojci in znanci začeli bati zanj in so zato posredovali pri predsedniku vlade in notranjem ministru, ki je izdal naročilo vsem orožniškim postajam, da morajo iskati pogrešanega. Naposled so orožniki v četrtek oh 16. na poti proti Ploestiju našli truplo profesorja Jorge EMIUO S ALG ARi »Da,« je odvrnil nagio Dimitrij. »Hotel sem mu povedati, da je moja gospodarica najela stanovanje. Hšiea stoji ob starem mestnem zidu pri smrekovem gozdičku. A vam sem prinesel tole pest rubljev, da boste pili na njeno zdravje. Moja gospodarica ne pozabi ljui, ki so bili prijazni nasproti njej.« Stražmojster je skremžil usta v prijazno rezanje in opazoval ponujeni denar z bleščečimi se očmi. »Ali je res to zame?« »Kaj ga ne marate?« »O da! Tako vsoto zaslužim jaz komaj v dveh mesecih. Ali vas smem povabiti na steklenico pravega moskovskega piva?« »Zakaj pa ne! Tudi na dve steklenici me lahko povabite!« »Dobro, izpila jih bova pol tucata, če hočete, V gostilni tamle imajo odlično, sveže pivo!« Stražmojster je pokazal na leseno hišico z vei kanskim izveskom, predstavljajočim Kre-mel. ,1 »Ali ste danes prosti?« »Prost ko ptica v zraku do večera. V Ha-racainsku ni mnogo dela!« »Imate pa vendar dva jetnika, za katera se morate brigati.« »Ta dva nam ne povzročata mnogo opravkov Sta zelo mirna moža.« Stopila sta v nizko, zakajeno in z nekaj smrekovimi vejami okrašeno gostilniško sobo. Kozak je naročil štiri steklenice piva. »Na zdravje darovalke!« »Na vaše zdravje!« je odvrnil Dimitrij. »Pivo je odlično. Res je iz Moskve!« »Da, da, vem, kaj je odlična pijača. Prijateljček, recite vendar svoji gospodarici, da bi še vzel njene rublje, če jih ima kaj preveč in jih vse zapil na njeno zdravje!« »To ji bom rekel!« »Vidi se, da je zelo bogata.« »Zelo bogata je.« »Kakor mi je >olicijski šef povedal, je Francozinja. Potuje baje kar za zabavo?« »Zelo ji je všeč pustolovsko življenje.« »A kaj, za vraga, jo je zaneslo k Hal-kom?« »Hotela je z zanesljivim spremstvom potovati skozi Mongolijo, da bi obiskala Kitajsko.« »Lepo potovanje, moram reči! Kako pa ste se prav za prav seznanili s kaznjenci?« »Kaznjenci so prosili halkovskega poglavarja za gostoljubnost. Ker so izobraženi ljudje z lepimi manirami, je moja gospodarica rada govorila z nj4mi.« »Da, da, eden je celo bivši polkovnik in drugi inženjer. Oba sta dostojna moža in nista potepina.« »Ali res mislite, da sta pobegla kaznjenca? Jaz ne verjamem.« »Pomota je izključena. Bili smo že prej ob- Profesor Jorga je bil nepomirljiv nasprotnik Železne garde. Lcgionarjem se je posebno zameril s svojo tožbo, ki jo je svoj čas vložil proti Korneliju Codreanu zaradi razžaljenja časti Codreanu je bil na njegovo tožbo obsojen na šest mesecev zapora, iz katerega se pa ni več vrnil, ker je bila medtem proti njemu vložena tudi druga tožba zaradi veleizdaje in je bil nato Codreanu usmrčen z drugimi legionarji. Legio-narii so zato profesorja Jorgo imenovali kar »krvnika nacionaMstične mladine«. Profesor loraa se ic v zadnjem času umnknil iz Bukarešte in živel v svoii vili v Sinaji. Toda klinb temu ni mogel uiti maščevanju lcgio-narjev. K umoru Virgila Madagearua pa poročajo, da so tudi niega odvedli neznanci, in sicer le ie.zeru. ki 'e'?i 4S Vm od Bukarešte. Jeze- veščem o niunem beiru. Sta res nevarna možaka. prijateljček. Umorila sta rudniškega nadzornika iz Algazi^ske doline, ki ju je zasledoval in še več drugih kozakov. Bila pa nista sama. temveč jih je bilo več.« »Ali bosta dolga ostala tu?« »Vsaj nekaj tednov.« »A potem?« »Odvedli ju bodo v Irkutsk in ju gotovo obes;li.« »Ubožca!« »Kaj ubožca, nihilista sta!« »Pazite, da vam kakšno noč ne uiaeta! Ječa ni videti posebno trdna.« »Ponoči stražim zapore še s tremi kozaki.« »S tremi? To ni mnogo. Gotovo lahko po potrebi pokličete še ostale tovariše in po-liciiskega šefa?« »Ta ne sni v uradnem prostoru, a tovariši imajo drugo delo. Stražiti morajo na meji, kar je važnejši opravek kakor jetniška služba.« Stražmojster je plačal zapitek in oba sta zapustila gostilno. »Uoam, da se bova še videla.« »Prav gotovo. Drugič pa bo vrsta na meni, da vas bom pogostil. Še nekaj! Obvestite svojega šefa, da smo našli stanovanje!« »Kar zanesite se name, da mu bom povedal. Sicer pa je to nepotrebno. Vaši gospodarici zaupajo!« Dimitrij je še enkrat pozdravil z roko, nato jo je ubral proti najeti hišici. Mel si je roke in bil prav vesel. »Mislim, da bodo rublji, ki sem mu jih dal, storili svojo dolžnost, in da nam ne bo žal zanje!« ro obdaja okrog in okrog gozd. Na samem so ga neznanci umorili in pustili njegovo truplo tam. Orožniki so pozneje to truplo našli. v • >■■ Tornado pavzrm , strašno opustošenje Nekateri kraji v Severni Ameriki in Tihem morju so pogosto izpostavljeni silnim viharjem, kakršnih v Evropi sploh ne poznamo. Tornado, kakor se imenuje tak vihar, navadno povzroči strahovito opustošenje. Ena izmed najvažnejših nalog vremenoslovskega odbora pri ameriškem kmetijskem ministrstvu je preučevanje in opazovanje takih viharjev. Nastanek viharja spada med najzanimivejše prirodne pojave. Nebo je jasno in ozračje mirno, ko se naenkrat vznemiri morje. Pozneje se prikažejo oblaki in para na nebu. Sonce in luna dobita rdečo barvo. Zrak postane vlažen in zatohel. Barometer počasi pada in pade zelo nizko. Pripode se oblaki, ki povsem zakrijejo nebo. Vseh živih bitij se polasti nemir. Zdajci pridrvi vihar sam. Kakor orehove lupine poskakujejo na valovih največje ladje, na suhem se pa majejo največja poslopja. Hitrost vetra narašča od minute do minute in doseže 2000 in še več kilometrov na uro. Potem pa moč tornada popusti, vlije se dež ali se pa nebo delno zjasni, toda barometer se še zmeraj ne dvigne. Kmalu prihrumi tornado znova, in sicer od nasnrntne strani. Barometer se počasi dviga, kar je dokaz, da je tornado prekoračil višek. Francozi se morajo Pariški »Figaro« je nedavno objavil uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Mi smo se smejali Nemcem, ki so ^e « d-rekli sirovemu maslu, da so lahko vlivali topove. Danes se lahko smejejo Nemci nam, ker nimamo ne topov in ne sirovega masla Francoski narod se bo moral naučiti od nemških zmagovalcev. Nemci mOraio pcs a.i ;'.a nas Francoze zgled discipline in d lavnosti, Indokina je velika dežela tam ob-koncu Kitajske. Dalje mcii na S<» . ki držijo daleč v. notranjost. Tja, kjer leži riževo polje riževega polja. Riž, nič ru:-:en riža. Kakcr daleč vidi oko, sama neizmerna polju ■/. majhnimi prekopi. Riž mora biti stalno pod vodo in poljsko delo jc Itrstino naporno Samo mali žolti kuliji lahko vzdržijo te napore Nad glavo žareče sobice in do kolen v vodi Dvanajst do štirinajst ur de'a?Q in dobivajo malenkostne mezde. Ti ku'«j» so Anamiti Zilavost tega naroda je čudovita 7a obed dobivajo r>e-< mtmaa >a,>on—im«iiim hiii jiipii ščico riža z ribjo omako. Spijo na tleh svojih ilovnatih koč. Evropec, ki je obiskal to deželo, piše o kulijih: »Spominjam se nekega kulija, ki me je nekoč tri ure vozil s svojo rikšo (vozičkom za prepeljavanje ljudi) in pri tem prehodil najmanj 30 kilometrov. Ko sem mu potem plačeval, je so-pel in pot mu je tekel v potokih po telesu. Toda komaj je vtaknil zasluženi denar v žep, je že planil k drugemu Evropcu in mu ponudil svojo službo.« V Indokini je mnogo bivolov. Izvoz bi-volskega usnja je zelo velik, saj je bivol edina domača žival teh krajev. Majhne vasi so tam iz bambusovih koč. Glavno mesto je Hanoi. Je to veliko moderno mesto, v katerega evropski četrti se človek počuti čisto domačega. Široke, senčnate ceste so tako čiste kakor v najmodernejših evropskih mestih. Vile Evropcev ob teh cestah zro kakor majhni gradovi na krasne vrtove, ki jih obdajajo. Hanoiske ceste imajo šc imena iz anamitsko cesarske dobe. Imenujejo se Cesta svile, Cesta lon-čariev, Cesta zlatarjev in tako r.anrej. Kakor vsa mesta tropskega past' ima tudi Hanoi svoje čudovite vrtove. Sredi med bambusovimi grmi in palmami leži majhno jezero. Zdi se ti, kakor bi živel v začarani deželi, kadar se nolna liitia zrcali v vodi in težak vonj cvetja napolnjuje zrak. Kamor posedaš, vidiš nagode Canamitska svetišč,\). Ce'o v mestu med velikimi trgovinskimi hišami stoji nagoda sredi jezera. Most drži tja in v večernem mraku hodijo Anamiti v trumah v pagodo molit. To je ura. ko se tudi Evropci pokažejo na cestah Gredo igrat tenis aH v kavarne. Kavarne se že na zunaj rs»?l»Vujeio od naših. Zlasti niso za-kaiene kakor naše. Kavarne v Indokini so čisto odprte in imajo velike in zračne prostore. Relokožci. ki iih srečuješ v Indokini. so sami trgovci, oficirji in uradniki v dobrih noložaiib Rili bi zavidanja vredni, če bi jim ne govorilo iz oči tisto svetlikan-je, ki ga imenujemo na vsem svetu domotožje. Človek psuje Evrono. če v Evropi živi Obožu-ie jo, če jo pozna le še iz nripovedovania. Evronci v Indokini hreneniio no domačih kra'ib kier so vsi liudie beli, kier se sHSi i^zik. ki si fa govoril v mladosti doma. kjer ti pp stre™5* vedno žolti ljudje, ki se su-Žpr>'sko vedejo. Evronci imaio tam lene službe, hiše s slu-TVjlflir, camo T»"t na mislite, da bo število mo :h ljudi zadoščalo za izvršitev .vašega načrta?« »Več ko preveč jih bo. Predvsem ne sme zbuditi pozornosti, če bo večje število vaših rojakov prišlo v mesto!« »Pojut-rišnem bo sejmski dan. Na take dneve jih je zmerom mnogo v mestu, kjer prodajajo mleko in .sirovo maslo.« Okoli 11. ure ponoči sta prihajala do gorovja ob meji. Halek je pozorno opazoval vrhove gora. Hotel je videti, če bi kje opazil taborni ogenj. Ko ni videl ničesar, je konja usmeril v neko tesno sotesko. »Ta prehod poznajo le redki ljudje!« je rekel. »Morava pa biti previdna in ne sme-va biti preglasna!« Pot, ki jo je zdaj mesec malo razsvetljeval, je bila divja in romantična. Vila se je ( med visokimi, strmimi skalami. Držala je čez velike skale in drevesna debla, ki so jih nanosili nanjo plazovi ali pa hudi nalivi. Globok molk je vladal vse naokoli. Ježa skozi sotesko je trajala pol ure. Nato se je pot spet razširila in je držala po majhni dolinici, skozi katero je tekel deroč gorski potok. »Meja je zdaj za nama,« je izjavil Halek pokazavši na visok, gol steber z barvano progo. »Zdaj naju kozaki ne morejo več ujeti!« Zdajci se je zaslišal žvižg iz gostega grmovja. ^ »Kaj pomeni to?« je vprašala Marija in zgrabila za revolver. , ,, »To so samo znaki mojih ljudi, ki so pač slišali peketanje najinih konj!«. Nato je glasno zavpil: »Jaz sem vaš poglavar!« Več temnih postav se je pojavilo. Takoj zatem je zaslišala mladenka znani ji ljubi glas: »Vi ste, gospodarica Marija? O, hvala Bogu, da ste svobodni!« »Ivan!« je vzkliknila v veselem razburjenju pomolivši s sedla roko prijatelju. »Kje je vaš brat? V zaporu?« »Da, Ivan!« » Storm?« »Tudi on je zaprt. Mi pa ju bomo osvobodili!« »Pripravljen sem, storiti za njuno osvoboditev vse! Kar razpolagajte z menoj!« Spet je vodil študent Marijinega konja kakor takrat. Sli so k poglavarjevemu šotoru, ki je stal ob robu nekega gozdička in ga je stražilo osem Halkov. ' Dobrodušni in gostoljubni pastirji so pripravili polkovnikov! sestri svečan sprejem. Ko se je bila okrepila z mlekom, čajem in drugimi dobrotami, je povedala dogodke zad-nih dni. »Zdaj pa bi rada vedela,« Se je obrnila k Ivanu, »kako se vam je posrečilo pobegniti.« »Na zelo preprost način,« je odgovoril smeje. »V trenutku, ko so kozaki razstrelili stolp, so se zamajala pod menoj tla in padel sem v globino. Znašel sem se v kleti, ki je morala biti nekoč shramba za smodnik. Zavoljo padca sem ležal nekaj časa nezavesten, a ko sem se spet zavedel, so bili kozaki že davno z vami vred odšli. Kakor vidite, se moram za svojo rešitev zahvaliti le srečnemu naključju!« »Hvaležni smo Bogu za vašo svobodo, Ivan! Zelo nam bo koristila! Zdaj pa poslušajte moj načrt! Stražmojstra in njegove vojake ■j dan, lahko čitajo, poslušajo godbo, uganjajo šport. Dobijo mnogo več denarja za svoje delo kakor tam v Evropi, pa vendar hrepene po Evropi. Indokina ima še mnogo čudežnih znamenitosti. Takšna znamenitost je na primer mrtvo mesto Angkor. Velikansko kameni-to mesto, pred tisočletji.sezidano sredi pragozda, ki so ga njegovi prebivalci zapustili. Velikansko zidovje, palače in svetišča še stoje. Neko pošastno razpoloženje občutiš. Borba za grški književni jezik v Grčiji je . že stara. Gotovo ni splošno znano, da ima- | jo Grki prav za prav dva' jezika, ki se drug od drugega tako razlikujeta, da lahko enega dobre poznamo, pa diugega ne bomo razumeli. Grški književni jezik se je razvil iz stare grščine. Imenujejo ga katharrevust. Poleg tega pa obstoji še ljudska govorica di-motiki. Oba načina govora obvlada le manj- * še število izobražencev. Večina prebivalstva pozna samo dimotiki. Razlika med književno grščino in ljudsko govorico je velika. Prava katharrevusa se uporablja samo za boljšo književnost in znanstvena dela. Celotno novogrško pesništvo pa je pisano v ljudskem jeziku. Časopisje izhaja v mešanici obeh. Na ta način pridemo do čudnega spoznanja, da večji del grškega ljudstva sploh ne more čitati knjige razen najnovejšega pesništva in delno časopisja Da tu ne gre za malenkostne razlike, naj nam pokaže nekjri Ze leta 1799. je opazil Šumahov, poglavar Tunguzov v južnovzhodni Sibiriji v le Ju blizu izliva reke Lene nekoliko čudno reč. Ker je pa gledal le od daleč, ni mogel spoznati dotičnega predmeta. Šele ko je spet prišel k izlivu Lene leta 1801.. je ugotovil. bomo na zvit način preslepili v zaporu Vi, poglavar in dva izmed njegovih najkrepkej-ših ljudi morate obleči kozaške uniforme, ki jih priskrbi moj sluga. Ponoči se boste javili stražarjem pred policijskim poslopjem in jim izročili Dimitrija kot jetnika Stražmojster, ki je dober prijatelj z Dimitrijem, se bo seveda protivil njegovi aretaciji. Pri tej priliki boste kot kozaki imeli neoviran dostop v jetnišnico. Ko boste v poslopju, naperite svoje pištole proti stražmojstru in njegovim ljudem ter jih prisilite, da se na milost in nemilost vdajo. Nato jih zvežite, osvobodite oba jetnika in v diru bomo zbežali čez mejo pod zaščito krdela hrabrih Halkov. Ali se vam ne vidi ta načrt izvršljiv?« »Odličen načrt je!« je vzkliknil Ivan navdušeno. »Ah stoji jetnišnica bolj na samem da nas ne bo mogel nihče motiti?« »Ne, sredi majhnih ulic, ki pa nimajo mnogo ljudi.« »Za našo varnost bodo že skrbeh moji zvesti!« je pripomnil poglavar »Vse naokoli bodo stražili. Kdaj naj se načrt*izvrši?« »Jutri zvečer se vrnemo. Upam, da bomo ob 1. uri ponoči že v Haracainsku.« »Dobro, jutri začnem že zjutraj pošiljati svoje ljudi po dva ali tri skupaj v različnih časih v Haracainsk. Tako ne bodo zbujali pozornosti!« »Zdaj vas pa moramo zapustiti, draga prijateljica, da boste lahko spali!« Zaskrbljen je položil Ivan še več volnenih odej na njeno ležišče. Marija je vsem dala roko, nato pa je legla k počitku. če greš ponoči sam po temnih cestah v Ang-koru in se v mesečini, ki je tam mrtvaško bleda, ostro vidijo vse zgradbe. Okrog in okrog je vse čisto tiho. Celo nočno šumenje pragozda je utihnilo. Temno in črno se dviga tiho svetišče proti nebu. Pravijo, da je morda kužna bolezen nekoč pomorila vse prebivalstvo Angkora. drugi ljudje pa se niso hoteli več naseliti v njem. Po tej čudoviti deželi zdaj segajo Siami. Radi bi imeli nekaj njenega ozemlja. primerov. V knjižni grščini je kruh »ardos«. Če boš šel k peku in zahtevat »ardos«, ne boš dobil ničesar, odnosno boš moral z znaki dopovedati, da hočeš kruh. Reči boš moral, da bi rad »psomi«, pa boš dobil kruh. V knjižnem jeziku je vino »oinos« kakor v stari grščini, v gostilni pa moraš zahtevati »krasi« Razlog za take velike razlike je v tem, da je živela katharrevusa zadno tisočletje sa m o za samostanskimi zidovi in pri učenjakih. Ljudska govorica pa je bila izpostavljena neštetim vnlivom tujih narodov, ki so prihajali na grška tla N>:več sledov so zapustili v grškem ieziku Pcnečani in Turki. Do sporov za jezik je nm'o pred 120 leti. j ko je nek-i stranka po r- s*anV;ii rove grške j države zahtevala, naj se ?i se katharrevusa povsod uvede ko* uradna črška govorica. Od takrat so v Cr'*iii borbe za enot'"' jezik, ki še danes niso končane. da je bil to orjaški mamut. Pog avar Tunguzov je sporočil to svoji družini, ki pa t-ga odkritja ni bila vesela, ker ie v svojem praznoverju verjela, da prinaša taka r.aidba samo nesrečo. Res je kmalu nato Drinesel mamut nes- č">. 39 poglavje DRZEN NAPAD Drugega večera so zapustili Marija, Ivan in poglavar mongolsko ozemlje. V njih spremstvu sta bila dva izmed najspretnejših pastirjev. Spet so jahaii-sj^tij&ezkdfcsotesko v najglobljem molku, naTC^ffi^KŽiii navzdol na malo stepo. Ze podnSBHhmo dvajset hal-kovskih jezdecev v majnmh krdelih preiskalo mejo in ni nikjer naletelo na kozake. Četa, ki je bila napadla kitajski stolp, se je gotovo vrnila v svojo garnizijo v kakšnem obmejnem mestu. Pogled poglavarjev je oprezal na vse strani, toda nič sumljivega se ni pokazalo na obzorju. Tudi njegova ušesa niso slišala kakšnega sumljivega suma. Ze so se videla na severu visoka uradna poslopja mesta, tako policijski urad, cerkve s svojimi kupolami in stražnica na tržnem prostoru. i Tedaj se je nenadno vzdignil iz visoke trave konj, ki je na pol skrit ležal v njej. »Kdo je?« je zaklical poglavar ustavivši svojega konja in zgrabivši za puško. »Jaz sem, poglavar, eden izmed vaših!« »Kaj se je zgodilo?« »Smo v gozdu blizu hiše te gospode.' Mesto je mirno!« Dimitrij in Fedor sta prišlecem že prišla nasproti. ' ,<••■- r »n ' »Dimitrij, ali si stražmojstra ponovno videl?« je bilo prvo gospodaričino vprašanje. »Zvečer sva bila v gostilni in sem ga moral celo povesti v policijsko poslopje, ker ni več zanesljivo stal na nogah. Mislim, da nocoj nima posebnega veselja s straženjem.« »Prav dobro! Tedaj se nam ne bo zelo upi- Zakaj Šumahov je zbolel in dve leti ni več videl mamuta, šele leta 1804. se je spet napotil k izlivu reke Lene. Zdaj je ležal mamut na produ. Ledu ni bilo tam več. Šumahov mu je izdrl okla, za katera je dobil 50 rubljev. Tunguzi so krmili z mamutovim mesom svoje pse. Smrad gnijočega mesa je privabljal volkove in druge divje zveri, da so žrle meso mamuta, ki se je toliko tisoč let ohranilo v ledu. Tega mamuta je poiskal tudi rastlinoslovec Adams, a je našel samo mamutovo okostje, kateremu je manjkala tudi ena noga. Kosti so bile še povezane z mišicami. Lobanje se je še držalo nekaj kože in tudi del uhlja je še naše} Adams na glavi. Stran, na kateri je mamut ležal, je bila bolje, ohranjena. Adams je odrezal kos kože in jo vzel s seboj. Bila je tako velika, da jo je moralo vleči deset mož. Izmed dlak, raztresenih po snegu, so merile nekatere po sedem centimetrov. Mamut je torej moral imeti na vratu dolgo grivo. Okostnjak tega mamuta krasi zdaj leningrajski muzej. Okla so morali vzeti-od drugega mamuta in mu jih dodati. To je bilo lahko, kajti pozneje so našli zlasti na Lja-hovskih otokih blizu ustja rek Lene in In-digirke zelo pogosto ostanke mamutov, teh strahotno velikih živali iz pradavnine. --- '■ Pripovedke o nastanku glasbe Kako in kdaj je nastala glasba, je vpraša-; nje, na katerega človek ne bo mogel nikdar odgovoriti. O nastanku glasbe obstoje pri raznih narodih le pravljice. Tako pripovedujejo Japonci, da se je boginja sonca nekoč razjezila, ker ljudje niso ča-i stili sonca tako kakor bi ga bih morali. Zato se je boginja sonca skrila v temno votlino, na zemlji sta pa zavladala tema in zima. Čez nekai časa so se zbrali bogovi na posvetovanje, kako bi izvabili jezno boginjo iz njenega skrivališča, in sklenili so, očarati jo z nežnimi zvoki. Zato so izumili godbo. Ko so dosegli čarobni zvoki sluh boginje sonca, so takoj zbudili njeno zanimanje in jo omehčali. Posledi-ca tega je bila, da se je sonce Spet po-j kazalo na nebu. j Stari Kitajci so pa spet verovali, da je I čudežna ptica prinesla ljudem glasbo z neba. Arabci pa pripovedujejo, da je v pradavnih časih padel jezdec z velbloda in si ranil roko Ko je spet zaiahal velbloda, je vzdihoval ral. Kaj pa je s kozaškimi plašči? Ali si jih dobil tako. da nisi zbujal suma?« »Vse v redu! Izdajal sem se za prekupčevalca iz Tomska, ki kupuje stabo blago za kaznjence. Uniforme so ležale razgrnjene v sobi. Bili so dolgi do pet segajoči plašči iz debelega, sivega sukna z visokimi ovratniki. Zraven so bili visoki ošiljeni klobuki iz kosmate klobučevine, ki se morajo pritisniti globoko na čelo. V preobleki so bih zdaj možje čisto spremenjeni. Orožje so delno obesili vidno nase, delno pa skrili v žepih. Namesto enega izmed pastirjev so vzeli s seboj voznika Fedorja, ki je hotel biti prisoten pri rešitvi gospodarja. »Kie je naš jetnik?« je vprašal ivan. »Tu sta dva jetnika!« je odgovorila Marija zvito se smehljaje. »Kako? Tudi vi hočete z nami?« sta presenečeno vzkliknila poglavar in Ivan. »Ne smem ostati doma, kadar drugi tvegajo življenje za rešitev mojega brata!« »Ostanite tu! Nevarno lahko postane!« je silil vanjo študent. »Če nastane borba, vas lahko ustrele!« »Dobro, pa bomo umrli vsi skupaj!« je bil odgovor. »Hočem nevarnost, v katero vas izpostavljam, deliti z vami! Stražmojster me pozna in ne bo takoj zagnal hrupa, če me bo videl poleg Dimitrija.« , r »Ali ste kaj oboroženi?« »Imam samokres s seboj in Dimitrij v* da znam dobro meriti!« v . Ko so Halkom zapovedali, naj se čim mirneje drže okoli policijskega poslopja, je četica šla na pot Po netlakovanih cestah se ni slišalo peketanjna konj. (Dalje) Grki ne govore in ne pišejo več stare grščine Kako so našli prvega mamuta v SIMf ip raradi hudih bolečin z visokim in globokim glasom. To stokanje je izpodbujalo velbloda k hitrejši hoji in kolikor bolj je jezdec stokal, toliko hitreje je ubiral velblod pot. Pozneje so vsi jezdeci velblodov v puščavah prepevali, Kakor znano, je bil Robinson, čigar zgodbo na samotnem otoku pozna menda ves svet, oseba, ki se ni porodila samo v pesniški domišljiji. Doslej so menili, da je Defoe pobudo za svojo povest o Robinsonu dobil iz potopisa kapitana Rogersa, ki je izšel leta 1812. in ki poroča med drugim o usodi škotskega mornarja Aleksandra Selkirka. Ta Selkirk je prostovoljno zapustil svojo ladjo in preživel pet let na nec^bljudenem otoku. Zdaj pa je neki ameriški raziskovalec odkril, da je bil pravi Robinson nekdo drugi, in sicer španski mornar Serrano. Ta je bil na krovu neke ladje, ki se je potopila na poti iz Havane v Cartageno. Bil je edini, ki se je rešil. Morje ga je vrglo na pust otok. S čudovito hrabrostjo in žilavostjo je potem ušel smrti. Njegove doživljaje opisuje knjiga »Comentarios Reales«, ki jo je napisal Garcilaso de la Vega in ki je izšla v angleškem prevodu 1. 1688. Iz te knjige je pisatelj Defoe po mnenju ameriškega raziskovalca prevzel podlago za svojo povest. Če je to res, tedaj je resnična zgodba prekosila Zanimivost! s^d Anglija je v Ameriki naročila za 400 milijonov funtov (88 milijard dinarjev) orožja? Te dni je prispel iz New Yorka v London predsednik angleške vojaške komisije za nabavo vojnih potrebščin v Zedinjenih državah Arthur Purvis. Angleški vladi je prinesel 'poročilo o tem, koliko angleškega denarja je bilo doslej v Zedinjenih državah pripravljeno za nabavo potrebnega orožja in drugih reči za Anglijo in koliko novih pogodb je bilo sklenjenih z raznimi podjetji. Računajo, da je Anglija porabila in bo še izdala po že sklenjenih pogodbah skupno 400 milijonov funtov šterlingov (okrog 88 milijard dinarjev) za svoje nabavke v Zedinjenih državah. Za ta denar je ali bo v kratkem dobila 11.000 letal, 6000 letalskih motorjev tipa Rolls Merlin, 4000 tankov in milijon pušk. Razen tega pa še mnogo letalskih motorjev drugih vrst, velike količine municije, topov, strojnic, torpedov, bomb in min. X Prvi zamorec v Ameriki postavljen za generala. V Evropi, zlasti v državah s fašističnimi vladavinami divja hud boj za čistost ras. Ta boj temelji na načelu, da niso na svetu vsi ljudje enako vredni in da gre zato nekaterim prednost pred drugimi. Nekatera plemena naj bi imela pravico gledati na druga nekako z viška. V demokratični Ameriki pa se še vedno trdno drže tega, da so na svetu vsi ljudje enaki in da morajo imeti vsd enake pravice. Da je temu tako, priča dejstvo, da je predsednik Zedinjenih držav Roosevelt povišal nekega zamorca za generala ameriške vojske. Posebej je naročil, da morajo listi to v svojih poročilih vidno naglasiti, da bo tudi najširša javnost videla, kako v Ameriki cenijo človeka po njegovih resničnih zmožnostih, ne pa po plemenu. Prvi zamorec general se imenuje Penjamin Daviš. X Napad na japonski službeni vlak terjal nad sto žrtev. Službeni vlak, s katerim so potovali te dni v Nanking japonski in kitajski, uradniki iz tistih delov Kitajske, ki je pod Japonsko, se je v bližini mesta Sučova ponesrečil. Kako je prišlo do nesreče, še ni ugotovljeno. Verjetno je, da je bila proga podminirana. Po zdajšnih vesteh je bilo približno 100 potnikov ubito in ranjeno. Japonci menijo, da gre za atentat, ki so ga izvršili kitajski četniki. Da gre za atentat, bi sledilo iz tega, ker so s ponesrečenim vlakom potovali v Nanking japonski uradniki k podpisu če so hoteli pripraviti velblode do hitrejše hoje. Jezdeci velblodov so bili po arabski pravljici prvi pevci-glasbeniki in njim se mora svet zahvaliti za glasbo. povest. Španski mornar Serrano je doživel namreč hujše reči in se je moral močneje boriti za svoj obstoj kakor junak povesti Defoe je svojega junaka postavil na čaroben otok, kjer je bilo dovolj vode, lesa, divjačine in drugih za človeško življenje neogibno potrebnih reči. Iz ladje, ki je nasedla na peščini, si je Robinson lahko izbral vse, kar je v svojem samotnem življenju potreboval, zlasti orodje in orožje. Španskega mornarja pa je vihar vrgel na golo peščino, ni imel ne vode, ne mesa in ne orodja. Ladjo, ki predstavlja Robinsonu vez s človeško kulturo, so Serranu požrli valovi. Vrniti se je moral dejansko k naravi. Njegov otok mu ni dajal drugega za življenje kakor želve. Pil je njihovo kri, jedel njihovo meso in uporabljal njihove oklepe, da je vanje zbiral deževnico. Z največjo skrbnostjo je nabiral ostanke lesa in morskih rastlin, ki jih je naplavljalo morje, in potapljal se je na dno morja, da bi pobiral kamne, s katerimi si je kresal ogenj. pogodbe o japonskem priznanju od Japoncev postavljene kitajske vlade v Nankingu. Japonska oblastva so uvedla strogo preiskavo. X Pomen Dodekaneza za Italijo v zdajšni vojni. Južnovzhodno od turške obale je ob vhodu v Egejs.co morje in na križišču važnih prometnih žil med Carigradom in Kairom ter med Palestino in Sirijo več italijanskih otokov, ki jih nazivamo s skupnim imenom Do-dekanez. Dodekanez pripada Italiji pravno šele od 1. 1923. Tedaj je bilo priznano dejansko stanje, ki je obstajalo že od turško-itali-janske vojne v Tripolisu leta 1911. Takrat je zavzela Italija najprej otok Rodos, nato pa še dvanajst otokov, ki spadajo v dodekaneško skupino. Štirinajsti otok, Castellrčsso, je dobila Italija po svetovni vojni. Italija si je na tem otočju zgradila več važnih oporišč, ki jih ima v tem delu kot protiutež proti angleškemu Cipru. Največji otok je Rodos, ki ima 62.000 prebivalcev. Na vsem Dodekanezu živi okoli 140.000 ljudi. Še važnejši kakor Rodos z znamenito starodavno trdnjavo so nekateri drugi manjši otoki, ki so bili do nedavnega brezoomembni, zdaj pa ima Italija na njih moderna letališča in pristanišča za bojne ladje. Tak^ffd^žgradili Italijani na otoku Leroku mjderna oporišča za letala. Najtežji bombniki fi^ko odtod ponesejo svoje breme na določene smotre. Do angleškega Cipra je od Lerosa le 500 km, do Haife pa 900 km. Do Grčije je še bližie. Do Krete ni niti 200 km, do Aten pa je nekaj nad 200 km. Seveda ne smemo prezreti, da so zdaj na Kreti Angleži in so seveda zdaj tudi oni v neposredni bližini teh italijanskih oporišč. X Bombniki, ki so baje še boljši kakor leteče trdnjave. Kalifornijska tvornica letal Consolidated Aircraft Corporation je predala prvo pošiljko velikih bombnikov v Anglijo. To so letala, ki lahko lete najdalje kljub temu, da so izmed vseh letal na svetu najtežja. Novi kalifornijski bombniki so baje celo boljši kakor leteče trdnjave. Novi bombniki imajo po štiri motorje in so težki po 20 ton. Njihova hitrost presega 480 km na uro in lahko prelete daljavo 5000 km, ne da bi jim bilo treba vmes kaj pristati. X Kako stražijo zaprte francoske državnike. Kakor znano je francoska vlada zaprla večje število bivših ministrov, katere dolži, da so lahkomiselno zavedli državo v vojno. Zaprti so v Riomu in straži jih 110 policistov. X Leta 1942 bo Amerika čisto pripravljena. V New Yorku je v svojem predavanju povedal general Dram, da Amerika ne more biti pred začetkom leta 1942. gotova z oboro- _DOMOVINA št. 49 »Ur«.......... a«. ..J žitvijo. Šele tedaj bo Amerika v vsakem pogledu pripravljena, in če bo treba, tudi za napadalno vojno. Za zadostno pripravljenost so izdani že vsi potrebni ukrepi. Amerika bo imela ob koncu leta 1941. 1,500.000 odlično opremljenih vojakov, ki bodo tudi takoj sto-sobni za ravnanje z mehaniziranim orožjem. Seveda že zdaj ne manjka Ameriki vojaštva za obrambo. X Odklonjeno božično premirje. Predsednik angleške vlade Churchill je odklonil 48-urno božično premirje, katerega je predlagal Vatikan. Churchill pravi, da ne zaupa nobenim obljubam. X Svoboda je življenje. Vrhovni poveljnik grške vojske general Papagos je izdal razglas, v katerem pravi: »Več je vredna ena sama ura svobode kakor leto dni življenja v suženjstvu.« X Tudi v Švici je sirovo maslo na izkai>-nice. Dne 1. t. m. se v Švici dobi sirovo maslo samo še na izkaznice. Za vsako osebo je določeno 400 gramov sirovega masla na mesec. Isto velja za mast. X Grški rušilec je potopil italijansko podmornico. Uradno grško poročilo- javlja, da je grški rušilec »Itos« potopil neko italijansko podmornico, ki je s torpedom napadla neko grško trgovinsko ladjo v konvoju, ki ga je rušilec spremljal. Grško uradno poročilo pripominja, da zaradi razumljivih varnostnih razlogov zaenkrat ni mogoče objaviti, kje je bila italijanska podmornica potopljena. X Smrti zavoljo starostne oslabelosti skoro ni. Dr. Karsner v Filadelfiji je po temeljitih raziskavah ugotovil, da je smrt zavoljo starostne oslabelosti izredno redek pojav. Po njegovih dognanjih se telesni stroj tudi v primerih, ko gre na videz za starostno oslabelost, ne ustavi dokončno zavoljo obrabe, temveč po večini zavoljo poznih posledic nekdanjih bolezni. X V Vatikanu varčujejo z živili. Iz Vatikana poročajo: Kakor povsod drugod v svetu moramo tudi pri nas varčevati z živili. Od 20. novembra naprej dobi vsak vatikanski državljan 300 gramov kruha na dan in dva kilograma testenin na mesec. X Lasje osivijo zaradi pomanjkanja vitamina B. Ameriški učenjaki delajo razne poskuse z vitamini na živalih in so ugotovili, da osivi dlaka živali, ki dobivajo premalo vitamina iz skupine B. Podrobnejši poskusi so pokazali, da vitamin Bw pospešuje rast, drugi vitamin Bx pa zadržuje učinkovanje na dlako in lase tako, da ne osive. Dalje se je izkazalo, da so postale vse osivele podgane neplodne. Poskusi se nadaljujejo in zelo je verjetno, da ni daleč čas, ko bodo učenjaki lahko dosegli svoj smoter, da namreč ljudem ne bo treba več nositi sivih las. X Živali znajo tudi jokati. Nekateri naravoslovci trdijo, da preživljajo živali strah, žalost in bolečino kakor človek in da znajo celo jokati. Nekateri prežvekovalci imajo solzne žleze kakor človek. Lovci pravijo, da jelen v zadnjih trenutkih tiho joče. Pesnik Lamartine je pisal v pismu o srni, ki jo je bil obstrelil na lovu, da ga je z nepopisno žalostnim pogledom in s solznimi očmi prosila, naj se je usmili in pusti živeti. Severni lovci dokazujejo, da znajo, tudi medvedi in severni jeleni pretakati solze. Neki lovec piše: »Bili smo na Aljaski. Obstrelil sem severnega jelena. Po večurnem iskanju smo naposled našli ranjeno žival, skrito v globokem gozdu, kjer je čakala smrti. V gobcu je imela pene in iz umirajočih oči so ji tekle solze. To je bil pogled, ki me je presunil v dno srca«. Neki afriški raziskovalec je baje videl jokajoče žirafe. To so zelo občutljive živali, pri katerih zadostuje le neznatna rana, da začno milo jokati. Njihovo stokanje je podobno joku. Holandski guverner na Sumatri je opazoval vrsto opic, ki je vesela in poskočna, če se pa česa ustraši ali se rani, vzdihuje tako, kakor bi jokala. S sprednjimi tačicami si briše solze. S solzami v očeh kažeta svojo žalost tjulenj in pes. TEŽKA vest Podnarjemndk: »Minilo noč m« je nekaj strašno grizlo v postelji.« Gospodinja: »Skoraj gotovo je bila to težka vest, ker mi že dva meseca niste plačali stanovanja...« Pet let je žive! tia pustem ©toku Liubitama od S. do 15. decembra. Nedelja, 8. decembra: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15: Kvartet mandolin. 9.00: Napovedi, poročila, 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 10.20: Verski govor (dr. Gvido Rant). 10.40: Kozaške pesmi (plošče). 11.00: Nedeljski koncert radijskega orkestra. 12.30: Objave. 13.(M): Napovedi. 13.02: Vojaška godba 40. pehotnega polka triglavskega. 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.$0: »Kako je Rdeča kapica oživela«, mladinska1 igr2ar). 18.00: Originalna švicarska godba /M«len*kov trio), in 40: v^tk Kiicvske nadvlade (Fran Terse-glav). 19.00: Napovedi, porekla, obiave. 19 25: Nacionalna nra. 19 50: Vzgoina posvetovalnica fVida^eifUhotfaV 20J9®: Radiiski o«kt?stey. 51.15: Ruske narodne pepmi bo pplp "Bo?dana Stritarjeva s soremllevanjem kitare (Stanko Prek). 22 00: N-^rovedi. poročila. 22.15: Večerna glasba (pfofSSJ. "Sreda, 11. decembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.5*5: Napovedi, porodila. 7:15: Pisan -venček veselih zvokov/tiIbi"čeV "Simfortfčrie sli- ke (plošče). 12.70: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. 15.02: Sramel »Tiuh'iana«. 14.00: Nfl-mv-edi. peim" 1.R..OO- P,e.V-olei. povzroči- telj taednarnfaHh revoliucli (dr. .Aloizij Kuhar). 15.20: Pcite z nami! (vodil bo Luka Kr-amolc). 19.00: Nanovedi. poročila, obiave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Šramli igralo (plošče).'20.00: Ura skladatelia Petra Jereba: r -e.-ina b0<:eda (Albin Laiovic), koncert radijskega komornega zbora. 2100: Komorni 7voki (ploščfi). rt 15: Citraški dueti (Slavka Peklarjlra in TfebenS. Napo- vedi, pomočila. 22..1?: Pisana Sam (pto'?-čet fletrtOk, 17. decembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) 12.00: Uvertire (plošče). 12.30: Poročila, obiave. 15.00: Napovedi, v 0?- T^oppevi ob spremljavi lutnie. Pela bosta Anton Sladoliev in Janez Lipušeek; spremljal bo Stanko Prek 14*10: Napovedi, poročila. 18.00- Radiiski orkester 1.8 40: Slovenščina za Slovence fdr. Rudolf Knlar'*). 19.00: Napovedi, poročila, obiave. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Deset minut zabave. 00: D»ma<či kvartet 30.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 77.^0: Napovedi, pc-n^iia. 22 15: Radiiski orkester Petek. 13. decembra. 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: P'san venček ivpelijj ^jrafcov, /p^če), 11.50: Šolska ura: Pojd;mo v Rute (Miroslav Demšar\ 12 00: f.V,verske pesmice WoščeV 12.30: Poročila, obiave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radiiski orkester. 14.00: Poročila. 14.10: Tuiskoprometni jti&fted- Pahorie — zimski raj. 16.00: Ženska ura: Božična darila za male m velike (Emi O' c'*.mova). — l10'20: B^bich: šarkn. fantazija (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Le- ben). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Nevarnosti v planinah (Janez Kveder). 20.00: Ruska glasba H.: Peter Iljič Čajkovski j: 1. predavanje (dr. Dra-gotin Cvetko): 2. klavirski koncert (prof. Anton Trost). 2045: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V oddih (plošče). Sobota, 14. decembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7,15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Veselih plošč vesel je svet. 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi. 13.02: Veselih plošč vesel je svet. 14.00; Poročila. 17.00: Otroška ura: Trije potepini (članice narodnega gledališča). 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 10.40: Mandoline igrajo (plošče). 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: T>Iiijada v znamenji! 1940«. Vesela travestija. Napisal Mirko Ljubič. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Zemlfa samo stalno premika Ce bi bili imeli naši predniki, živeči v pradavnih časih, svoje zemljevide, bi mi zdaj na njih ne spoznali zemlje. Razdelitev koone zemlje in morij je bila takrat čisto drugačna. Šele nekaj deset let je tega, ko so učenjaki ugotovili, da zemska skorja ni trda in nepremična. Neprestano, čeprav počasi in nam ljudem komaj vidno prem kanje zemlje vpdj do silne napetosti, zaradi katere se površina zerplic večkrat pretrese ali celo ra2kolje. Naša zemlja ima miiogo v-e!''krnskih razpok, ki so nastale po rf^picst&rrrti premikafiitt 'njenih sestavnih delov ob spremlievanj-ri po-trrsov. Največja razpoka ie"Siroko okrog 6500 kfpjL Razprostira se od Mrtvega mo-i preko AJjp-slnije. Ugande in Uirsa (Jg Indijskega morja. Zvezdoslovec na luna bi Ir.hko v'del na zemlji to razpoko, r.:: 1 n m po*'la To so bile tudi t sv1 s'le ki so pcvrroHle razkol zemlje pro4š rkvo.torjii. P.- sekale so na dvoje tudi poerhn? o.™r.i.cn'ke. Ti mogočni naravni pojavi so mogli biti samo posledica delovanja orjaških sil, kajti ponekod so se ,v drla gorovja do 3000 m globoko in nastala so velika jezera brez odtoka, f Prevladuje mnenje, da je nastalo tudi Indijsko morje zaradi tega, ker je zemlja počila. Po naziranju učenjakov je bila nekoč kopna zemlja med Afriko in Indijo, pa se je pozneje ta del zemlje pogreznil v mori^. To nesrečo naj bi bila povzročila velikanska napetost zemske skorje, ki je razklala Afriko po dolgem. Učeniaki so ugotovili, da se vrši premika-nie proti ekvatorju. Jasno je, da mora priti počasi okrog ekvato.ria do velikanske napetosti Znanstven"ki so lahko po skrbnem mer-' jeniu in onazovanjU ledenikov pogledali v to skrivnostno snovanje zemskih sil, ki ho-čeio oč-vVi.no še zdaj obPkovati gore in go-rovia. V ženski skorji v Sredni Indiji se vrši siiro prem k-nie zemskih nlasti. Te zemske sile so nekoč potisnile Himalajo iz zemlje in še zdaj to gdrovj-e počasi' dvigajo. Toda izpreminjar.-ie površine zemlje se vrši tako počasi, da ra človek ne more onaziti. Pod na-š mi nosf-m' je vse v neprestanem premikali u s»mo Tri1' iiudie, nrkai let živeči na zemlji. tega ne oppz;mo. Če bi živeli vsaj tisoč let, bi videli lahko mnogo sprememb. i; >i Kakor r*;i -čaj© tu ji listi, «0 ameriški zvezdoslovci ugotovili, da se je mčdo razvijati «a zvezdi Veneri življenje Venera je zdaj v prav takšnem stanju v kakršnem je bila naša zemlja, ko se je začelo na njej razvijati življenje Zvezdoslovec Jones 'Spencer je napisal o tem daljšo razpravo, v kateri opisuje svoja opazovanja, na podlagi katerih si moremo razložiti mnogo čudnih pojavov na Veneri. Zlasti je opazil, da je oediilje več vode. Včasih so bili na njej le vodni hlani Očitno so se ti počasi spremenili v vodo. Drug čuden pojav pa je, da v Venerinem oz rački ni opaziti kisika, medtem ko je ogljikovega dvokisa mwogo več k"kor jia -naši zemlji. Z znanstvenega stališča ni čudno, če primanjkuje kisika v ozračHi V^ere. temveč je bolj čudna obilnost kisika v ozračju naše zemlje. Ker se kisik izčrpava, mora hiti nekje tudi vir, iz katerega stalno prihaja "Brez dvoma je to v zvezi z rastlinstvom na zenjdjski površini. Rastline vsrkavajo ogljikov dvokis in oddajajo kisik. Ko se je začelo življenje na zemlji, je gotovo bilo v ozračju mnogo ogljikovega dvokisa in žele malo kisika Ko' se je počasi razvijalo rastlinstvo, je bilo čedalje več kisika Spričo tega, zatrjuje Spencer v svoji razpravi, jt današno stanje Venere precej podobno tistemu, v katerem je bila naša zemlja pred več milijoni let. Zato je verjetno, da je življenje na Veneri v postopnem razvoju in da bo Venera v kakšnem milijonu !et„ko se bo na naši zemlji pričela doba iz-postala sed-ež živi jen j a. Samo polovica V Chicagu jej bila nedavno izrečena obsodba v obravnavi proti možu, ki je bil obtožen, da je ponoči vlomil v neko hišo in zagrešil tatvino. Vlomilec si je napravil odprtino, skozi katero je zlezel v hišo, in sicer tako, da je bil v nji samo gorni del telesa. Pobral je vse, kar je v tem položaju dosegd. Nabral je precej blaga, toda njegov zagovornik je pred sodiščem dokazoval, da je njegov varovanec vlomil v hišo samo delno. Trdil je, da gre samo za polovični zločin tatvine, ker mož ni zlezel ves v hišo. Tako je bila postavljena porota pred vpra- DS01C11S šanie, kako naj presodi obtoženčevo krivdo. Odločila se je v obtoženčev prilog. Po njenem mnenju je bil kriv samo del obtoženče-vega telesa, drugi del, ki je ostal zunaj, pa ne. Na podlagi tega je bila izrečena salamon-ska razsodba, kakršnih ameriško sodstvo ne pogreša. Obtoženec j ebil obsojen samo na polovico. Krivi gorni del telesa je bil obsojen na tri leta ječe, spodni del telesa pa oproščen. Porota je dala obsojencu na izbiro, da se da prerezati čez pol ali pa vzame tudi oproščeni del telesa s seboj v ječo. vlitim, morami pouatisatr, bolrčine prepre Siti, bolezni ozdraviti »lahosti Olmiiti, nestalne Tiorenio učvrstiti in nesrt-čnf napraviti srečne I Ka| |e v/r»k vsak«- bolezni t Oslahlienie živcev. potrto« 'Zguba dobrih pri-latehev ali svonh bližnuh razi-čaranie, «iab pred boleznno. slab način iivlieoia 10 mnogo drueib razlneov %a novim upamrm . ta pol pa te opisuia . razpiavi. ki ie ie more, lu 10 zahteva dobiti takoi ov.jt med Jelom oiačiti iivce ir miSice. odpraviti slaDO lazpoli,ženic. trudnost, raztresenost, oslablienie ■», j gova piiznana sposobnost sPal"^ ' videti fcrihodnjost v življe- ! nju drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudovl JfJfflL tost Grafoog P T Kar : M^MtMS' "j mah Vam pove po resnici |g|HWj šglfir ?: 3 vso Vašo usodo.. Kdaj lah vzmMl,. fO I ko doseže te uspeh ali naj vMS,. Sifr 1 dete srečo tako v pogledu ||k vse se o pravem času obrne ^ggRj^ ln povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več t-ego bi smatrali za zmožno Kupci knjige »Nai život ln okultne tajne- dobijo vse gori omenjeno brezp!a?-no Pošljite še danes natančen nas ov in rojstne podatke ter v naprej 30,— din za knjigo »Naš život In okultne tajne, na čekovni račun 17455. na točno in stalno adreso 1». (Karmah Salec Sv, MIKLAVŽ naj prinese Vaši ženi časopis »žena in dom«. Eno številko dobi zastonj. Sporočite njen naslov na »ženo in dom«, Ljubljana, 108 St. «2.31)0 Anker ur» pravi švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep k r 0 m 1 r & n okrov • pismeno srftimncljo Din 49.50 62.301 lst« > osvetljenimi kazalci ln številčnico (Radium) Din 59.50 Zahteva l te cenik, k} am ga pošlje aa-tanj tn poštnin« prosto I. MM Ljubljana 6 Lastna protokotlrant tovarna ur v Svlol MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" Podaljšaj si življenje „REDIN" REDILNI PRAŠEK ^^g^a^ »REDIN« za prašiče. — ^sak kmetovalec si lahko ^SSfJ^f £ Sf ^« nitro in z majhnimi stro-JStSŠlm^dfif S ki ziedi svoje prašiče. •■^'j/p Jr w Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter slane 1 zav. 8 din, po pošti 19. — din, 3 zav po pošti 35.- din, 4 zav. po pošti 43.— din Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, židovska ul. i a. Za štajerski del Slovenije tn Prekmtirje pa samo drogerlja KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Kedin in Mostin prt vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. L našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhmmi ,t roSkl pripravi izbor no, obstojno in zdravo domaČo piiačo Cena 1 stekl 7,8 150 litrov dtn 25. —, po pošti din 45.—, 2 steklenici po pošti din 75 —, 3 steklenice po pošti din 100.—.