PoStnlna platana v uuturtnl	m	Cena	Dla	1*-
jioumshl dom
Star. 2&7
L* C|ubl|anl, sobota 18. dacmbca 193?
leto II.
Angleška vlada si prizadeva, da bi pridobila Ameriko, Francijo in Holandijo
Za skupni oborožen nastop na Daljnem vzhodu
London, 18. dec. o. Naglo prodiranje in osvajanje kitajskega ozemlja po Japoncih zadaje Angležem velike skrbi. Ni samo na Kitajskem ogrožena od japonskih osvojevalnih stremljenj, marveč tudi kolonije evropskih držav, katere bi po padcu kitajske obale mejile na japonsko posest. Anglija bo posvetila vso pažnjo Daljnemu vzhodu, kjer lioče na vsak nafin zavarovati svoje koristi, ki so zanjo življenjskega pomena. Anglija želi sodelovati z Združenimi državami. V kolikor je znano, bo padla odločitev o angleških bodočih korakih na Kitajskem prihodnjo sredo.
Chamberlain in Eden sta mnenja, d'a bi morala Francija prevzeti varstvo na Sredozemskem morju, ker le tako bi Anglija mogla braniti svoje politične koristi na vzhodu. Angleška admiraliteta poroča, da bo odposlala križarko »Birmingham« v Šanghaj v zameno za križarko »Danae«, ki je pred kratkim prispela v Anglijo. Nikakor pa_ Anglija ne misli odpoklicati svojih bojnih ladij iz Sredozemskega morja, čeravno bi Francija prevzela varstvo nad
Hitler napoveduje
avtomobile cenejše od koles
Berlin, 18. dec. AA. DNB: Vodja rajha in državni kancler Hitler je imel 6noči v gledališču govor na svečanosti, ki so jo priredili nameščenci in delavci gradnje novih avtomobilskih cest.
Hitler je poudaril, da se je narodnemu socializmu posrečilo zaposliti 7 milijonov brezposelnih. Nemčija hoče motorizacijo prometa spraviti na višek in zato ne gradi 6amo moderne avtomobilske ceste, ampak podpira tudi razvoj avtomobilske industrije. Avtomobil je bil pred leti luksus, danes pa postaja že zelo potrebno splošno prometno sredstvo. Naš cilj je. da bi mogli izdelovati avtomobile, ki bi bili tako poceni ali pa še cenejši od koles in motorjev. Zato bomo začeli izdelovati cenene avtomobile v serijah in prirejali številne razstave, da tako populariziramo to najcenejše sredstvo modernega prometa. Hočemo doseči to, da bi vsaj vsaki peti Nemec imel svoj avtomobil. 2 malo dobre volje bomo lahko do6egti,~*la nam pri proizvodnji avtomobilov ničesar več ne bo treba dobavljati iz inozemstva. Mreža novih avtomobilskih cest v Nem-čiji je ogromna, toda mi jo moramo še izpopolniti.
Tibera poplavHa Rim
Rim, 17. dec. Zaradi neprestanega silnega deževja in taljenja 6tiega na okoliških gričih ter zaradi hudega južnega vetra, je narasla Tibera dosegla v zadnjih 24 urah višino, ki je ne pomnijo že od leta 1900.	.	.
Tibera stalno narašča. V Rimu je bilo stanie vode včeraj 10 cm višje kakor ponoči. Novi rimski okraj Portuese, blizu bazilike 6V. Pavla, je poplavljen z vodo, ki je podrla varnostni zid. Pionirski oddelki pomagajo prestolniškim gasilcem pri reševanju ljudi in njihovega imetja v ogroženih krajih Rima in v rimski okolici. Vojaštvo pomaga prebivalstvu na Rimskem polju, ki je takisto ogroženo. Število ljudi, ki so brez 6trehe, cenijo na 7 tisoč. Koliko človeških žrtev je terjala povodenj, še ni
znano.
Novi boii v Španiji
Salamanca, 18 decembra. Po uradnem poročilu vrhovnega poveljstva nacionalističnih cet so rdeči včeraj izvršili več napadov na nacionalistične postojanke pri Teruellu, da rešijo več svojih oddelkov, ki so jih obkolili nacionalisti. Sneženo vreme je operacije otežkočalo, kljub temu se je pa nacionalistom posrečilo sovražnika zavrniti in na ponoči pregnati iz nekaterih jarkov, ki jih je sovražnik delno zavzel. Pri Puenti del Tajo so nacionalisti popravili svoje prednje postojanke.
Vrhovno poveljstvo je objavilo, da nacionalistične čete še pode sovražnika na teruelski fronti.
Bitke v Sveti deželi
Jeruzalem, 18. decembra. Angleška oblastva so dobila poročilo, da se blizu rulkarama skriva tolpa kakšnih 30 razbojnikov in so takoj izdala ukrepe proti razbojnikom. Pri tem je prišlo no spopada med redarji in vojaštvom na eni strani in razbojniki na drugi strani. Tri Arabce so ubili, eden je nevarno ranjen, enega so pa ujeli. Na angleški strani je en vojak ranjen.
To je prvič letos, da je prišlo do boja med Angleži in Arabci v teh krajih v Palestini.
V	Haifi so neznanci vrgli več bomb, prav iako tudi v Jaffi in v nekem predmestju Jeruzalema. Človeških žrtev ni iu tudi škoda ni posebna.
Vojaško sodišče je sodilo neko arabsko družino 10 članov, obtoženo zaradi prepovedane nošnje orožja. Enega obtoženca je sodišče obsodilo na smrt, osem na dosmrtno ječo, enega pa na leto dni zapora.
Pri čistilnih operacijah je policija in vojaštvo okoli hriba Tulkarema trčila ob veliko skupino Arabcev. Boj še traja.
Usoda rdečih diplomatov
Berlin, 18. decembra. AA. (DNB.) Volkischer Beobachter priobčuje odprto pismo bivšega sovjetskega poslanika v Atenan Barmina. ki je zbežal v Pariz. Pismo prinaša tudi ruski emigrantski list >PosIednjija novosti«. V tem pismu našteva Barmin visoke sovjetske dostojanstvenike, s katerimi je prej sodeloval, ki so jih pa sovjetska oblastva obsodila na smrt in ustrelila in pravi: Obračam sedo javnosti z obupnim pozivom zaradi tistih, ki so še pri življenju. V mislih imam svoje prijatelje, ki še ostajajo na svojih mestih v Evropi, Aziji in Ameriki, ki jim pa
njim. Po vsej priliki bodo ojačenja v Šanghaj poslali iz Singapora. Velikega pomena so bili pred kratkim razgovori ined Anglijo, Francijo in Nizozemsko, v katerih so iskali načina, kako bi skupno delovali proti vsakemu napadalcu v vzhodnih vodah, kjer imajo te države svoja posestva. Francija gradi in utrjuje Zadnjo Indijo. Nizozemska pa obupava nad svojimi kolonijami v otoški Vzhodni Indiji. Ravno zaradi tega bi bilo velike važnosti, da se te tri države zedinijo in sklenejo sporazum o skupnem nastopu, kar bi zmanjšalo njihove stroške za obrambo kolonij, istočasno pa bi Japoncem upadel pogum za nadaljnje prodiranje. Za sedaj ima Anglija na Kitajskem 3 desettonske križarke, 72 rušilcev, 15 podmornic, 5 spremljevalnih ladij, 18 rečnih monitorjev in 1 letalonosec.
Skrbi držav, ki imajo svoja posestva na Dalj-njem vzhodu in v Tihem morju, kažejo, da se te države zavedajo nevarnosti, ki grozi od razširjenja japonske politične moči, ne samo njihovim kolonijam in gospodarskim koristim, marveč Evropi sploh. Osvajanje kitajskega ozemlja po Japonski ni
stvar, ki bo ostala omejena samo na Kitajsko in Japonsko, marveč pomeni začetek velikega spopada med izživelim belini in med vstajajočim rumenim plemenom.
*
Riin, 18. decembra. AA. Diplomatski urednik Štefanija piše o položaju na Daljnem vzhodu in pravi:
1. angleški tisk zagovarja misel, da naj bro-dovje Anglije, USA in F rancije izvede pomorsko demonstracijo v kitajskih vodah, da bi se tako oplašila Japonska;
2. ameriško javno mnenje jc proti vsakemu poseganju v spor in zahteva samo diplomatske korake;
!5. poluradni francoski viri vedo povedati, da je francoska diplomacija proti poseganju v tako dalj ne zadeve, ker bi se tako samo poslabšal položaj Francije v Evropi;
4. japonsko vojno poveljstvo hoče preprečiti tihotapstvo orožja iz Hongkonga in Indokine in bo zato odredilo zavzeti Kjantung.
Predavanje pariškega nadškofa:
Cerkev, človekova osebna svoboda
in država
Pariz, 18. decembra. Pariški nadškof kardinal Verdier je ob izidu 6voje knjige »Cerkev in osebna 6voboda dandanes« imel predavanje v dvorani gledališča Ambassadeurs. Predavanje je poslušalo nad 3000 ljudi iz vseh pariških krogov, med njimi veliko osebnosti iz političnega in kulturnega sveta.
Cerkveni knez je v svojem predavanju zavrnil vse nauke, ki zanikavajo osnovne pravice človeške osebnosti, zlasti svobodo poedinca glede ravnanja v stvareh, ki niso strogo določene po cerkvenem nauku in morali. Naloga Cerkve dandanes je. da to svobodo, proti kateri se z vseh strani dviga toliko sovražnikov, varuje, kakor je to delala vedno. Naloga Cerkve je tudi. da gre z roko v roki z demokratskimi idejami. Naj bo politična ali socialna vladavina kakršnakoli. Cerkev ne bo nehala oznanjati evangelija in pa resnice, da so vsi ljudje enaki, ker so sinovi istega Očeta.
Cerkev je dolžna braniti s svojim naukom in življenjem pravice človekove osebnosti.
Glede šolske vzgoje, ki se nanaša na otroke različnih ver, je kardinal poudaril, da mora dajati vsaj resnično moralno vzgojo, in biti do vsake kon-
fesije dobrohotna.
Cerkev želi, naj se povsod, posebno tudi v političnem življenju, spoštuje človekova osebna svoboda. človekova osebnost je nad političnimi oblikami strank in držav. Žal smo še daleč od tega. Posamezniki in skupnosti morajo biti vedno služabniki človeške svobodne osebnosti. Katoliški nauk je 6 tistimi nauki, ki jemljejo svobodo posamezniku in obožujejo kak razred ali raso, popolnoma ne-• združljiv.
Kardinal je govoril tudi o odnošajih posameznika do države ter povedal, da Cerkev pričakuje od države na^le^njih stvari: demokracija mora pod kakršnokoli politično vlado varovati dostojanstvo človeške osebnosti in svobodo. Članom vsake družabne skupnosti je treba dati priliko za spoznanje vseh človeških pravic, da bodo vedeli zanje in za dolžnosti, ki ne sme postati žrtev nobene nove nasilne ideologije. Vse državne ustanove morajo služiti svobodi.
Kardinalovo predavanje in njegova kniiga sta zaradi važnega predmeta, ki ga obravnavata, vzbudila v Franciji in v Evropi ogromno fvozornost.
Delbos poroča o svoji politični poti
poslanikom zavezniških driav v Pragi
Praga, 18. decembra. Francoski zunanji minister Delbos je včeraj sprejel diplomatske zastopnike Velike Britanije, Poljske, Jugoslavije in Rusije in jih obvestil o razgovorih, ki jih je imel s češkoslovaškimi državniki.
Češki listi pišejo, da je pri obisku Delbosa v Pragi prišlo tudi do razgovorov o morebitnem sporazumu med Nemčijo in ČSR, češ, da bi se po takem sporazumu doseglo splošno pomirjenje v Evropi. Tak sporazum bi razbil zvezo med Italijo in Nemčijo, s čimer bi pridobile levičarske skupine v Evropi.
Včeraj dopoldne se je francoski zunanji minister Delbos odpeljal v Lane, gradič v okolici Prage, na čigar pokopališču počiva predsednik osvoboditelj Tomaž Masaryk. Na vsej poti je fran-
coskega zunanjega ministra sprejelo prebivalstvo z navdušenimi vzkliki. Ob cesti vse do gradiča Lani se je zbralo mnogo ljudi, ker so listi že prej napovedali obisk zavezniškega državnika. Pred vhodom v Lane so biii postavili slavoloke. Delbos je položil venec s francoskim trakom na preprosti Masarvkov grob v navzočnosti zunanjega ministra dr. Krofte, nato se je pa vrnil v Prago.
Ko se je Delbos vrnil v Prago, je na francoskem poslaništvu sprejel predsednika češkoslovaške vlade dr. Milaua Hodžo in se ž njim kratko razgovarjal.
Ob 13.30 je Delbos obiskal dr. Beneša, predsednika češkoslovaške republike, v njegovi rezidenci in ostal na intimnem kosilu, ki mu ga je priredil prezident.
Denarna sredstva za našo Akademijo
Ljubljana, 18. decembra/
Današnja »Slovenija« načenja v svojem poročilu o ustanovitvi 6loveaske Akademije znanosti in umetnosti tudi to važno, prav za prav življenjsko vprašanje za delo naše najvišje kulturne ustanove in pravilno izvaja takole:
Druge evropske akademije znanosti imajo na razpolago velika denana sredstva — slovenska jih doslej nima še nič.
Stvar slovenskih politikov je, da dobe za našo Akademijo sredstev iz državnega preračuna, in pa tudi vsaj nekaj iz preračunov banovine in mest Ljubljane, Maribora in Celja.
»Češka akademija« je imela že 1. 1921 letnih dohodkov 603.800 čeških kron. Academie Francise že pred svetovno vojno 680.000 zl. frankov, kar bi bilo sedaj po notranji vrednosti denarja kakšnih 100 milijonov dinarjev. Mala akademija v Gottin-genu (le 2 razreda) je imela pred vojno 22.580 zlatih mark letnih dohodkov.
Strossmayerjeva akademija v Zagrebu ima znatno lastno premoženje, dobila pa je iz zadnjega državnega preračuna 197.282 din za osebne in stvarne izdatke, za zidanje palače pa 6. obrok 598 tisoč dinarjev. »Srpska kr. akademija nauka« v Belgradu, ki ima sama veliko premoženje, je dobila iz zadnjega državnega preračuna za osebne in stvarne izdatke 158.320 din. Obe te dve akademiji sta pa dobili iz zadnjega državnega preračuna še za različne stroške, za mednarodno reprezentanco in za komisije skupaj še 945.200 din, pri čemer ni
vsak dan grozi ista usoda, da se vrnejo v domovino, kjer jih čaka zanesljiva smrt. ali se pa odpovedo vrnitvi in tvegajo smrt krogle katerega agenta GPU, ki so pred kratkim tudi mene zalezovali
razvidno, koliko od tega zneska odpade na Zagreb in koliko na Belgrad. Skupaj sta torej prejeli obe t« dve akademiji od države 1,898.822 dinarjev zadnje leto.
Za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti« je začela nabirati slovenska »Narodna galerija« meseca aprila 1. 1927., ko je bil še drug odbor, kakor je danes, »Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in Narodno galerijo«. Od tega sklada je pripadla po odbitih stroških polovica Akademiji, polovica pa Narodni galeriji. V začetku so nekateri tedanji, za stvar zavzeti odborniki delali z veliko vnemo in tudi s precejšnjim uspehom ter so se stekali precejšnji prispevki od zasebnikov, občin, denarnih zavodov in obeh takratnih oblastnih uprav. »Fond« bi bil še naprej rastel, če ne bi bile nastale 1. 1928. spremembe v odboru Narodne galerije, ki so tudi »Fondu« škodovale. Pozneje tudi poravnava v Narodni galeriji ni mogla več stvari popolnoma popraviti. L. 1930 se je odsek za »Fond« v Narodni galeriji razšel. Nabranih je bilo vsega skupaj 700.000 dinarjev, in po odbitih stroških je odpadlo na »Akademijo znanosti in umetnosti« toliko, da je prejelo po sklepu odbora Narodne galerije z dne 14. 6. 1934 Znanstveno društvo za humanistične vede vlogo pri »Mestni hranilnici ljubljanski« z valuto 31. decembra 1935 v znesku 327.280 dinarjev. Znanstveno društvo za humanistične vede je prevzelo ta znesek v roke z obvezo, da ga izroči slovenski »Akademiji znanosti«, ko bo ustanovljena. To je sedaj prva tvarna osnova za vrhovni slovenski znanstveni zavod. —i
Drugi del angleških pomorskih vojaških vaj se je začel v sueškem prekopu. Zaradi vaj so ustavili ves trgovski promet po prekopu. Pri manevrih sodelujejo tudi tri francoske bojne ladje, kar priča o tem, da so manevri uaperjeni proti Italiji.
Vesti 18. decembra
Angleški kralj je sprejel včeraj londonskega avstrijskega poslanika in ga odlikoval z velikim križem reda kraljice Viktorije.
1500 baskovskih otrok je angleški odbor za pomoč španskim beguncem poslal včeraj v nacionalistično Španijo.
Milijardo mark novega notranjega posojila je sinoči razpisala nemška vlada. Posojilo potrebuje vlada za plačevanje velikih javnih del. Posojilo bodo obrestovali po 4.5%.
Spor med egiptovskim kraljem in vlado Na-hasa paša postaja vedno hujši. Časopisje dolži spletkarske kroge na dvoru, da so v zvezi z opozicijo ter hočejo sedanjo vlado vreči. Angleški zastopnik pri egiptovski vladi Lampson si zelo prizadeva, da bi se spor med kraljem in vlado poravnal.
Vse italijansko uradništvo pri Zvezi narodov bo na željo svoje vlade zapustilo službo. Ostalo bo samo nekaj Italijanov, ki so proti fašistovsko usmerjeni. To je tisto uradništvo, ki ni uslužbeno pri italijanskem zastopstvu, marveč v uradih ZN.
Italijanski denarni položaj je dober, kar utemeljujejo z dejstvom, da je Italija zvezala usodo lire z dolarjem.
Ti novih velikih trgovskih parnikov, ki bodo veljali ‘21 milijonov dolarjev, bo dala v gradnjo ameriška vlada.
Nemški boksar Maks Schmeling je pri zadnjem boju, v katerem je premagal ameriškega boksarja Thomasa, zaslužil 30 000 dolarjev.
Predsednik francoske republike je sprejel vojvodo Windsorskega in njegovo ženo ter ju pridržal na kosilu.
Zveza narodov je mrtva, vendar je treba upati, da bo mogoče namesto nje ustanoviti nekaj takega, kamor bodo lahko stopile tudi Italija, Nemčija in Združene države. Tako je dejal na Dunaju angleški delavski poslanec Lansbury.
Božično politično premirje od 20. decembra do 15. januarja je zapovedal nemški propagandni minister Gobbels v Nemčiji.
Za novi francoski proračun je v poslanski zbornici glasovalo 547 poslancev, proti njemu pa 25 poslancev.
Poljska država bo najela veliko posojilo pri švedski vžigalnični družbi.
S smrdljivimi bombami so napadli poljski študentje judovske trgovine v velikem industrijskem mestu Lodzu. .......................... -	----,
Braziljsko vrhovno sodtšče je zavrnilo prošnjo osrednje judovske organizacije za potrditev nakupa 20.000 ’ hektarjev zemlje, na katero bi organizacija naselila evropske Jude.
Poljska ne bo izstopila iz Zveze narodov, pao pa si bo prizadevala za preosnovo Zveze narodov.
Življenjepis generala Goringa je te dni izdal njegov sodelavec v letalskem ministrstvu Grietz-bach. V petih dneh so knjige prodali 6000 izvodov.
Plin se bo podražil v Angliji, ker so poskočile zaradi oboroževanja cene premogu in kovinam.
Italija je izstopila tudi iz mednarodne delovne organizacije in iz mednarodnega delovnega urada pri Zvezi narodov.
Francosko-madžarslci trgovski sporazum so včeraj podpisali v Parizu. Sporazum ureja plačilni promet med obema državama.
280 ljudi je obolelo za logarjem v Londonu v zadnjih treh dneh Od tega jih je 24 umrlo. Večina smrtnih žrtev je bilo med letalci na londonskem letališču.
Irska bo zapustila Zvezo narodov, tako pišejo angleški listi ob dejstvu, da je priznala italijansko oblast v Abesiniji, čeprav Anglija tega še ni storila.
Velike shode proti podražitvi življenjskih potrebščin bodo priredili danes angleški opozicijski liberalci Po shodih bo velik sprevod po londonskih ulicah na glavna nogometna igrišča, kjer bodo od gledalcev pobirali podpise za protestno spomenico, naslovljeno na vlado. Računajo na milijon podpisov.
Osem letal je zgorelo na ameriškem letališču pri Filadelifji. Razletel se je tank za bencin, nakar so se vnela letala, ki so čakala tam blizu, da jih napolnijo z bencinom.
Zdravstveno stanje princa Bernarda, moža holandske prestolonaslednice, je še zelo resno in se boje za njegovo življenje. Če bo šlo po sreči, bo zdravljenje trajalo najmanj še pol leta.
V Berlinu se danes začno razgovori za tiskovno premirje med Francijo in Nemčijo. Nemci zahtevajo, naj Francija prepove izhajanje nemškim emigrantskim listom, nemška vlada pa ne bo več ovirala prodaje francoskih listov v Nemčiji in bo dovolila francoskim dopisnikom svobodno poročanje.
V Londonu so opustili sovjetsko turistovsko pisarno »Inturist* in sicer na prizadevanje angleške vlade, ker je bila ta pisarna središče boljSe-viške propagande v Nankingu.
Zakon o razpustu političnih strank, ki ga pripravlja češkoslovaška vlada, povzroča med opozi-cionalnimi strankami vpliko razburjenje, češ, da vlada greši proti osnovnim načelom demokracije.
Hitler je včeraj sprejel voditelja bivših francoskih bojevnikov, slepega poslanca Scapinija.
Vremensko poročilo
Rateee-Planica: —2, oblačno, mirno, 105 cm snega, pršič. Izgledi dobri.
Kranjska gora: —2, oblačno, mirno, barometer se dviga, 90 cm pršiča.
Vršič: 150 cm pršiča.
Poročila od včeraj:
Dom na Komni: —6, oblačno, 25cm suhega enega na 200 cm podlage.
Hotel Zlatorog: 00 cm zmrznjenega enega.
Velika Planina: —1, oblačno, 20cm suhega snega na 100 cm podlago.
Dom na Krvavcu: — 2, oblačno, 20 cm suhega snega na 100 cm podlaue.
Koncert ob desetletnici APZ
Ljubljana, 17. decembra.
Muzika je pri nas še vedno pastorka in sirota, se vedno živi med nami življenje Pepelčice, skromne, zanemarjene, neznane in le od malokoga spoznane. Vse preveč so ji mačehovski oni, ki bi morali biti njeni služabniki, pa mislijo večinoma le sami nase in jim je muzika le dekla za njih lastne sebične namene. Le prav make jih je med nami, ki ji služijo s čistim srcem, sedaj krvavečim, sedaj zopet vriskajočim, vedno pa z vdanostjo, ponižnostjo in zvestobo do konca. A vendarle, vsaj nekaj takih idealnih delavcev imamo, iu glejte, zato se včasih zgodi, da se spremeni muzika iz Pepelke v kraljično, da se nam včasih zdi, kot da se gode čudeži. Iu ker so taki dogodki pri nas tako redki, zato so tem lepši, zato so čudeži tem večji. Tak dogodek je bil koncert Akademskega pevskega zbora ob delavni desetletnici pod vodstvom g. Franceta Marolta.
Bog mi odpusti, če sem na tem koncertu sem in tja pozabil na dostojanstvo in vsakdanje dolžnosti, ki se jih mora resen glasbeni kritik baje vedno zavedati; pa morda nisem bil med poslušalci edini, ki se mu je kot v nekakem razodetju zgodilo, da včasih ni videl ne pevcev, ne dirigenta, ne neštetih ljudi okrog sebe, ampak da je čutil globoko v sebi le utrip srca, ki se je ^združil z vsemi drugimi iisoE srci v en sam mogočen akord ljubezni, samozavesti, občudovanja in ponosa ob tej naši slovenski pes mi. Ali ni bilo zato vse navdušenje in priznanje le izraz hvaležnosti gosp. Maroltu in pevcem Akademskega zbora za to doživetje in razodetje? Saj nam ne bi mogla dati nobena še tako navdušena beseda, nobena še tako lepa knjiga ali slika tega, kar nam je dala naša pesem, pesem naših ljudi, simbolično se vijoča skozi štiri stoletja od Primoža Trubarja in velikega Gallusa do genialnega Kogoja, pesem naše zemlje, Gorenjske in Dolenjske, Koroške in Belokranjske, panonske in kraške, tisto spontano doživetje in ogromno zavest našega slovenskega narodnega občestva, ki je drugače zakopana v skritem kotičku sica, ker nas je sram onih, ki jo prodajajo na jeziku. In v tej zavesti je združeno občudovanje velikih del slovenskega duha z ljubeznijo do naše prelepe zemlje; iz nje pa raste pri mladih ljudeh trdna volja do dela in vera v lepšo bodočnost. Ali nisem rekel, da dela včasih muzika čudeže?
Ne smemo pa pozabiti pri vsem tem, da ta koncert ni bil samo rezultat temeljitega študija zadnjih mesecev, ampak obenem resume vsega dolgoletnega dela zbora in njegovega vodje. Ob delavni desetletnici APZ se, mislim, spodobi označiti na kratko pomen tega delovanja za našo glasbo.
Predvsem bi rad spregovoril nekaj besed o umetniškem vodju APZ, g. Francetu Maroltu. Sicer se zavedam, da zasluži njegovo delo veliko več kot samo skromnega priznanja glasbenih poročevalcev, pa včasih ne dobi niti tega, čeprav bi ga moral dobiti prvi in največ Ne samo, da brez njega ne bi bil Akademski pevski zbor danes na stopnji, na kateri stoji, niti ne bi opravil tega pomembnega dela. kot ga danes občudujemo; brez pretiravanja lahko trdim, da je za našo kulturo bilo delovanje g. Marolta v zadnjih letih pomembnejše in tudi intenzivnejše od vsega dela ostalih glasbenikov. V dokaz zadostuje nekaj dejstev. Ni le prav dolgo od tega, kar je bila kraljica naše narodne pesmi doma in v tujini preslavna Hubadova »Miška«; da, takrat je bilo možno, da si slišal skoro na vsak korak, da Slovenci sploh nimamo svoje pristne narodne pesmi; g. Marolt pa nam je s svojim neutrudnim nabiranjem, zapisovanjem in znanstveno obdelavo naših narodnih pesmi in s sistematično koncertno reprodukcijo šele sploh odkril vso njihovo, dotlej skoro neznano lepoto Če že omenjam koncerte, bi moral omeniti še Foersterjev koncert, s katerim je postavil lep spomenik skoro pozabljenemu skladatelju, preden so se drugi spomnili nanj; zatem še koncert Gallu sovih skladb in protestantske pesmi 16. stoletja na Slovenskem, ki smo ga slišali lansko leto. A prav tako pomembno, če ne morda še važnejše kot sama dejstva koncertov, pa je smotreno in sistematično delo g Marolta v vzgoji Akad. pevskega zbora in v točen načrt v obdelavi snovi, ki nam jo je z Akad. pevskim zborom prikazal na koncertih zadnjih let. In to gotovo ni zadnji vzrok in razlog za uspehe APZ; nasprotno: mislim, da je to sploh prvi pogoj za uspeh vsakega dela. In če je stanje naše instrumentalne glasbe, pa najsi po-
gledamo, kamor hočemo, v operni orkester, Ljublj. filharmonijo, radio-orkester ali na konservatorij, precej žalostno, je to marsikdaj posledica brez-glavosti, ki je najtipičnejši znak vsega glasbenega udejstvovanja pri nas. Zato bi si še v instrumentalni glasbi želeli roke g. Marolta, ki nam je danes skoro edini vzor in dokaz, da se lahko visoko zastavljeni cilji dosežejo le z neumornim in požrtvovalnim načrtnim delom.
Kot dokaz tega tudi stoji danes pred nami nekaj čez 50 pevcev Akad. pevskega zbora, ki ga stavimo lahko na prvo mesto med vsemi našimi zbori. V postavi, kot smo ga slišali peti na letošnjem koncertu, je doseženo, rekel bi skoro idealno ravnotežje med posameznimi skupinami glasov.
V	teku večletnega študija pod g. Maroltom je zbor z dirigentom že kar nekako zrasel, tako da sledi z veliko gibčnostjo in muzikalnostjo tudi bolj rahlim finesam dirigentovih kretenj. Želel bi si le mehkejšo, bolj žametno zvočnost v piano mestih, ki bi obenem preprečila včasih preveč nenadne in sunkovite prehode od f do p na dolgih, držanih akordih Glede intonačue čistosti in zborske discipline pa se najbrž zbor sam zaveda, da ga v tem oziru čaka v drugem desetletju še nekaj dela,
da bo tudi harmonsko in ritmično težje skladbe podajal s popolno sigurnostjo in lahkoto, ki smo jo na primer občudovali pri moškem zboru »Zvonimir« iz Splita, ki je lani izvajal Dalmatinski pasijon na svojem skoro neopaženem gostovanju v Ljubljani.
Vsekakor ima med domačimi zbori Akademski pevski zbor največ pogojev za to, da reprezentira našo pesem v tujim; prav bi bilo, da bi za svoje požrtvovalno delo dobil prizuanje ne samo doma, ampak tudi v inozemstvu. Na čelu vseh naših zborov ima Akad pevski zbor zavidljivo, pa tudi odgovorno nalogo: da postane vseskozi vzor in merilo za delovanje vseh drugih zborov.
Še v enem oziru bi poudaril kulturno nalogo, ki jo APZ indirektno vrši. Kadar namreč se hočemo Slovenci pohvaliti, da smo muzikalen narod, pokažemo na številne pevske zbore našega podeželja z neko samozavestjo, ki je tem manj upravičena, kolikor bolj je presenetljiva brezbrižnost devetdeset odstotkov naše inteligence z všteto akademsko mladino, ki m^uda sploh ne čuti potrebe po glasbi kot umetnosti. APZ pa vzgaja na eni strani v svojih vrstah mlade inteligente k muziki, na drugi strani pa privabi na svoje koncerte toliko občinstva, ki ga drugače ni nikdar opaziti v koncertni dvorani, da je samo želeti, da bi se to občinstvo potom pesmi počasi vzgojilo še za druge vrste glasbene umetnosti	<	W.
KINO SLOGA
Teieton 27-30
Danes premiera vesele la zabavne filmske komedije
JLfVf IGO**
_ ’	_____ _ NaiDoljšl bariton sveta poje v tem filmu divne ilaserje
Lavrence Tlbbett m operne ariie
Prekrasne pesmi, temperamentni glasba in silajna komika so odlike tega filma. Kot dodatek kulturno pouCni film: Zeml u Dž ng s lcana. Najnovejši žurnal prinaSa poset ministrskega predsednlKa dr. Scoladincmea v Rimu in pogreb hrvaškega vladike dr. Bauerja v Zagrebu. - Rezervirajte sl vstopnice v predprodaji! - Predstave ob 16., 19.16., in 21.16. uri, v nedeljo ob 10.30., 15., 17., 19., in 21. uri.
Take so zasluge laške JNS!
Čeprav smo v našem listu vsestransko opisali delovanje laške jeenesarije z njenim vodjem vred, se gostobesedni dopisnik »Nove dobe« še vedno ši-rokousti in poje slavo ljudem, ki je niso nikoli zaslužili.
Zaradi tega, da širša javnost vendar enkrat uvidi kakih sredstev se je gospoda od JNS posluževala in kako je ljubila samo javne blagajne, naj navedemo še nekaj dejstev, katerih kratka definicija bi bila izposoditi si, pa nič vrniti, kar bi se v ljudski govorici lahko še nekoliko drugače reklo.
Čigav je denar?
Ko se je spomladi leta 1936 vršila uradna revizija občinskega poslovanja, je bila najdena vložna knjiga Okrajne hranilnice v Laškem z vlogo ca. 100 OCO dinarjev (96.000 in obresti), katera ni bila nikjer in nikdar vnesena v občinski proračun ali obračun in za katero ni vedel nihče od občinskih odbornikov in še celo podžupan ni imel pojma o njej.
Atfaltacf a cest še ni plačana
Revizija pa je ugotovila tudi to, da občina Se ni plačala niti pare na račun dolžnega zneska za asfaltacijo cest, dasi bi po dogovoru morala povrniti banovini ca. 500000 din (pet sto tisoč). Tu: di o tem ni bilo nikomur nič znano, saj je g. župan dr. Roš na javnem zborovanju na tozadevno vprašanje ironično odgovoril: »Gospod F. naj mirno spi, asfalt je plačan V To je bilo verjetno, ker je občina po svojih organih pobirala od posestnikov obcestnih parcel določeni prispevek. Sedaj pa nastane vprašanje, kje je denar, ki je bil plačan od mejašev.
Z javnim denarjem se je sanirala Okrajna hranilnica. Na podlagi gornjih dejstev se je ugotovilo sledeče: Denar, plačan od lastnikov obcestnih parcel se je zbiral v posebni fond, namenjen za plačilo afsaltacije. Tega denarja pa g. dr. Ros ni porabil za tisto, za kar je bil določen, pač pa ga je porabil za saniranje Okrajne hranilnice, katere načelnik je še danes. Drugi denarni zavodi so prišli pod zaščito, on pa je z denarjem laških posestnikov, namenjenim za plačilo asfalta držal zavod likviden. Kdo naj sedaj plača asfaltacijo?
Ker je banovina stalno pritiskala in to čedalje energičneje, naj se prispevek za asfaltacijo plača, je dr. Roš vnesel v občinski proračun za 1. 1936-37 znesek 40.000 kot prvi obrok. Ni pa še nakazal
Vinska razstava in sejem v Ormožu
Ormož, 17. decembra.
V	četrtek, dne 16. t. m. je bila v Ormožu vinska razstava in sejem, ki je kljub letošnji kvantitativno slabi vinski letini prav dobro uspela. Razstavljenih je bilo skupno 125 vzorcev večinoma ormoško-ljulomerskih, v mali meri pa tudi haloških in slovenjegoriških vin.
Odlična kakovost ormoško-ljutomerskih vin je prišla letos vpričo slabe vinske letine posebno do izraza. Temu primerno je bilo tudi zanimanje od strani interesentov še večic, kot prejšnja leta. Prodanega je bilo na sejmu okrog 900 hi vina, ni pa bilo skoraj razstavljalca, ki ne bi ob tej priliki vsa} navezal stikov s tem ali onim intcresentom-kupcem. Cene za kvalitetna vina «0 6e gibale med 5 in 9 dinarjev.
Razstavo ta sejem je posetil tudi zastopnik vinogradniških zadrug iz Avstrije, ki ee je zanimal tako za kvaliteto naših vin kot še posebno za ustroj in delovanje našega vinarskega zadružništva.
Poseben sijaj je dal tej gospodarski prireditvi prihod g. ministra dr. Kreka, ki se je čisto nepričakovano pojavil na razstavnem prostoru na povratku 'tz Koprivnice ter si je v spremstvu šefa femet. oddelka banske uprave g. inž. Murija ogledal razstavo. G. minister se je po domače razgo-varial s prisotnimi vinogradniki ter se zanimal za njih težnje in potrebe.
Stanovanjska palača Poštne hranilnice
Ljubljana, 17. decembra.
Na posredovanje ministra dr Mihe Kreka so pristojni činitelji v Belgradu odobrili Poštni hranilnici v Ljubljani kredit v višini 4.8 milj. din za zgradbo velike stanovanjske palače Poštne hranilnice na Bleiweisovi cesti. Ker so s tem sredstva za zgraditev stanovanjske palače za uredništvo Poštne hranilnice v Ljubljani zasi-gurane, je verjetno, da bo ljubljanska Poštna hrunilnica v kratkem začela z gradbenimi deli. To bo tem lažje, ker so pripravljeni že vsi podrobni načrti. Vestno uredništvo Poštne hranilnice pa bo s to gradbeno akcijo svojega zavoda prišlo do udobnih in cenenih stanovanj,
Slaboumnega brata ubila
Maribor, 17. decembra. Pred malim senatom se je danes dopoldne nadaljevala razprava proti posestnici Drevenškov!, ki je bila dne 26. novembra t. 1. prekinjena. Elizabeta Drevenšek je dne 12. julija ubila v svoji hiši v Račah svojega spečega brata Henrika Lipnika, ki je bil slaboumen ter jo je neprestano pretepal in izžeinal iz nje denar. 0 tem žalostnem slučaju smo svoječasno obširno poročali. Tudi danes je Dre-venškova vztrajala pri svojem zagovoru, da ji ni preostalo drugega, kakor obračunati z bratom s sekiro, ker ni bila vama življenja pred njim. Grozil ji je s smrtjo, kadar mu ni dala denarja za popivanje, denar pa jo vedno zahteval, tako da se je morala zadolžiti ter je posestvo zaradi tega skoraj prišlo na boben. Brat in sestra Drevcnškove sta slaboumna, pa je sodišče pri prvi razpravi dne 26. novembra odredilo, da se tudi Drevenškova zdravniško preišče, če odgovarja za svoje dejanje. Pri današnjem nadaljevanju razprave je zdravniški izvedenec dr. Zorjan ugotovil, da izhaja Drevenškova iz dedno obremenjene rodbine ter je dejanje izvršila v patološkem afektu, tako da je njena preračunljivost zmanjšana. Obsojena jo bila zaradi tega na 4 leta strogega zapora. Tudi proti tej kazni je prijavil njen branilec ničnostno pritožbo.
Neka angleška finančna skupina je kupila hrvaško industrijsko podjetje »Slavonija« v Slavonskem Brodu, ki je bilo prej last Prve hrvatske šte-dionice. Angleži bodo tovarno razširili in povečali število vrst proizvodov.
100.000 (sto tisoč), naloženih v Okrajni hranilnici in posojilnici. Ko je po lanskih občinskih volitvah prevzela posle nova uprava, je odstopila vložno knjigo Okrajne hranilnice banovini, da vložek dvigne za delno, kritje dclga. Dr. Roš pa, namesto da bi denar vsaj suksesivno nakazoval, je poslal posojilnico pod zaščito. Banska uprava ponovno tirja denar od občine in ako se ne uajde drugega izhoda, bodo Laščani morali ponovno seči v svoje žepe, da zbero skupaj denar, katerega je protipravno in samolastno vložil v Okrajno hranilnico dr. Roš.
Ako bi to storil navaden človek, bi bilo to kaznivo in bi morda že sedel za zapahi in bi >Nova doba« napisala o njem, da je poneveril občinski, oziroma banovinski denar. Ker pa je to storil g. dr. Roš, se to smatra za zaslugo in napredek Laškega. Če pa so laski davkoplačevalci istega mnenja, je drugo vprašanje.
Vesti iz Hude;ame
Zvedeli smo, da je iz Hude jame premeščen v Trbovlje g. obratovodja inžener Homan. Ža-lastno je, da se premeščajo Slovenci, medtem ko pa tujci, proti katerim je bilo uvedeno že nešteto preiskav, ostajajo na svojih mestih. Res je imela prav »Slovenija«, ko je zadnjič zapisala, da smo hlapci, ki se ne zavedamo svo^e svobode. Vprašamo se samo, kako dolgo se bo pri nas trpelo nesramno postopanje tujih družb, ki se lahko poljubno igrajo z našimi ljudmi. Ali so predstavniki TPD res tako slepi in tako drzni, da ne ukrenejo ničesar vkljub našim protestom in prestavljajo naše ljudi, a tujerodne gospode, ki so napravili že toliko zla, ščitijo.
Apeliramo na naše kompetentne oblasti, da se zavzamejo za naš živelj, ki ga nesramno izkoriščajo tujci, kateri bi morali biti hvaležni, da jim naš narod kopiči bogastvo.
Zahtevamo od prestavnikov TPD v Ljubljani, da odstranijo tudi tujerodnega ravnatelja, kateremu se je že več kot dovolj dokazalo. Če pa tega ne stori, bomo primorani nastopiti z drugimi argumenti.
Uda Baarova in Mattiias Wieman
v velikem vojnem filmu
PATRliOTI
Predstave danes ob 16., 13.15 tn 31.15 url Predstave Jutri ob 15., 11., 19. in 31. uri
Mariborska mestna občina kupi 4 nove avtobuse
Na nocojšnji seji mestnega sveta mariborskega je bil sprejet sklep, ki bo za napredek mestnega avtobusnega prometa velike važnosti. Občinski svet jo odobril predlog upravnega odbora mestnih podjetij, da se kupijo zopet 4 novi avtobusi na pogon z Dieslovimi motorji ter je odobril v ta namen najetje 1,000.000 din posojila. To posojilo bo najelo mestno avtobusno podjetje pri mestni hranilnici ter ga mora glasom sklepa občinskega sveta tekom 5 let amortizirati. Karoserija novih avtobusov se bodo napravile v Mariboru. Dosedanje izkušnje, ki jih ima mestno avtobusno podjetje z avtobusi na pogon s surovim oljem, so najboljše. Pogon je za polovico cenejši, kakor bencinski, poleg tega je poraba plinskega olja znatno manjša, kakor je poraba bencina. Tudi so že stari avtobusi na bencinski pogon tako obrabljeni, da skoraj niso več za rabo ter ne morejo služiti niti za rezervo. Po zakonu pa mora imeti vsak avtobusni podjetnik za 3 vozove, ki se nahajajo v obratu, enega porab-nega v rezervi. Že zaradi rezervve mora občina nabaviti nove avtobuse. Avtobusni park bo s tem popolnoma moderniziran ter bo podana možnost, da se avtobusno podjetje izkoplje iz dolgov, v katere ga je pognal dragi obrat s starimi vozovi.
Prekrasno, irajno in nad vse presenetljivo darilo za
Božič so edinstvene le , JIVAR OBLEKE"
zimske suknje, moške obleke, damski plašči priznane kakovosti po tovarniških nedosegljivo nizkih cenah pri nas kupujete iz prve roke
TIVAR 0BIEKE - 61. zaloga ANTON BRUMEC. Ljubljana. Prešernova ulita 54. nasproti gl. poJte
Filmi
»Patrioti« (Matica). To je -heroični* nemški film z oguljeno vsebino iz svetovne vojne. Nekak nemški Hans pade s svojim letalom na fran-^fronto. Njegova prva misel je. na • i? kje..d<!>kil kak zemljevid in jo pomahal nazaj k svonm kameradom, zakaj >DeutschIand braucht jeden einzelnen Mann«. Seveda to ne gre tako gladko in mora ta junaški Hans pasti
cti,P^rej.-k-r?^eiD® Dotepiaski francoski igralski družbi, ki daje splošnemu operetnemu razpoloženju francoske vojske šele pravo barvo. Najmlajsa in naj lepša igralka v tej skupini se seveda v Hansa takoj zaljubi, dočim bi pravo nemško dekle najprej vprašalo, če je Hans arijskega pokoljenja. In tako Hans Ijubimkuje z lepo r rancozinjo, zraven pa seveda neprestano misli na beg, na kamerade in na Deutschland J,° J?J®.?OVO potepanje po francoskih garnizijah sluzi f kih u za to da temeljito osmeši francosko vojsko, njen red disciplino, vojno sposobnost, skratka vse. Nazadnje pride Hans pred sodišče, izda ga dekle in skoraj bi ga butasti Francozi, ki ne vedo, kaj je vojaška čast, obsodili kot spijona Hansu vsi ti zapletljaji služijo za to, da lahko spusti nekai ganljivih hitlerjanskih tirad o Nemčiji, o nemškem iunaštvu, nemški časti,
M t Clh P°dobno- je preroški obraz Mathijasa Wiemanna v takih ganljivih mihtaristicno-nacionalističnih trenutkih začuda podoben obrazu velikega Adolfa, ni Čudno, da ifTrajo srca m se rosijo oči Iiubljanske hitlerjan-ske svojati k! tvori pri predstavah vsaj polovico občinstva. Njej je to militaristično in izrazito propagandistično nems.ko delo, tu pa tam dobro igrano, tudi namenjeno. Zato ni čuda, da človek navdušeno nemčurjenje, ko gre iz
grafih V •’ Z LJ“¥iani< zlas*i v kinematografih, kaj pravih patriotov, bi bil propagandni
Z na rod nega in
človeškega stališča je treba predvajanje takih del brezpogojno obsoditi.	J	J taKm
Balada o „firbcu" z dolgim nosom
Prva kitica:
Jemna noč. Aleksandrova cesta. Pridne roke obešajo v bioskopsko izložbo orumenele slike učvr-scajo s prifiskovei »Popolni zakon«, pripenjajo hrvaške citate iz Van der Veldejeve knjige, ki je bila svoj cas napravila po svetu precej hrušča. (-■Mifokarac treba da je u braku uvek Zavodnik koji osvaja nanovo,« itd.) Nekaj bratcev 6e nabere ob policijski uri. S kalnimi očmi buljijo v šipo končno 6e j'im posreči iz divjega, kaotičnega plesa crk razbrati dva podatka: »Van der Velde« in »Popolni zakon«.
Druga kitica:
Drugo jutro dele neki ljudje po prometnih ulicah reklamne listke. Ljudstvo vre. »Van der Velde« — dogodek v mestu Gogi! Vse mesto žubori: .»Ali s- ze slišal? Baje je že vse razprodano! Poglejva, morda se bo le še kaj dobilo.« Pri kosilu in pri večerji živahno razpravljajo o senzaciji. Ala. zdaj bomo pa nekai videli! Duhovi se ze vesele na obskurne prizore. To bo užitka! Kako počasi se premikata kazalca na uri? Ali je res, da piše: »Mladina izpod 16 let nima dostopa?« Bravo!
Tretja kitica:
Četrt ure pred pričetkom. Od pošte do »Šporf-Kmeta pa počez do Daj — dama se gneto črne množice, zadostno razburjene. Ah, da bi 6e vsaj ze pričelo! Končno zaropota odrešilni zvonec. Gosta čreda zavalovi proti vhodu. Ubogi sedeži! Neki gospod 6e pritožuje, da nič ne vidi! Dve prijateljici sta bili svojo znanko posadili na svoji koleni. Stiska za prostor, šušljanje, smeh. »Firbec« 6e napenja, da mu raste vrat kakor žirafi.
Četrta kitica:
Končno vendarle! Moški ostanejo mirni, ko se prikažejo grafikoni s fiziološkimi znanstvenimi podatki. Zenske pa — ogromna večina Balzacovic med 35 in 50. —• stikajo glave, žužnjajo, se dregajo 6 komolci, uživajo. Film teče. Počasi 6e ljudstvo pomirja Kdaj pa bo kaj »senzacionalnega izpod odeje«? Film kaže, da bo le samo ljubo znanstveno predavanje Van der Veldeja. brez sleherne toliko pričakovane pornografije. Slika 6e vrsti za sliko, blišijo se vzdihi razočaranja in nejevolje. Konec. Po predstavi gneča. Z vseh strani slišiš ogorčene »marginalije«: »Tak šmir! Škoda denarja!«. Salamensko je vzrasel »firbcu« nos. Na ulici ga jadrno 6krije. prav tako kakor žaba taji rep; tudi doma ga trdovratno skriva, zato je vendarle možna še
Peta kitica:
Tudi druge predstave so dobro obiskane, tako da se godi kurjim očesom, vratovom in očem kaj slabo. »Senzacija« vleče, obiskovalci pa nočejo sporočiti naprej, da so odšli »razočarani« za agitiranje«. Saj so bili pred vstopom preko tajnega veselja nadeli masko poučno-znaiistvenega prizadevanja in želje po pouku — da bi posta! »zakon popoln« — po naukih znamenitega Van der Veldeja, ki se je — sain ločil od žene!
Slano zrnce:
Film je medicinsko, poučno delo. S senzacionalnimi citati je podjetnik razburil ljubljanskega »firbca«. Pod prelepljeno — o ti prmajdunej! — sliko — je bila: — nedolžna fotografija Meštro-vičeve skulpture, šentflorjanski »firbec« bo spet rabil nekaj dni, da mu dolgi nos uplahne.
Pri|eta krav a tatica
Gornja Radgona, 16. dec.
V	sredo, dno 15. decembra so orožniki iz Gornje Radgono odkrili nevarno kravjo tatvino v Plit-vičkem vrhu, ki ima na vesti dve tatvini krav. V začetku meseca julija t. 1. je bila pos. Kraner Mariji iz Ihove, občina Sv. Benedikt v Slov. goricah ukradena ena krava, vredna najmanj 1500 din. Nekajkratno zasledovanje od strani orožnikov je bilo brez uspeha. V noči od 13. na 14. t. m. pa je bila zopet isti posestnici iz hleva ukradena in odgnana ena krava, vredna 2000 din. > isestnica je o tatvini takoj obvestila orožniško postajo pri Sv. Trojici v Slov. goricah in v Gornji Radgoni. Orož-ništvo navedenih postaj je odšlo na lov za storilci. Radgonskim orožnikom se je že naslednjega dne posrečilo izslediti ukradeno^ kravo v Plitvičkem vrhu s storilcem vred. Orožniki so z ozirom na svojo evidenco o tatvinah začeli v isti vasi poizvedovati tudi za ono kravo, ki je bila pri zgoraj navedeni posestnici ukradena prvič meseca julija. Orožniki «o res našli v Plitvičkem vrhu tudi to kravo ravno pri isti hiši, kjer so razkrinkali drugo tatvino Ob tej priliki so orožniki ugotovili, da so pri tej hiši, kjer so našli tatico krav, žo v mesecu marcu eno kravo zaklali, eno pa prodali v poletnem času. Čudno je postalo, odkod izvirata zadnji omenjeni dve kravi. Preiskava §e traja in je upati, da je pri tatvini sodelovala večja družba tatov. Lastnica ukradenih krav je po ogledu dobila živali nazaj. Storilci pa bodo dobili svoje plačilo na sodišču.
Vremensko poročilo
»Slovew«W*ai doma«
P» utinti dane* ob S ijutrat
Kra:	_ i 3 c o S S v P	leiupi- •atunn * ' *.		i = — a .5 c r ->		Veter Uiuej, ’^koPt i	Hada «ine	
		I S	-1				a e	
Uiubljana	758 9	2-e	5-0	7y	10	s,		—
Mari boi		__	—	—	—	—	—	—
Zagreb	755-2	4-0	6-0	90	10	W,	s-o	dež
Beiarati	752’	5-0	—		10	0	o-i	dež
Sarajevo	755‘B	3-0	—	95	10	0	—	—
Skoplje	755-t	4-0	14-0	95	8	0	2-0	dež
Split		—	—	-	—	—	—	—
Kumbor		—	—	—	—	—	—	—
Rab		—	—	—	—	—	—	—
Vremnska napoved: Spremenljiva oblačnost, najbrž hladneje in padavine.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 9.30 oblačno, nakar se je pričelo polagoma jasniti, ob 10.30 je bilo popolnoma jasno, tako je ostalo do 12; ob 13 je bilo zopet popolnoma oblačno in je tako ostalo ostali čas in ponoči. Barometer se polagoma dviga.
Takšno je vzgledno
Prejeli smo in objavljamo:
Z ozirom na članek »Takšno je vzgledno nacionalno delo!«, objavljen v št. 259 z dne 25. nov. 1937 na 3 6trani v drugem in tretjem stolpcu Vašega lista, prosim podpisani na osnovi §§ 26 in 27. zakona o tisku, da priobčite v zakonitem roku in v zakoniti obliki na istem mestu sledeči popravek:
1- Ni res, da zaradi dovoljene zaščite vlagatelji niso mogli priti do svojega denarja in so se zato hranilne knjižice kmalu začele prodajati za polovično in še nižjo ceno, res pa je, da je ministrstvo dovolilo zaščito šele z resenjem od dne 19. oktobra 1935 ter je to dovoljenje dospelo tik pred razpustom upravnega odbora hranilnice, do tedaj pa je i6ta izplačevala vloge, kakor drugi nezaščiteni denarni zavodi.
2.	Ni res, da je kakor Helbl z občinskim denarjem, tako prijatelj šol. upravitelj Mirko Lešnik tržil z denarjem šoj. sveta in elektrarne m ni res, da so takih 6lučajev odkrili 19, res pa je, da niso odkrili niti enega takih slučajev in je vsestranska 6odna preiskava dognala ravno nasprotno, da sem z lastnim denarjem pomagal tem korporacijam, ko same niso imele denarja za izplačila. Dognalo se je, da sem imel do l. 1932, torej preden 6em postal zopet funkcionar hranilnice, naloženo v posojilnici v Mariboru nad 20.000 din iz prejšnjih prihrankov in dedščine. Ta naloženi denar sem v letih 1033-34 dvignil in ga porabil pri teh korporacijah. Ker sem danes popolnoma suh, je razvidno, da mi to delo
„nacijonalno" delo!
ni prineslo dobička, ampak le zgubo.
3. Ni res, da se ima zahvaliti Lešnik le srečnim okoliščinam, da ni bil 6ocfotozen m oba zopet le srečnemu slučaju, da niso vsi primeri prišli pred sodišče, ker predlog za pregon ni bil pravočasno stavljen, res pa je, da se je vodila preiskava proti meni v 6 izmed vseh navedenih slučajev, ker drugi 6lučajj niso zadevali mene in res je, da so me v vseh teh slučajih osumili uradno pregonljivega delikta ter je drz. tožilec predlagal pregon m po končani vsestranski preiskavi ustavil nadaljnji pregon, ker ni bilo za nadaljnji pregon nobenega povoda. Res je tudi, da v vseh primerih proti meni ni bil stavljen in tudi ni bil potreben privatni predlog za pregon in torej ni re6, da se imam zahvaliti le srečnemu slučaju, da nisem bil soobtožen.
4. Ni res, da je svoj čas vzbudila med našimi JNS-arji veliko prahu Lešnikova premestitev v Negovo, da 60 hiteli svojim vernikom dopovedovati, da je Lešnik nacionalna žrtev in da je moral iti na zahtevo tnarenberških Nemcev in nemškutarjev, res pa je, da so 6e zaradi moje premestitve razburjali Slovenci brez razlike strankarske pripadnosti, kakor so se razburjali tudi takrat, ko sem bil pod Pribičevičem premeščen k Sv. Duhu na Stari gori, kar je ugotovljeno tudi v uradnih spisih.
Z odličnim spoštovanjem!
Mirko Lešnik, učitelj.
V	Negovi, dne 14. decembra 1937.
Od tu in tam
Finančni odbor Narodne skupščine je včeraj sprejel proračun pravosodnega ministrstva. K besedij se je oglasilo večje število poslancev, ki so se bavili zlasti z organizacijo naših sodišč in s stanjem stavb, v katerih so sodisča nameščena. Po končani debati je jjovzel besedo pravosodni minister Simonovič, pojasni! nekaj zadev, o katerih so poslan-ci govorili, in obljubil, da bo vse dobre predloge upošteval. Pri glasovanju je bil proračun sprejet z običajno večino.
Nemška konkurenca se možno čuti na našem železninskem trgu. Svoječasno je vedelo časopisje poročati o konkurenčnih načrtih nemške industrije, zlasti pa avtomobilske industrije, da bo z vsemi silami poskušala natrpati naš trg s svojimi proizvodi in na ta način ne samo iztisniti drugo konkurenco, temveč jugoslovanski trg zavojevati za nekaj let. Nemci so take informacije sicer z vso odločnostjo zanikali, vendar ostane ostra nemška konkurenca še vedno dejstvo, ki ga občuti zlasti naša železarska industrija. Prav nerazumljivo je, kako more Nemčija prodajati nam velike količine litih cevi in drugih kovinskih izdelkov po tako nizkih cenah, da ji ne morejo konkurirati niti naši domači proizvodi. Zato so se nedavno zglasili zastopniki železarske industrije pri trgovinskem ministru in prosili, da se nemško železno blago označi kot dumping blago in se ukrenejo potrebni koraki, da bodo mogle naše domače industrije svoje blago prodajati neovirano.
104 leta star ded Jovan Milanovie iz Vučič« v Srbiji je ubil svojega 30 letnega vnuka zaradi zapravljivosti. Vnuk Dragutin je podedoval po, svojem očetu precejšnje premoženje, imel bi pa dobiti precej zemlje še od starega deda, ki si jo bil do smrti pridržal nekaj posestva za preuži-tek. Dragutin ni maral nič za svoj dom, temveč je noč in dan prebil v gostilnah in kvartopiril. Ponovila se je običajna zgodba kvartopircev. Druga za drugo je šla od hiše njiva, travniki, gozdovi, dokler niso prišle na vrsto še krave. Ko je bilo že vse prodano, je začel Dragutin zahtevati od svojega deda, nuj mu propusii šo svoj delež Starec se je branil, dokler se je dalo, vendar je prišlo do najhujšega, ker je bil vnuk preveč nasilen. V sredo se je Dragutin napil, stopil v sobo k 104letnemu Jovanu in mu na-« stavil nož na prso z grožnjo, da ga bo zaklal, če mu ne prepusti posestva. Starec se je v položaju znašel: butnil je vnuka, mu izbil iz rok nož. uato pa sam pograbil sekiro in nasilnika dvakrat udaril po glavi. Vnuk je umrl, starca pa so orožniki prepeljali v belgrajske zapore«
Kakšno naj bo božično darilo
ki ustreza vsakomur v radost in veselje, vas pa. ne bo občutno bremenilo? TfVAR OBLEKE so edino darilo, ki vsakega presenetljivo razveseli in je v trajen (spomin. Soprog daruje soprogi, soproga daruje soprogu in starši seveda svojini ljubljencem, otrokom. Dobili smo v to svrho velikansko pošiljko moških oblek, zimskih sukenj in damskih plaščev itd., prekrasni moderni kroji, visoke kakovostne vrednosti po naših znanih nizkih cenah. Pridite, v vašo korist vam bo.
V	nedeljo 19. decembra ves dan odprto. Tivar obleke- Anton Brumee, Ljubljana, Prei
šernova ulica 54, nasproti glavne pošte.
Predvčerajšnjim so orožniki v Petrovcu na Mlavi prijeli fudi drugega razbojnika, ki je bil
pobegnil nedavno iz jagodinskih zaporov. Prvega so prijeli nekaj dni prej Mihajla Blagoreviča Munjo, drugega pa Milutina Živkoviča »Poslanika«. Poslanik se je skrival v okolici vasi Izva-rac. Predvčerajšnjim je ukradel nekje kolo in se z njim popeljal skozi vas. Tam je ustavil nekega moškega in ga povprašal po smeri poti, nazadnje pa mu je ponudi! kolo v prodajo. Ta. čas pa sta se pokazala v bližini dva orožnika, ki sta bila slučajno na službenem obhodu. Zahtevala sta od neznanca legitimacijo, ker je pa ni imel, je moral z orožnikoma. Na orožniški postaji so šele ugotovili, da so prijeli pobeglega, zločinca in robijaša -.Poslanika«, Razbojnik je
potem izdal človeka, ki mu je spravil na skriva j v zapor pilo, s katero si je prepilil rešetke in okove.
Pred sodiščem v Beli Cerkvi se je začela včeraj razprava o razmerah v duševni bolnišnici
v Kovino, Razprava bo trajala več dni. Glavni obtoženec Božidar Sever je, kakor znano, med preiskavo umrl.
Zaradi čudnih okoliščin se je v Smederevu obesil 30 letni veleposestnik Milan Simič. Mož
se je preveč predal kockanju in igranju na karto
in moral zaradi smole, ki ga je vseskozi spremljala pri igri, prodajati svojo zemljo košček za koščkom. Ko je uvidel, da je zašel v nevzdržen položaj, je šel in s«? obesil. V poslovilnem pismu je povedal, da je šel v smrt zato, da bi vsaj šo nekaj svojega posestva prihranil za otroke, da jih obvaruje pred gladom in največjo revščino.
Sava je pri Slavonskem Brodu razdrla na dolgo in široko zaščitni nasip in preplavila okrog 40 vasi.
Ljudje eo morali 6 čolni na hitro reševati evoje remičnine in živino ter se prepeljati na varnejše raje. Voda je preplavila tudi že del železniške proge. Pričakujejo pa še hujšo nesrečo, ker Sava neprestano dalje narašča. Tudi del Mostarja je pod vodo. Močan dež in vmes toča je padal tamkaj zadnje dni, da je Neretva nenavadno hitro narasla in se razlila čez strugo. Ban primorske banovine dr. Jablanovič je podelil za mostarske poplavljence prvo pomoč v znesku 10.000 dinarjev.
>Zakleto* blago je za tri jurje kupil kmet Marko iz Popovače pri Klošfer Ivaniču. Marko, praznoveren, kakor je bil, 6e je dal zapeljati od neke ciganke, ki mu je prorokovala bodočnost. Ciganka je govorila, da se nahaja v bližnji okolici zakopan bajen zaklad, ki ga pa cigani ne 6tnejo izkopati, pač pa le drugi beli ljudje. Marko, ki bi rad postal bogat, je prinesel ciganki zahtevanih 3000 dinarjev, nakar je začela ciganka čarati in mrmrati čudne besede. Mrak je bil, ko je ciganka čarala okrog Markove hiše in iskala pravo mesto, kjer bi naj bil zakopan zaklad. Ko je ciganka začela glasneje »čarati«, so prišli k hiši še neki drugi cigani in 6G začeli — 6eveda po dogovoru — prepirati in pretepati. Tako 6e je ustvarila prilika, da te eden izmed ciganov pograbil tri jurje, kijih je Marko položil pred ciganko, in jih odnesel. Z njim vred so jo potegnili še ostali cigani, nazadnje pa še ciganka. Sele takrat 6e je Marko zavedel, da so ga cigani spravili na led in ga ociganili za lepe denarce, ki si jih je bil izposodil. K sreči so orožniki takoj naslednji dan cigane prijeli in Marku vrnili ugrabljene jurie.
[ Liubljana danes
f Koledar
F Danes, 18. decembra: Gracijan.
Nedelja, 19. decembra: Favsta.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-Seva cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Božični avtoizleti v Gorico—Trst po Vipavski dolini 24. XII. zjutraj ob 6 in zvečer ob 19.30 do 36. in 27. XII. Za navodila se oglasite takoj na naslov »Družisvet«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
Filozoisko društvo v Ljubljani priredi danes evoje drugo predavanj?. Pr>daval bo sef prim. v nok. dr. Franc Derganc: Filozofija in medicina. Predavanje se bo vršilo v mineraloškem institutu na univerzi c* 18. Vabljeni vsi ,ki se zanimajo. Vstop prost.
»Božični večer« Frančiškanske prosvete v Ljubljani v torek, dne 21. dec. ob 8 zvečer bo ena najlepših prireditev v letošnjem letu. Bogat, pester spored z umetniškimi nastopi, koncertne točke, božična pravljica v dveh dejanjih in prisrčne scene otrok pod vodstvom g. kateheta Val. Tomca. Režija Milan Skrbinšek, režiser Nar. gledališča. Da omogočimo vsem obi6k božičnega večera, 6mo crnie znatno znižali. Rezervirajte 6i vstopnice v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v franč. pasaži, da ne bo pri večerni blagajni navala.
V	razstavi bratov Šubicev bo imel vodstvo v nedeljo, 19. dec. ob 11 g. dr. Marijan Marolt. -Danes ob pol 16 vodi g. I. Zorman gimnazijsko ekskurzijo iz Celja; tudi to vodstvo ]e vsem pristopno.	.	.............	,.a
Pedagoški tečaj za starše na Viču...Dan« zve-cer ifc zaključno predavanja tečaja. Predaval bo g., Tože Pahor »Nravstvena vzgoja Predavanje bo, kakor običajno, ob 20 na ljudski
šoli. Vstop pro6t
Moto-sekcija »ŽSK Hermes« poziva vse aktiv: no in podporno članstvo, da se zanesljivo udeleži letnega občnega zbora, ki bo dne 19. t. m. v po-eebni 6obi restavracije pri.»šestici« ob 14. uri. Ker ee bo sklepalo istočasno o osamosvojitvi moto-kluba, vabim tudi vse prijatelje moto-sporta. — Tajnik.
Liublianfko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Sobota, 18. decembra: iBela bolezen«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.	,
Nedelja. 19. decembra: ob 15: »Šimkovic. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob'20: »Beraška opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Ponedeljek. 20. decembra: Zaprto.
Ponedeljek, 20. decembra: »Pesem s ceste«. Red A.
'k
čapkova »Bela bolezen« predstavlja nenavaden, resnično velik gledališki U6peh, ki se je uveljavi na vseh odrih, kjer je bila igra doslej uprizorjena. Idejno močno in v smislu pacifizma zasnovana igra razgrinja pred gledalci pretečo podobo bodočnosti, če se svet pravočasno ne preonentira, ter deluje za nlir. Močni in pretresljivi prizori, kt nredočaio. kako se širi gobavost bela belezen. se Gledalcu globoko dojmijo in zapuščajo nenavaden vtis. Igro si velja ogledati. Sobotna predstava se vrši po znižanih cenah.
Opera. — Začetek ob 20.
Sobota 18. decembra: »Ančka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Predstava v korist Združenja gledaliških icralcev.
Nedelja, 19. decembra: ob 15: »Amaconke«. Iz en. Znižane cene od 30 din navzdol. — m. »Manon«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Ponedeljek, 20. decembra: Zaprt6.
*
Domača opereta »Ančka« se poje danes zvečer izven abonmaja, in 6icer na korist bolniškega fonda Združenja gledaliških igralcev. Delo je učinkovito in zabavno, zasedba vlog kakor pri premieri. Dirigira g. Zebre, režija je prof. Sestova. Veljajo znižane operne cene.
Prihodnji teden bo v operi premiera Čajkovskega opere »Evgenij Onjegm«, katero prištevamo med najlepša dela svetovne operne literature, predvsem slovanske. Opera se poje deloma v novi zasedbi in novem prevodu, ki ga je oskrbel kapelnik Niko Striiof.
Razpis mesta idravnika v cel skl bolnišn ci
Razpisujemo službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Celju m v banovinski bolnišnici v Mariboru.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. decembra 1937,
KINO UNION Telefon 22-21.	Danes ob 16 in 19.15 zadnjikrat
Dobrotnik cfoveštva - Icufs Pasteur
Žal Vam bo, če ne boste izkoristili te zadnje prilike, da si ogledate to edinstveno filmsko delo!
Ob 21.15 premiera	Q	P |J| II II gt ki bo tokrat prvič pred-
zgodovinskega filma O fc W " H I# Im v a j a o kot zvočni film!
Jutri ob 10'30 uri predstava po znižanih cenah
Izza naših meja
Poslopje slovenskega Alojzijevišča v Gorici je bilo pred kratkim baje prodano vojaškim oblastem. Ko je bil pred leti odbor dobrodelnega društva Alojzijevišča oblastno razpuščen, je zavod dobil prefekturuega komisarja. Od tedaj naprej je zevod naglo padal, število gojencev se je pričelo krčiti in končno so morali pouk v zavodu sploh ukiniti. Tako je postalo obširno poslopje popolnoma prazno. Zavod je ustanovil pokojni nadškof Sedej in je bil eden najlepših spomenikov na tega velikega slovenskega vladiko.
Slovenski nabožni list - Sveta Gora«: bo menda začel izhajati z novim letom v Gorici. Ta list so že dolgo časa, odkar je bil podpisanjsporazum z Italijo, naj>ovedovali. List bo omejen le na strogo versko vsebino. Urednika tega lista bosta kanalski dekan Venceslav Bele in Stanko Stanič, župnik iz Podgore.
Kmečka posestva na dražbi. V Vodicah so istega dne prodali tri kmečka posetva na dražbi. Prvo je bilo prodano kmetu Miljeviču Antonu, ki ni mogel poravnati svojih davčnih obveznosti in sicer v znesku 265 lir dve sto pedeset in šest lir). Ker posestva nihče ni mogel kupiti, ga je kupil davčni urad iz Podgrada. Posestvo Ribariča Ivana, ki je bilo eno najboljših in cenjeno na 120.000 lir, je kupil neki trgovec iz Trsta za komaj 7000 lir. Tretje posestvo, last Ivana Ru-pene. p» je kupil neki njegov sorodnik za 13.000 lir. Tudi ti dv» posestvi sta bili prodani na dražbi zaridi davčnih zaostankov.
Papežki nuncij Pelleerinetti, ki je odpotoval iz Belgrada pred kratkim, se je ustavil tudi v Gorici. Med potjo v Rim se je_ hotel ustaviti tudi v naših Brdih. Med voino se je namreč seznanil v Brdih z mnogimi našimi ljudmi, ki so bili nastanjeni kot begunci v notranjosti Italije. Tedaj ga je neka naša učiteljica tudi učila slovenščine.
Na Reki so v tovarnah za torpede v zadnjem času aretirali veliko število delavcev. Aretacije se vrše že par mesecev in vedno odpeljejo enega ali drugega v zapore. Mnogo izmed njih je bilo že obsojenih pred jjosebnim sodiščem v Rimu. Za vzrok teh številnih aretacij se točno ne ve, vendar pa se zdi, da so prišli na sled močni organizaciji, kar bi zlasti v taki tovarni zelo škodovalo državnim interesom.
Grozna nesreča v Rabeljskem rudniku. Začetkom tega meseca je v Rabeljskem rudniku zasulo rudarja Jožefa Kavsa- starega 45 let in še enega delavca, katerega pa so rešili smrti, dočim je prvi rudar umrl. V zadnjem času je to že tretja težka nesreča, ki se je zgodila v tem rudniku Te številne nesreče so j>osledica premajhne skrbi oblasti za zaščito in varnostne naprave.
Seta poslovnega odbora turističnega sveta
Pod predsedstvom načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Rateja se je vršila pri kralj, banski upravi dne 13. decembra t. 1. četrta seja poslovnega odbora banovinskega turističnega sveta ob polnoštevilni udeležbi vseh rednih članov in v prisotnosti večjega števila zastopnikov resornih oddelkov kralj, banske uprave, direkcije drž. železnic, direkcije pošte in brzojava, higienske^ zavoda, banovinskih zavodov in zasebnih ustanov in organizacij.
Na tej seji se je poslovni odbor zelo obširno in temeljito pečal o ukrepih, ki so potrebni za izboljšanje sanitarnih in higienskih prilik v turističnih krajih s posebnim ozirom na pobijanje tuberkuloze in asanacijo vasi vobče. Glede nekaterih tozadevnih ukrepov, nujnih po svojem vzroku in namenu, se je ugotovila na seji potreba, da se prično čimprej uveljavljati in izvajati tako, da bi koristili že turistični sezoni 1938.
Nato je nadaljeval ban. referent Badjura z
II.	delom svojega strokovnega poročila o tujsko-prometni propagandi (kartografski propagandni material, organiziranje smotrenega zbiranja, sestavljanja ter izkoriščanja propagandnega gradiva po vsej Sloveniji oziroma Jugoslaviji, detajliran vodnik po Sloveniji v več jezikih).
V	zvezi s tem je bilo pokrenjeno vprašanje »motrene, učinkovite in racionalne turistično propagandne in informacijske službe. Ugotovljeno je bilo, da narekujejo prilike in potrebe v tem nova pota, enotnost akcije in sistem v izvajanju kljub štednji odnosno potrebni ekonomizaciji razpoložljivih sredstev.
Spričo aktualnosti in velike važnosti zadeve je poslovni odbor sprejel predlog, da naj se o tem — po predhodni pismeni konzultaciji glavnih organizacij, ustanov iu zavodov o jedru problema -— razpravlja tudi pred širšim forumom plenuma banovinskega turistinčega sveta na njegovem zasedanju leta 1938 ter da se nato izdajo smernice is, praktično izvrševanje tujsko-prometni javnosti.
Kidanje snega
Ljubljana, 18. decembra.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani ponovno opo zarja hišne posestnike in druge prizadete osebe na določila § 75. mestnega cestnega reda, ki določa: Kadarkoli zapade 6neg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti, ekidati sneg s hodnika ali peš-pota ob vsej dolžini posestva, Ce zaradi snega polzi, ali kadar 6e napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi j>oledica ponoči, se mora dovršiti snaženie in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj.
Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkra' dnevno in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce.
Sneg m led ee ne smeta odmetavati v odtočne jarke, tik ob robnike, na rešetke odtočnih kanalov in na tramvajsko progo.
Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne sme odkladati na cesto, temveč ga je treba izvoziti v vodo ab na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali 6e pomeče s 6trehe, morajo hišni f»osestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na 6Voje 6troške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in vobče, kadar 6e sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan očistit5 luž in blata. Odtočne kanale in kanalske jx>žiralnike mora čistiti občina tako, da otok vode m oviran
Občina sme j>o brezuspešnem opominu dati izvršiti opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške odgovorne osebe.
Prestopke teh določil kaznuje uprava policije v Ljubljani z globami od 10 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni pa z zaporom od 1 do 20 dni.
Nov tečai za vinarstvo in sadjarstvo
V	času od t. marca do 30. novembra 1938 se vrši pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, ‘p. Slatina Radenci devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16. leta naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi viničarjev in sinovi malih kmečkih posestnikov. Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci dobijo za nakup učil jx>dpore. Lastnoročno pisane prošnje, ki morajo biti opremljene s kolkom za 10 din, je poslati najkasneie do 15. januarja 1938 upravi gornjega zavoda. Prošnji je priložiti: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko spričevalo: 3. zdravniško spričevalo; 4. nravnostno spričevalo; 5. izjavo 6taršev ali varuha, da dovoljujejo prosilcu obisk tečaja; 6. obvezo staršev ali varuha, da bodo krili vse- nastale stroške zaradi poškodbe, kakor tudi, da bodo krili stroške prehrane, ako bi prosilec zapustil tečaj brez tehtnega vzroka. Priloga pod 4. in 6. se mora kolkovati s kolkom za 4 din.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Iz športne krošnje
Po Schmelingovi zmagi v Ameriki. Prepričevalna Schmelingova zmaga v Newyorku nad talentiranim Thomasom je presenetila vso Ameriko. Nekdanji prvak — danes bankir — Genne Tunney se je izrazil q Schmolingu kar najbolj laskavo, dočim smatra, da Louisa neopravičeuo preveč hvalijo. Joe Louis, ki je borbi prisostvoval, pa je novinarjem potem izjavil, da bo v juniju leta 1938 Schmelinga gotovo premagal in to s knock-outom. Vendar je pa Louis pri zadnji borbi proti Thomins Farni pokazal mnogo slabili strani, ki jih bo znal Schmeling gotovo izrabiti. — Louisov menager Jakobs pa tudi že pripravlja nove borbe za svetovno prvenstvo Kot prvi pride zopet v poštev Anglež Tommy Farr Boriti se bo še moral z nekaterimi nasprotniki, potem pa naj bi se po načrtu Jakobsa že v septembru vršilo novo svetovno boksarsko prvenstvo.
Zimsko-ivortni, varijete. Znana newyorškn športna palača Madison Square Garden, ki je doživela že toliko izprememb, je bila te dni pozori-šče velike zimskošportne revije. Poleg umetnega in hitrostnega drsanja, tekem v hokeju na ledu so bili na programu tudi smučarski skoki. Kot posebna ameriška senzacija sta bili dve Norvežanki Kolstad in Guldbrandsen, ki sta tudi izvajali smučarske skoke.
Taris premagan v Moskvi. Znani francoski plavač Jean Taris, ki je že več let profesijonal, je dvakrat nastopil v Moskvi proti ruskim plava-čem in je bil obakrat gladko premagan. Na 200 m prosto je bil prvi Vasiljev s časom 2:17.3, Taris pa je dosegel le čas 2:21.7. Na 400 m je zmagal Golubjev s 5:016, Taris pa je bil peti z 5:03.6. Svetovna rekorda v teh dveh disciplinah sta 2:07.2 ia 4:38.7.
Nevaren lov na mečarice
Morski samotarji
Romantika še ni izginila, še vedno jo je dovolj, zlasti jo je dosti v življenju mornarjev. Čeprav križarijo po morju orjaški parniki z naravnost neverjetno tehnično popolno izdelanimi stroji, čeprav 6e je lov na odprtem morju neverjetno poenostavil, vidimo še danes na širokem morju majhne orehove lupinice, ki kljubujejo nevarnemu elementu morju in ki, izpostavljajoč svoje življenje, 6e bore z velikanom morjem. Na obalah Združenih držav, zlasti v Kalifornijskih vodah, je še danes kaj razvit lov na mečarice, in sicer v preprostem načinu, rekli bi nemodernem. Nikdo, ki se je udeležil takega lova v malih čolnih, ne bo pozabil, kako je padal z valovi, kako se je barčica zgubljala v valovih, pa tudi nikdar ne bo pozabil prizorov, 6 kakšno spretnostjo so ribiči uporabljali harpuno. Vsaka 6ekunda je dragocena in ribič mora računati s sekundo. Ce bi zagnal prezgodaj harpuno ali pa prekasno, bi bil njegov trud zastonj.
Okusno meso
Mečarica — Xiphias 6pada v vrsto makrel. Dolge so do pet metrov in tehtajo do 500 kg. Meso pa je nadvse okusno in zelo drago. Ribič, kateremu se je posrečilo, da je nalovil eno tono mečarice, je izkupil 400 dolarjev, štirikrat toliko, kakor i6ta množina sardin. Mečarico je težko najti. Prištevajo jo k samotarkam med morskimi prebivalci. Malokdaj se je dogodilo, da bi kakšen ribič videl hkrati dve mečarici. Le dober poznavalec jo spozna, ko plava na površini morja. Takrat mora biti ribič zelo spreten in nagel, kajti riba izgine z neverjetno hitrostjo.
Metale? harpune
Ko zagleda lovec hrbtne plavuti, se začenja hitro delo. Počasi, a previdno se približajo 6peči ribi. Glavno besedo ima zdaj metalec harpune. Zavzel je svoj prostor na nosu ladje. V sekundi, ko se je približala ladja ribi, je metalec zadrl harpuno z vso močjo v ribo. Majhen motorni čoln je sledil
Ameriknnski boksar Thomas, ki ga je bil v torek zvečer potolkel Nemec Schmiling v 8. rundi z k. o. časopisje je poročalo, da se je Nemec z Amerikancem ves čas igral kot mačka z miško
ribi. Vrv se je odvijala, motorni čoln drdra, riba bega 6em in tja, dokler ne izkrvavi. Riba je ujeta.
Usodepolno orožje
Riba mečarica ima orožje, ki je lahko usodepolno za majhne ladje. Njen močni meč lahko prebije bakrene plošče in hrastove deske in udarec te ogromne ribe zadostuje, da popolnoma poškoduje ladjo.
Pekel v paradižu
Iz temnomodrega morja se dviguje majhen otoček, na katerem se pripogibajo palme v nežnem vetriču. Kakor oko se blesti v vsej svoji lepoti in bogatosti iz morja. To je Haiti, biser Antilov, raj na zemlji, v kateri je vsak kamen prepojen z krvjo, na katerem rasto iz krvi najlepši sadeži. Ravno pred nedavnim smo brali po svetovnem časopisju, kako je tri tisoč ljudi našlo grozno smrt v sosednji republiki San Domingo. Ko so prekoračili mejo brez dovoljenja, so jih posekali in umorili na najokrutnejši način. Tu je Haiti, otok Voodoo. Kaj je Voodoo!' Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, si moramo ogledati nekoliko strani zgodovine.
Kolumb odkrije ta otok
Kolumb je nastopil svojo pot, da bi odkril morsko pot v Indijo. Hotel je, da bi prišel v deželo bogastva. Nastopil je pot. šel je proti današnji Ameriki. Po dolgi vožnji so se mu mornarji uprli, češ da ne bodo nikdar prišli do suhe zemlje. Kolumb je v svojem velikem upanju komaj potolažil mornarje na širokem morju, da so šli naprej. Nekega dne pa je vso jadrnico napolnil en sam vzklik, ena sama radost: »Sulm zemlja!« Pred navdušenimi španskimi pogledi je bil krasen otok, katerega je Kolumb krstil v čast svoje domovine Spauiola. To je današnji Haiti. Takrat so prebivali na njem svobodni in še naravni domorodci, ki so ee prehranjevali z ribami in sadjem. Živeli so brezskrbno življenje. Delati jim ni bilo treba dosti, saj jim je narava nudila vsega v izobilju. Prišli so k belemu človeku in ga prijazno ter vljudno sprejeli. Bili so nad vse postrežljivi in gostoljubni. Kmalu pa so našli Španci ono nesrečno kovino, zlato, ki je že zdavnaj pred Kolumbom zapeljalo človeka, da je postal okrutnejši kakor najbolj divja žival. Kolumb jim je postavil svojega namestnika Bo-badilla, ki je prisilil domorodce, da so v potu svojega obraza nabirali in kopali zlato rudo. Zlato je mamilo belega človeka, tujec je zago-
spodoval nad domačinom, zasužnjil ga je. Posledica tega je bila, da je vse ljudstvo zaradi trdega in težkega dela propadalo, saj prej ni bilo vajeno težkega dela. Skoraj je izumrlo. Španci so rabili delavcev, rabili so delovno silo, ki naj bi jim prinašala bogastvo. Začeli so izvažati sužnje iz Afrike in sicer črnce. Nesrečneže so lovili in jih na krvavih lovskih pohodih brezobzirno mučili. Cena črnca je bila manjša kakor cena govedi. Zato niso zamižali z očmi, če je kdo zadet ali ranjen onemogel in umrl Prepeljali so jih kakor živino na ladjah na otok zlata. Oropani svobode, zvezani z verigami jih je zaradi vročine ali zaradi biča več kakor polovico umrlo na vožnji. Kaj zato? Afrika je velika in ima dosti ljudi, ima zakladnico delovne sile. Tako je Haiti prevladal črnec, črnec je zajel otok in danes je kakor domorodec. Ti črni ljudje pa so prinesli a seboj sovraštvo, neodoljivo sovražnost do belega človeka, kar so podedovali tudi njihovi potomci Prinesli pa so še nekaj s seboj, svojo vero. vero Voodoo, V začetku prejšnjega stoletja pa se je posrečilo črncem iz Haitija, da so pregnali tujca. Pregnali so svojega belega sovražnika. Po mnogih bojih in revolucijah sta danes n«i otoku Haiti dve republiki. Ena je Haiti, kjer prevladujejo črnci, druga, na vzhodu otoka. San Domingo, kjer prebivajo mulati, to so mešanica belcev in črncev.
Suinii brez duše
Vsi prebivalci Haitija so pristaši Voodoo vere. Do danes se še ni posrečilo nobenemu znanstveniku, da bi mogel proučiti obrede te vere. Samo toliko vemo o njej: Nad vsem svetom vladata vsemogočni bog Damballa in boginja Ezileja Samo ona dva imata moč, da nasprotujeta bogu zlega Ogouna Badagrisa Temu bogu slabega morajo žrtvovati kri. Znak boga j Dainpalla je zelena kača, ki je sveta stvar. Duhovnik se imenuje Papaloi, njegova žena Ma-
Se stnajsturna deklamacifa
Posebne vrste čudak je Karl Dorici iz Wi-nehmorja. Največje njegovo veselje in zadovoljstvo je, kadar lahko deklamira dve slavni pesnitvi Johna Miltona in sicer Izgubljeni raj in Zopet pridobljeni raj. Karl Dodd, ki je sedaj že star gospod, je hotel postati v mladosti gledališki igralec. Njegovi starši so temu nasprotovali in ga prisilili, da se je šel učit trgovske obrti. Kmalu pa je pobegnil, se naučil prvi del »Izgubljenega raja« in hodil od gledaliških ravnateljev do režiserjev in deklamiral. Toda vsi so spoznali, da fant nima talenta za gledališče in so ga od-slavljali. Sedaj je že preteklo 30 let, odkar je hotel zasloveti kot gledališki igralec. Danes je trgovec. Po svojem očetu je podedoval trgovino in danes je gotovo bolj zadovoljen kot bi sicer bil. Z žalostjo pa se spominja onih mladostnih dni in hudo mu je, ker ni mogel postati igralec. Tako se je v teku let naučil obe znani pesnitvi, kateri prednaša vsako leto enkrat. Njegovi poslušalci so njegovi sorodniki, ki naravnost s strahom pričakujejo, kdaj ga bo zopet prijelo, da bi deklamiral. Ves čas se samo toliko ustavi, da
£ridejo poslušalci do sape in da pogleda, če ni do zaspal. Šepetalec pa prejme za vso svojo čuječnost in pazljivost 300 din
Računajoči avtomat
Na stockholmski postaji je nov avtomat, ki ga po pravici imenujemo tehnično čudo. Vozni lietki, ki jih izdaja, stanejo deset oerov. Ce pa kdo nima ravno pri sebi drobiža, lahko vrže vanj tudi novec večje vrednosti, kajti avtomat da poleg voznega listka še preostali denar. Stockholmska železniška direkcija je uvidela koristnost tega aparata. Izkazal se je, kot zelo priročen in točen. Nikdar niso kupci nezadovoljni, kajti vsak dobi svoje točno nazaj. Se celo najmanjšo razliko zahteva ozir. vrne. Uporaben pa je 6amo za švedski denar. Treba ga bo nekoliko predelati in uporabljali ga bodo lahko tudi jx> drugih državah.
Zakai pijemo kavo z mlekom
Znano je, da črna kava človeku razdraži živce, da ne more spati. Vzrok temu je kolein. Vemo pa tudi, da vsebuje čaj tein, ki pa nima takšnega vpliva kakor kotein. Neki švicarski znanstvenik pa je ugotovil, da odvzame mleko kavi nekoliko tega kofeina, če ga prilijemo kavi. Znanstveniki 60 tudi ugotovili, da ima kofein v kavi nekaj tanina. S tem se zveže beljakovina mleka. Ta kemična spojitev pa se težko loči in človeški organizem komaj loči kofein. Tako je izključeno, da bi kofein vplival na živčni sestav. Ugotovili so, da že nekaj kapljic mleka ublaži delovanje kofeina, celo da kava z mlekom ni samo dobra hrana, ampak zelo zdravilna.
Kako hitro rastejo nohti in lasje
Američani 60 zojrvet to ugotovili. Amerika ima na vseh poljih rekorde, tako ga ima tudi z aparatom, ki meri rast las in nohtov. Ugotovili 60, da zraste noht v 12 sek. 0,04 mm, in sicer je rast jx>dnevi večja, 0,06 miti, ponoči pa 0,02 mm. Podobno je z lasmi. Podnevi zrastejo do 0,08 mm, jionoči pa rast pada, in sicer 0,01 mm.
Programi Radio Ljubljana
Sobcta, IS. decembra. 12 Okrogle in vesele se bodo zdaj vrtele (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas» spored, obvestila — 13.15 Brez odmorov, brez besed -tak je danes vozni red! (plošče) — 14 Vreme — IS Za delopust (igra Rad. orkester) — 18.40 Javne zgradbe v okviru javnih del v dravski banovini (g. »nž Herman Hus) — 19 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Slovenska kmetska hiša (prof. Simonič) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. A. Kuhar) — 20.30 Komarjem v svarilo, naročnikom v zabavo oddajamo: «Dolga je roka radio-biriča«. Besedilo sestavila po resničnih dogodkih Jožek in Ježek Izvajajo elani rad. igral, družine — 22 Cas, vreme, porčila, 6pored — 22.15 Vesel konec tedna (Radijski orkester).
Drugi programi
Profesorska
Profesor: »Katerega leta so bili Srbi pokristjanjeni?«
Dijak: »Leta 637.«
Profesor: »Pred ali po Kristusovem rojstvu?«
Sobota, 18. dec.: Belgrad: 20 Češki veder — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 19.10 O filmu, 13.50 Opera, 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 20.40 Orkester, 22.25 Jazz, 23.15 Ciganska glasba — Trst-MUan: 17.15 Klavir, 21 Goldonijeva komedija -Radovedne gospe« — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert — Praga: 20 Zabavni program — Varšava: 20 Koncert, 22 Plesna glasba — Berlin: 19.10 Pevski kvintet — tipsko: 20 Opereta — Koln: 19.10 Dobrodelni koncert — Frankfurt: 19.10 Vojaška godba — Beromiinster: 19.55 Otroška glasba, 22.30 Ples. glasba — Strasbourg: 2L30 Orkestralni koncert.
Tudi v Angliji pobirajo zavrženo železo in druge kovinasfe dele, ker se je zaradi pospešenega oboroževanja tudi tam začelo opažati pomanjkanje vseh vrst kovin
maloi. Temu pripisujejo nadnaravne moči. On ozdravlja bolne, zaklinja duhove in prenaša sovražniku bolezen in smrt. Značilno je, da ima njihov bog moč obujati mrtve k življenju in da ti obujenci iiostanejo sužnji brez duše. Kot že prej omenjeno, darujejo bogu zlega krvne žrtve
in sicer ne samo živali, ampak tudi mladiče. To je vera Voodoo, kateri sledi vsak črnec, kateri na vsak klic, ki se razlega jx> planjavah, prehiti, da časti svojega boga.
Haiti, otok sreče in bogastva, je tudi otok žalosti. Je otok teme.
M. Jacoby - R. Leigh:	74
Poročnik indijske brigade
Randall se je polagoma plazil naprej. Šel je vedno v senci in čim dalje od trupel, ki so ležala v kupih, zakaj med njimi bi se še vedno lahko skrival kak živ sovražnik.
Oprezno je lezel po pesku. Glavo je držal čisto pri tleh, gledal je na levo in na desno v strahu, da ga ne bi kdo zapazil.
Poveljnik mu je pred odhodom dejal, da se mu ne sme nič zgoditi, ker je od njegovega uspeha odvisna usoda trdnjave. Če srečno dospe do čolna in če se mu posreči, da se bo spustil po reki do Lohare in da tam spravi posadko na noge ter dobi pomoči, potem bi že do jutra lahko dospelo v Chukoti ojačenje in rešilo oblegani oddelek, ki je bil zdaj že ves izmučen in izčrpan ...
Toda če bodo Suristanci ponoči še enkrat napadli? ... Po-tam ...
Ne, na to zdaj ni smel misliti!... Samo naprej, naprej, do čolna in s čolnom v Loharo!...
Randall je zdaj prilezel do stopnic, ki so držale na obzidje. Vse je bilo tiho in mračno, nikjer se ni nič oglasilo, ne pre-manilo. Kakor v grobu!... Po zraku se je širil grobni smrad ... Poleg zidovja so ležala vsepovsod sama trupla padlih vojakov ...
Za trenutek se je zdrznil in obstal. Od lezenja po pesku je bil že ves onemogel in slab. Tilnik ga je bolel in glava mu je bila težka. Zdelo se mu je, da mu čelo stiska svinčena čelada. Grlo je imel suho od vročine in od žeje... Okrog njega ni bilo nič drugega, kakor tema in smrad ...
Začel je prepričevati in hrabriti sam sebe:
»Moram dalje! Moram se podvizati, da se bom čimprej splazil čez obzidje in skočil na drugo stran .. čim prej... Ne smem se obotavljati niti za minuto! Čez nekaj trenutkov bo morda že prepozno, morda se Suristanci že plazijo proti
ozidju ...«
Zagrebel je pesti v pesek, ki je bil še vedno topel od dnevne pripeke ... Glava se mu je pobesila ...
Čez hip se je spet zdrznil, preletel ga je strah, da ne bi zaspal. Potem je spet zaprl oči —
Okoli njega se je širila svetloba... Glava mu je bila spet lahka, žeja in bolečina sta izginili... Okrog njega vsepovsod samo zelenje ... Saj to je vendar London ... obala Temze ... Obala Temze spomladi... In letoviščarske hišice v londonski okolici... Nebo je vedro in sinje ... Lahen veter trese listje in cvetje ... Randallu se je zdelo, da leži v travi, z obrazom obrnjenim proti zemlji in gleda mravlje, ki se vzpenjajo po visokih travnih bilkah ... Podlad na bregu Temze ... V daljavi čoln ... na čolnu fant, mlad in vesel, ki brezskrbno vesla po vodi navzdol. On...
Randall se je zdrznil. Okoli njega je bil spet samo mrak in smrad.
Kaj je bil zaspal? ...
Pogledal je na mesec, ki je še vedno stal na istem mestu nad stražnim stolpom.
Da, sanjal je, a samo nekaj minut!... Zdaj pa brž naprej!
Začel je lesti po stopnicah na obzidje. Ves čas se je držal zidu in sence. Še deset stopnic, pa bo na vrhu!...
Zadnje stopnice so ležale v mesečini... Zdaj je bilo treba steči navzgor, potem pa skočiti z vidu. Pet metrov! Skakal je že z višjih zidov!
Randall je izvlekel samokres in stekel naprej na zid.
Pred njim je bilo vse temno in tiho.
Skočil je z zidu.
Za trenutek je mirno obležal na pesku. Začutil je ostro bolečino na levici. Potipal se je. Bila je kri... Najbrž se je
nabodel na kako orožje ..«
Hitro je izvlekel robec in si rano obvezal.
Najhujše je zdaj minilo! Bil je zunaj trdnjave. Za onim bregom pred njim je tekla reka, kjer so bili privezani čolni.
»Do tam je komaj sto metrov,« je pomislil, potem pa se je zapodil naprej. Slišal je samo svoje dihanje in hropenje.
Ko je tekel, mu je po glavi šinila misel:
»Ali bom imel zadosti moči, da bom sam veslal?«
Nebo je bilo zagrnjeno z oblaki. Tam, kjer se je skrival za oblaki mesec, so bili njihovi robovi osvetljeni s svinčenim sojem.
»Kakor razpočena kovina!« je pomislil Randall.« Samo, da ji zdaj mesec ne pogledal izza oblakov!«
Randall je tekel po pesku. Tam je bilo že nekaj debel« kraj, kjer so bili privezani čolni. Tam je bil breg reke!
Tekel je še nekaj sekund in nazadnje je bil na cilju.
Stopil je v vodo. Skočil je do najbližjega čona, da bi ga odvezal, ko se je prej prepričal, da je veslo v njem. Imel je srečo, vse je bilo tu. Treba je bilo samo še čoln naglo odvezati, potem se pa spustiti po reki,..
Tedaj pa je obstal kakor očaran po prelepi sliki, ki se raztezala pred njegovimi očmi: pred njimi je ležala Indija, taka, kakršno je poznal iz sanj, preden je prišel sem:
Beli zidovi s kupolami in stolpi tam zadaj, peščeno morje, vse belo in negibno v mesečini, tu pred njim pa nekaj debel, napol obsijanih s svetlobo ... in srebrna, neslišna reka ...
Kolikokrat je med svojim bivanjem v Indiji videl take prizore, toda še nikdar ni skrivnostne lepote te zemlje občutil tako, kakor jo je občutil to čudno noč. Tu, sredi puščave je zdaj prvič zagledal to zemljo tako, kakršno si je	slikal	v mladeniških sanjah pred davnimi leti tam na bregu	Temze	.,.
Ni mogel uiti temu čaru slike, ki se je razvijala pred njim.
Gledal je zidove in stražni stolp, s katerega se je še vedno vila angleška zastava.
Tedaj je pa nenadno zagledal na vrhu stolpa prikazen..« ali je bil to človek? ... Nekaj belega je zamigljalo, kakor da je tisto bitje tam vrglo roke navzgor ...
To je bil vendar Suristanec! Eden izmed	tistih,	ki	so	po
napadu ostali na stolpu!
Zdaj je že čisto jasno videl postavo tega človeka. Da, bil je Suristanec, ki je nameril puško vanj!
. . ._____________________________  .j,	M«t*Ani»	naroAnina	U Din za inozematvo » Din Dredniitvo: Kopitarjeva a lica «011 Telefon m* ta 299U Uprava« Kopitarjeva k
»tiiovenaki doma *naja nat	^	tiStarao	«	Ljubljnoii	&.	Ce&	Izdajatelji	Ivan Rakovec. Uradniki Joie KoSifieL