naj bile del jerm enov, s katerim i so bili m rliči p rip eti na m rliške deske. Tudi ta dom neva nim a nikake stv arn e osnove, itd. Končno avtor sklepa o etnični pripadnosti tega grobišča na tem elju tabele, ki obsega 26 točk, od lege grobišča, lege grobov, k asn ejših pokopov v že ob­ stoječe grobišče, arh itek tu re grobov, m rliške deske, raznih pridevkov, itd. V saka od teh točk po avtorjevem sklepanju dokazuje, da je uporaba tega ali onega bila germ anska (str. 124). D alje tudi trdi, da je bilo vse, k a r imamo v slovanskih grobovih na nem škem vzhodu, prevzeto iz sosednjih nem ških dežel in sicer iz štirih različnih germ anskih življenjskih prostorov: iz gepidskega na Sedmo- graškem (Ogrskem) ali iz Bizanca, iz frankovskega v kasnom erovinškem in karolinškem času, iz tiirinškega in iz vikinškega p rostora (str. 125). Da bi avtor mogel čim laže povezovati analogije z m erovinškim časom, d atira felkendorfsko grobišče m ed leti 700—850, eventualno 900 (str. 116), m edtem ko n a j bi slovanske najdbe po av to rju pripadale šele XI.—XIII. stoletju (str. 67). P rem otriti kritično vse av to rjev e sklepe, je odveč. Ni tu k aj vp rašan je m e­ tode, ki je popolnoma zgrešena in bi jo lahko im enovali neznanstveno, ako ne bi zasledovala popolnoma neki drug cilj. Tudi ni v prašanje, ali etnično to grobišče pripada G erm anom ali Slovanom, ali pa obema etničnim a skupinam a hkrati, k er ni n ik ak ršen dokaz avtorjeva opomba, da Tiirinžani in F ranki na svojih gro­ biščih ne bi v tem času trpeli pokopa Slovanov, k er so še v XVII. stoletju obrtniki m orali prisegati v Vogtlandu, da v njihovih žilah ne teče > vendska« kri (str. 122). Tudi ni dalje vprašanje datacije, ki bo vsekakor veliko nižja, kakor jo postavlja avtor. Pač pa je tu nekoliko globlje vprašanje, ki pa ne sodi več na arheološko področje, k er tudi nem ška arheologija ne odobrava takega načina pisanja, čeprav je postavljeno pod nacionalno krinko. M edtem ko bi se m arsikake stvari še m ogle prenesti, je vendar tu izrazita tendencioznost in često u p o rab ljan je izrazov, ki jih prav tako m oram o imeti za tendenciozne, kakor so slavom ani. slavofili, slavom anija, Slavenverhim m elung itd. T akšne izraze nahajam o povsod tam, k je r koli bi avtor m oral n av ajati analogije slovanskega gradiva, ki ga pa v resnici tudi ne pozna, ali pa noče poznati. Ako so pa to storili drugi znan­ stveniki, so po njem zastareli ali pa sk ratk a ne čutijo germ ansko. Vzor je av to rju bil nekako D inklage, na k atereg a se tudi sklicuje in katerem u je že 1938. leta poslal svoj rokopis (str. 94). V sekakor bi bilo pa želeti, da se z znanstveno ali vsaj navidezno znanstveno literatu ro danes ne vzb u ja nacionalno sovraštvo, kakor so to delali Dinklage in Bolko von Richthofen. Tem bolj je pa čudno, da je to storil avtor, ki se nekako sam prišteva k žrtvam fašizma, k a r se pa iz razprave sam e nikakor ne vidi. Josip Korošec Alberto del Castillo Yurrita, El vaso campaniforme, M adrid 1954, 28 str., 8 tab. in 1 k arta. Med referenti, ki so govorili na IV. internacionalnem kongresu predzgodo- v in arjev in protozgodovinarjev v M adridu 1954. leta, je predaval o problem u k u ltu re zvončastih čaš A lberto del Castillo Y urrita. T em a je za nas zanim iva predvsem tudi zaradi tega, k er se problem i te k u ltu rn e skupine ja v lja jo danes tudi na našem ozem lju in jih bo potrebno zajeti z b o lj konkretnim i argum enti, kak o r se je pa to delalo doslej. Seveda pa ne gre p rim e rja ti problem atiko na Iberskem polotoku z našo. V endar pa obstajajo posam ezna gledišča in način njihovega tolm ačenja, ki bodo mogoče vplivala tudi na tolm ačenje naših problemov. A vtor opozarja, da se k u ltu rn a skupina zvončaste čaše na Iberskem pol­ otoku ne m ore prisoditi nobeni etnični skupini, n ajv eč zaradi tega, k er siste­ m atičnih raziskovanj tu ni bilo. Č eprav ne obstaja nikakršen k arak terističen tip naselbin te kulturne skupine, se vendar kot n a jb o lj tipične lahko sm atrajo naselbine, ki so v umetno n ap ra v ljen ih jam ah. Poleg tega pa obstaja tudi ozka povezava m ed nosilci te k u ltu rn e skupine in predelovalci kovin. Med keram ičnim i form am i razlik u je avtor tri osnovne tipe: i. obm orski tip, z dvem a podskupinam a, atlan tsk o in m editeransko; 2. alm eria tip in 3. k o n ti­ nentalni ali m eseta tip, ki se širi po centralnem delu Španije. O rnam entika je pri obm orskem in alm eria tipu čaš izdelana z vbodi, p ri kontinentalnem p a z vrezi. V levantinski in p iren ejsk i zoni je pa poleg vbodov tudi še vrvičasta ornam entika. A vtor odklanja orientalno hipotezo izvora ib ersk e zvončaste čaše. Predvsem se tu naslanja na časovni razloček, ki kulturo zvončaste čaše deli od eventualni h vzorov v egipčanski tasa k u ltu ri. O dklanja pa tudi srednjeevropski izvor, iz- vzemši posam ezne oblike. Zato domneva avtor, da bi izvor obm orske zvončaste čaše bil v Južni Španiji lahko v zvezi s kardialno keram iko, m edtem ko bi se kontinentalna čaša mogoče m ogla pojasniti z nekim odsekom jam ske kulture. G lede širje n ja k u ltu re zvončaste čaše z Iberskega polotoka pa je avtor m nenja, da bi se m oralo objasniti širje n je v nekem času ali v raznih časovnih razdobjih s predelavo kovine. Na Iberskem polotoku je k u ltu ra zvončaste čaše tra ja la zelo dolgo in se m ora po avtorjevem m nenju časovno staviti med k a r­ dialno keram iko, ki je delno istočasno s pojavom evropskih k ultur. O bm orski in alm eria tip sta pa po vsej verjetnosti istočasno. Na drugi strani bi pa pojav m editeranskega tipa na centralnem višavju mogel biti istočasen s polnim raz­ vojem kontinentalnega tipa. K ljub tem u pa avtor misli, da danes še ne m orem o raz p ra v lja ti o relativni kronologiji posam eznih tipov čaš. Josip Korošec Valter Krušič: Karies pri Starih Slovanih (Slovenska a k a ­ d em ija znanosti in um etnosti, Razred za prirodoslovne in m edicinske vede, D ela 6, Inštitut za m edicinske vede), L ju b ljan a 1954, 104 str., večje število slik v tek stu in nem ški povzetek. R azred za prirodoslovne in m edicinske vede SAZU je m ed svojim i edicijam i izdal tudi razpravo V alterja K rušiča: K aries pri S tarih Slovanih, ki sodi po svoji problem atiki in obravnavanem gradivu v ožjo m edicinsko ozirom a stom atološko stroko, je pa izredno pom em bna tudi za arheologijo in arheologe, ki se u k v a rja jo s problem atiko zgodnjega srednjega veka. Ne nam enim se spuščati v p rik az o ­ v an je čisto stom atoloških problem ov, je pa nujno, da se razprave dotaknem o s čisto arheološkega gledišča, k er nam nudi k lju b drugi osnovni zamisli izredno dragocene ugotovitve za proučevanje živ ljen ja S tarih Slovanov. A vtor je svoje delo razdelil na nekoliko oddelkov, ki obravnavajo posa­ m ezne slovanske nekropole, ki so bile odkrite v zad n jih letih n a naših tleh. V uvodu podaja dosedanje raziskovanje kariesa n a podobnem gradivu, k je r om enja rezultate Eulera, ki je raziskoval karies p ri šlezijskih Slovanih. Poleg n je g a se pa dotika tudi drugih stomatologov, k i so raziskovali gradivo IX. do XIII. stoletja. To gradivo p a ne pripada Slovanom, tem več drugim etničnim sk u ­ pinam , kakor Ogrom, F rankom itd. Y uvodu skuša avtor podati na tem elju dosedanjih zgodovinskih ugotovitev tudi neko splošno sliko o načinu živ lje n ja tako S tarih Slovanov v splošnem, še posebej pa tudi Slovencev v zgodnjem srednjem veku. Pri tem se dotika tako p reh ran e k ak o r načina stanovanja, k er so ti m om enti precej pom em bni pri problem atiki kariesa. D alje opisuje avtor m etodo, po k ateri je preiskoval zobovje in u gotavljal karies in druge bolezni. Pri tem se naslanja n a raziskave drugih stom atologov te r njih m nenja glede kariesa, abrazije itd., na raziskanih lobanjah od n eolitika dalje. N aslednji oddelki so posvečeni preiskavi zobovja iz posameznih nekropol v Sloveniji. Blejsko nekropolo deli avtor na izkopanine iz 1948. in izkopanine iz 1949. leta. Končni av to rjev i sklepi so glede n a nekropolo iz leta 1948, da je celotno število karioznih zob v prim eri z zdravim i 10,50 % „ m edtem ko je p ri S tarih Slovanih, ki so živeli v Šleziji m ed IX. in XII. stoletjem , bilo le 2,46 % karioznih zob. N ajvečja um rljivost je pa bila m ed 56. in 55. letom. V te j dobi je bil karies tudi n ajb o lj razširjen. Pač pa so m oški imeli več k ariesa k ak o r ženske. Avtor navaja poleg teh še več ugotovitev o vrsti k ariesa in drugih zobnih obolenjih, ki pa zanim ajo le bolj strokovnjake stom atologe, m edtem ko za arhelogijo danes p rih a ja jo v poštev le bolj splošni sklepi, na tem elju k a te rih m ore tudi arheologija izv ajati posam ezne sklepe. B lejska nekropola iz leta 1949, za k atero avtor že v uvodu n av a ja neenakost gledišč arheologov glede etnične pripadnosti, pa kaže zadevno tudi drugačno sliko, k ak o r nekropola iz leta 1948. ki je pa časovno m lajša. Po av to rjev ih sklepih je tu karioznih zob precej m anj. nam reč 7,08 %. U m rljivost je pa bila n ajv ečja v starosti m ed 22. in 35. letom . K aries je n ajb o lj razširjen p ri skupini senilis (56—75 let) in m aturus (36—55 let). P tu jsk o grobišče, ki se časovno lahko vzporeja z b lejsk im grobiščem iz leta 1948. pa kaže še veliko bolj sprem enjeno sliko. K arioznih zob je glede na zdrave