« UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GfcAVNI UREDNIK SLAVKO beni k - ODGOVORNI URED-fflS GREGOR KOCKAN-TEL. 0bednistvg- IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-73 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV. kbanj, sobota, 30. tunt.ta 19*2 ST. 74 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA tzff a ta lM9WnWIIIA fiHIM TEDNIK .){> I JANHAK.IA 1936 KOT POLTEDN1K OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Na Gorenjskem najmanjši odstotek odklonjenih prijavliencev Čeprav je šolsko leto že pri kraju, pa kljub temu ne bo odveć, će pogledamo, kako je bilo preteklo jesen z zmogljivostjo sol na Gorenjskem ob prehodu ooencev osnovnih šol v šole druge stopnje. To je pomembno omeniti zlasti še zato, ker verjetno tudi v šolskem letu 1962/63 položaj ne bo bistveno drugačen; v najslabšem primeru utegne biti nekoliko slabši. Toda to slike v celoti bistveno ne menja. Razpoložljivi statistični podatki kažejo, da so na Gorenjskem prozorske zmogljivosti šol druge stopnje najboljše v Sloveniji. Sole go v začetku šolskega leta 1961/62 sprejele 90 odstotkov prijavljenih kandidatov. Z drugimi besedami lahko povemo tudi tako, da je bilo na Gorenjskem — ali točneje povedano v kranjskem okraju — lani odklonjenih 14,7, odstotka prijavljenih kandidatov, kar Je najmanjši odstotek med tsemi slovenskimi okraji. Za ilustracijo naj navedemo, da je bilo v celjskem okraju odklonjenih 18,6 odstotka, v ljubljanskem 24,1 odstotka in v mariborskem 32,2 odstotka. V celoti je znašal preteklo šolsko leto v kranjskem okraju indeks med prijavami in zmogljivostmi šol druge stopnje 113,1, kar kaže, da s« je šolalo v prostoru, Id je namenjen stotim otrokom, 113 učencev. Seveda pa te ti podatki po posameznih vr-sol bistveno razlikujejo. Najmanjše nesorazmerje med prijavam: in zmogljivostmi so Imele guimazije (indeks 105,7), njim aiedijo administrativne šole (119,2). ekonomske šole (119,8) in tehnično šole (146,7). Največje nesorazmerje pa se je pojavilo pri zdravstvenih šolah, k^fer znaša jadeks med prijavami in zmogljivostmi 229,4. Prejšnjo ugotovitev ^ede nesorazmerij med prijava-u,. in zmogljivostmi šol naj dopolnimo v toliko, da dejansko ne-jr/razmerja niso obstajata le pri ostalih šolah, kjer so zmogljivosti prekašale prijave (indeks 87,7). PERSPEKTIVE KMETIJSKIH ZADRUG V NOVIH POGOJIH Združevanje zemljišč in organizacija lastne proizvodnje - OSREDNJA NALOGA OB ISKANJU IZHODA IZ NASTALIH TEŽAV Kranj, 28. junija — Lani so kmetijske zadruge našega okraja zabeležile delni napredek. Njihov finančni uspeh se je povečal za novih 18 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. Toda spričo do-kajŠnjega povečanja števila delavcev ln zviševanja osebnih dohodkov, čeprav je bilo to marsikje zelo utemeljeno, se je skupni uspeh na zaposlenega dokaj zmanjšal. Še bolj pa so zaskrbljujoči podatki, da je bil v nekaterih primerih dohodek zadrug do 80 odstotkov iz gozdarske dejavnosti in zelo malo Iz kmetijstva (v KZ Cerklje samo 6 odstotkov!). Zadruge morajo letos spričo uveljavljanja zakona o gozdarstvu in drugih smernic, preusmeriti svojo dejavnost v stvarno kmetijstvo, seveda pa pri tem nastajajo mnoge težave. O tem so govorili na današnji — četrti seji upravnega odbora zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo za okraj Kranj. Izmed vseh 13 kmetijskih zadrug v našem okraju je po lanskih obračunih sodeč najbolje gospodarila tista v češnjici. Imela je najbolj uskla de in si tako zagotovila določen razvoj. Prav tako so na seji imenovali KZ na Bledu, ki je po svoji sposobnosti zagotovila razmeroma precej skladov. Zel© malo sredstev za poslovni sklad pa so zagotovile KZ Kranj, KZ v Šenčurju in razmeroma tudi KZ v Gorenji vasi, medtem ko sta KZ Radovljica in Dovje ostali brez omenjenih skladov. Čeprav je to v določenih primerih razumljivo — KZ v Radovljici je na primer morala vsa svoja sredstva usmeriti na stanovanjsko gradnjo, kar ji tudi zagotavlja določene perspektive kadra — je vendarle sedanje stanje v teh in tudi drugih zadrugah dokaj težavno. Uveljavljanje zakona o gozdarstvu in mnogi drugi predpisi, ki zahtevajo od KZ preorientaci jo na zgolj kmetijsko dejavnost, pa narekuje še posebno proučevanje nadaljnje perspektive teh organizacij. Na današnji seji so na primer za nekatere primere celo ugotavljali, da je preusmeritev na lastno proizvodnjo še poslabšala ekonomsko stanje. Toda to so za četne težave, ki nikakor niso pri-jeno dejavnost in tudi svoje do- j merne za primerjavo. Zato so v I Iskovalno delo hodke pravilno usmerila na skla- • večini menili, da je perspektiva' krompirju teh zadrug samo v nadaljnjem združevanju zemljišč, v organizaciji lastne proizvodnje in pocenitve proizvodnih stroškov. V nekaterih primerih so menili, da je prav odvzem gozdarstva in nekaterih drugih postranskih dejavnosti odprlo znova tudi vprašanje reorganizacije. Tako so govorili o potrebi združitve KZ Šenčur s KZ Preddvor, ki naj bi si uredili skupne nove zadružne prostore v stavbi nekdanjega podjetja Stor-žič na Visokem. Nekateri so tudi omenjali potrebo enotne zadružne politike za celotno območje občine Kranj, češ da bi to bilo lahko koristno v načrtnem perspektivnem razvoju. Priporočali so, naj bi kmetijske zadruge same podrobneje razpravljale o nekaterih značilnih pokazateljih ln skušale najti najboljši Izhod v današnjih prehodnih težavah. Prav tako so na seji izbrali tri kandidate za enotno gospodarsko zbornico Gorenjske, odobrili 2 milijona 700.000 dinarjev za potrebe kmetijske šole v Poljčah in 1 milijon 250.000 din za znanstveno razprl semenskem K. M. PRED GLAVNO TURISTIČNO SEZONO Vključevanje počitniških domov v splošni turizem Preteklo sredo dopoldne je se- vih vpeljati ekonomsko poslova-kretariat izvršnega sveta LRS za nje ln ekonomske cene. informacije organizira! v Ljubljani tiskovno konferenco, kjer so predstavniki izvrSncga sveta, Turistične zveze Slovenije, gostinske zbornice LRS in državnega sekretariata za notranje zadeve pojasnjevali novinarjem o Izvršenih pripravah na letošnjo glavno turistično sezono. Statistični podatki o doseženem številu prenočitev v prvih petih mesecih letos v Sloveniji ne izkazujejo ravno zadovoljivega uvoda v letošnjo turistično sezono. Tako je bilo v primerjavi z lanskim letom letos v prvih mesecih 32.555 ali 5 odstotkov prenočitev manj, in sicer je pa£lo predvsem število prenočitev domačih gostov (za 39,547 ali 7 odstotkov), medtem ko beležimo pri prenočitvah inozemskih gostov porast za 8.992 ali za 10 odstotkov. Nazadovanje domačega turizma beležimo letos v vseh mesecih. Tu so bili tudi ob- PLENUM GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE V četrtek, 28. Junija, dopoldne je WI v dvorani OLO Kranj plenom Gorenjske turistične zveze. ,Weli so vrsto problemov, s katerimi se borijo turistične organi-uciits pri pripravah na letno tu-rtttfčno sezono. Hkrati so načeli tudi problematiko finansiranja turističnih organizacij, organizacijske okrepe in vse obrobne pojate, kl spremljajo dejavnost teh organizacij pri razvoju turizma na Gorenjskem. Ob tej priložnosti so bili odlikovani nekateri najzaslužnejši turistični delavci z Gorenjske. Fo-so 4 srebrne in 9 bronastih eaMnih turističnih znakov. — O podrobnostih plenuma bomo še poročali. Sprejem mladinskih delovnih bri gad na Jesenicah (glej poročilo na 4. strani) Število delovnih mest se zmanjšuje V zadnjih mesecih ln Se tudi sedaj občinski ljudski odbori na Gorenjskem in okrajni ljudski odbor Kranj pogosto razpravljajo o spremembah v organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v svojih' upravnih organih. Neka- teri predpisi ln določila ter ostalo družbeno-ekonomsko dogajanje so namreč znatno vplivali tudi na notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest po naših upravnih organih. Tako je na primer okrajni ljudski odbor Težave naših klavnic in predelovalnlc NAJMANJ RAZUMEVANJA ZA UREDITEV PRESKRBE Z MESOM V KRANJU — BLEJČANI NOČEJO MESA IZ RADOVLJICE — NA JESENICAH GRADIJO NOVO PREDELOVALNICO ŠKOFJELOŠKA KLAVNICA IMA NAJVEČJI USPEH Okrajni veterinarski inšpektor dr. FRANC RUTAR je podrobneje obdelal problem klavnic in predelovalnlc v našem okraju. Vr-■ta zbranih ugotovitev nas opozarja na to, da za preskrbo z mesom se zdaleč ni dobro preskrbljeno. Razen radovljiške niti ena klavnica ne ustreza vsem sodobnim zahtevam, nekaj pa je celo takih, ki bi lih morali po vseh obstoječih pravilih že zdavnaj zapreti. Razen tega, da so delovni pogoji v mnogih obratih nevzdržni, je tudi nevarnost okužbe mesa precejšnja in stalna. l«a Gorenjskem obratuje sedaj M manj*ih in večjih klavnic: v Kranju, 9kofji Loki, v Gorenji ya*i, Tržiču, na Bledu, na Jesenicah, v Bohinju, v Železnikih in Goricah. Klavnice v Kranju, Sk, I/>!<;, Radovljici, Tržiču in na Je-teoicah ter na Bledu imajo tudi tvoje predelovalnice. II« prvem mestu bi vsekakor kazalo omeniti kranjsko klavnico. Zgrajena je bila pred skoraj 70 leti in je bila do sedaj le nekoliko adaptirana. Včasih je pre-rkrbovala z mesom le 3000 prebi-raveav, razen tega pa so bile takratne higienske zahteve popolnoma drugačne, kot so sedaj. Objekt Je tako popolnoma neustrezen in do skrajnosti obremenjen, njegova najhujša pomanjkljivost p« je gotovo v tem, da nima hla- dilnice, kjer bi meso lahko dozorelo. Njegova kvaliteta je zato veliko slabša in tudi kvari se hitreje. Včasih je imela klavnica ledenico, ki pa so jo podrli, ko so pripravljali rekonstrukcijo. — No, obljube o potrebnem denarju za rekonstrukcijo so stare že več kot deset let, pa še toliko bodo, če bo pri ustreznih organih še naprej toliko razumevanja za ta problem, kot ga je bilo do sedaj. Ce za kranjsko klavnico rečemo, da je slaba, potem predelovalnice ne moremo dobro označiti z nobeno besedo. Leta 1960 so bile ukinjene klavnice in predelovalnice v Naklem, v Preddvoru in Cerkljah in od tedaj mesne izdelke izdelujejo le v kranjski predelovalnici. Ta pa zasluži to ime le zaradi dela, ki se v njej opravlja, pa prav zaradi ničesar drugega ne. Včasih so v teh prostorih delali 3 ali 4 mesarji in predelali tedensko okoli 600 kg mesa. Danes dela tu 20 do 25 (Nadaljevanje na 2. strani) Kranj obravnaval organizacijo ln sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih meseca aprila v zvezi z reorganizacijo odseka za zadeve invalidov in borcev. Ob tej priliki so bile predlagane tudi določene spremembe v organizaciji drugih upravnih organov. Ponovno pa je okrajni ljudski odbor obravnaval organizacijo i« sistemizacijo upravnih organov pred mesecem; tokrat glede na zadnje ukrepe in priporočila zveznih in republiških organov. Podobne razprave so bile tudi po vseh naših občinah; v Tržiču prav pred nedavnim. Pri vseh teh spremembah lahko ugotavljamo, da se število sl-stemizlranih delovnih mest v upravnih organih zmanjšuje. Zlasti to velja za upravne organe občinskih ljudskih odborov, pri katerih je bilo vse od leta 1956 si- (Nadaljevanje na 2. strani) jektivnl vzroki, zlasti selo slabo vreme in razmeroma mila zima, kar posebej velja za Gorenjsko. Razen tega so bile tudi semestralne počitnice brez snega. Ob tem so vplivale na promet tudi zvišane penzionske ln gostinske cene. Glede na doslej dosežene rezultate v domačem turizmu ne moremo pričakovati, da bomo nadomestili v domačem turizmu nastale Izgube in skoraj ni izgledov, da bi rezultate lanskega leta prekoračili za 9 odstotkov, kot je to predvideno v dokumentaciji RESOLUCIJE o politiki gospodarskega razvoja v Sloveniji za letos. Zelo pomembno je, kar so posebej poudarili na, tiskovni konferenci, vključevanje počitniških domov v splošni turizem. Ore predvsem za to, da bi bili počitniški domovi delovnih kolektivov, ki jih imajo po vsej Sloveniji, največ pa ob našem morju, odprti za slehernega našega delavca, ne glede na to. ali je član aH nI član delovnega kolektiva, ki Je lastnik počitniškega doma. Na vsak način je treba v teh DočMniških d orno-' nujno potrebni. - M. Z. Cene penzionskih us^g so bile letos formirane na podlagi novih ekonomskih instrumentom za leto 1962, predvsem pa glede na spremembe turističnega tečaja, ki 6e je v prid inozemskih gostov povečal za 25 odstotkov. Cene za penzionske usluge so bile kalku-lirane na podlagi cen kmetijskih proizvodov v lanskem letu. Stabilizacija cen kmetijskih proizvodov še ni dosežena. Prav tako še ni mogoče dokončno oceniti vpliva novih ekonomskih pogojev prod zaključkom periodičnih obračunov za I. polletje. Gostinska podjetja so uredila svoje obrate in z raznimi tehničnimi naoravami tddi izboljšala poslovanje, tako da je v sezoni pričakovati nemoten potek obratovanja. Po lanskih izkušnjah In .sprejetih priooročilih pričakujemo, da se bo letos Izpopolnila tudi prodaja brezalkoholnih pijač in sadia v kopališčih, Čeprav nI« trgovska niti gostinska podjetja za ta način preskrbe potrošnikov ( ne kažeta dovoli zanimanja (po-' nekod ie tudi problem v zvezi • kadrom). Podatki kažejo, da je šlo lani skozi Slovenijo okrog milijon avtomobilov. Vse to pa narekuje zaostritev nekaterih ukrepov na cestah I. in II. reda, kjer Je promet v glavni turistični sezoni najmočnejši. Pri tem moramo poudariti, da tuji avtomobili pri varnosti na cestah no predstavljajo posebnega problema. Za prometne miličnike v Kranju, na Bledu ln Jesenicah so pred kratkim organizirali tudi posebne seminarje za tuje Jezike, za posredovanje turističnih informacij in podobno. 2e znani ukrepi o odstranitvi vprežnih vozil s ceste I. reda in preusmeritvi kolesarjev na stranske poti posebej na Gorenjskem bodo sedaj še poostreni. V kratkem je pričakovati, da bodo ob nedeljah odstranili s ce-•ta I. reda tudi promet tovornjakov. Sekcija za turizem pri Avto-moto zvezi Slovenije je izdala tudi Hčcn prospekt za turiste, ki prihajajo v Jugoslavijo z avtomobili. V tem informatorju so vsi naipotrebnejši podatki, ki Jih turist potrebuje. Glede inozemskega turizma - po Izjavah strokovnjakov - za letošnjo sezono kaže dobro. Tako lahko računamo, da bomo v primerjavi z lanskim letom povečali prenočitve za okoli 15 odstotkov. Na tiskovni konferenci je bilo precej govora tudi o turistični propagandi in o njenem finansi-ranju. Tako je na primer napačno, da Gorenjska turistična zveza prodaja raznim turističnim agencijam (KOMPAS) prospekte po 40 dinarjev. Agencije pa jih dajejo turistom zastonj. To vsekakor nI v skladu z normalnim poslovanjem. Zato bo gotovo potrebno poiskati primeren način finansiranja za turistične prospeic-te, ki so v sodobnem turizmu Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi * Obrazi in pojavi ® Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi e Obrazi Andrejček in Nace sta hodila vsa teb otrok, ki bodo letos končali sin, Iz moje rodbine ni še nihče bil ček raztresen in zamišljen. Nič ve! leta skupaj v šolo in sta bila vedno osnovno šolanje. Bila je tudi An- delavec, »najmanj' je moja sestra, ni rak zahajal v njihovo družbo. Prijatelja pri učenju, pri igri, prt dretfkova mama. Kot je tam zve- ki je učiteljica. Drugi imajo še Njegova mati pa je, kot je rekla, ^otepanju, ko so se šli kavboje in dela, se je njen sinko skupno z Na- boljše službe*, se je jezila. Zaman »naredila korake* v Ljubljani in pnja P Indijance itd. Pred dnevi pa se je cetom končno odločil, da bo postal so jo prepričevali, da pač vsi ne zagotovila svojemu sinu nadaljnje dolgoletno prijateljstvo pretrgalo, pečar. 2a te poklice so menda še morejo biti pravniki in zdravniki, šolanje, čeprav si on tega ni želel. da so tudi drugi poklici zelo do- Ondan -— po tepežu nekje na nosni in da Andrejček niti nima cesti — pa je stvar prišla do vr- dosti veselja do učenja, da... Tr- hunca, Andrejček je dejal, da ne dila je svoje. Ko ni vedela, kaj bi bo šel več v družbo z Načetom in še dodala, je rekla: »Moj že ne bo drugimi, hkrati pa tudi povedal, da delal.'* in jezno odšla. ne mara, da mu bodo pravili »po- »Moj že ne bo delal" Andrejček je prišel nekega večera našli mesta in tudi možnosti za domov ves raztrgan in je povedal, učenje. Bila je tiho. Samo sosedi^ Stvar se je potem nadaljevala spod*, da /e sit vsega tega in da da ga je Nace skupno z drugimi je tiho šepetala, da se je fant pač med otroki. Težko je verjeti pasa- bo odslej sam odločal. Kako, še ni grdo zmerjal, da so se stepli, da ne nekje nalezel te misli in da so ga mejnikom, zakaj vsak pravi dru- povedal. Znano je le da so' mate- gre nikdar več v njihovo družbo., že doma hudo prijeli. ? >' ■ ' 'v 50 na^e^n1l dan rme zahteve močno' zmedle teza Stvar se je začela že pred do- Po končanem pogovoru je po>- hodili iz šole dobro poldrugo^ uro fanta, da je med njim in njegovimi brim mesecem. Bil je roditeljski čakala na hodniku razrednicar- in Andrejček je bil ves vznemirjen, tovariši nastal pravi razdor in da sestanek. Govorili so tudi o nadalj- ko. Zelo se ie hudovala. »Ne bom češ da ga zmerjajo z »gospodom* se Andrejčku vsi posmehujejo. njem šolanju oziroma o poklicih pristala, da bi kaj takega delal moj in podobno. Doma je bil Andrej- g %š TE DNI PO SVETU 0 KONFERENCA V AKKI KONČALA Z DELOM V glavnem mestu Gane se je končala konferenca »Svet brez bombe«, ki se je je udeležilo 130 Javnih delavcev. Na zaključni seji so sprejeli poziv, naj bi sklenil] sporazum o splošni in popolni razorožitvi. 0 KAZI K ,-\ V A O JUŽNI RODEZIJI Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki zahteva radikalne ustavne spremembe v britanski koloniji Južni Rodeziji. Proti resoluciji je glasovala samo Južnoafriška Unija. ____ -- --—"" "' "** " —— | — Ljudje ln dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • IJndie ^ d VODITELJI OAS BEŽIJO bil samo poskus, da bi obudili Redka so glasovanja v zgodovl- krat zasnovati »voj maščevalni Francija šele zdaj ugoi*vlja, ka- »M begunci iz Tunl ni človeštva ,za katera bi s tak- načrt proti Alžircem in s tem ko nizek je bil njen ugled v tej ka že krenili pro« domu da bi v m?rh, !* ^ šno gotovostjo lahko napovedo- preprečiti nastajanje nove drža- »edozemski delali. Ta občutek nedeljskem glasovanju oddali ela- delslvo FramS« -^r^f^OTioa*« vali njihov izid, kot je to primer ve. To Zakleto maščevanje vse- ftgubljene igre bi anal ob dolo- sove za usodo alBiIKimUndsRa čast da « nlL P™*** »•» z alžirskim glasovanjem v nedc- kakor nI pomagalo, da bi se dve čenih okoliščinah zopet spodbudi- Sklepne besede pred nedeljskim ki ie v i •^JP* Ijo. Prva nedelja v mesecu juliju etnografski skupini, ki M po evi- ti strasti nestrpnosti in kompleks glasovanjem so matematično iz- ljudmi m s ?i« vJ0*^ anskom sporazumu morali najti poraienega nadvladati zdrav ra- računane: Nasilje, ki so ga uprl- vili vtis pri Alžircih. ^ obhke skupnega življenja, zbližali zun, Za zdaj vemo, da bo po zarjali po alžirskih mestih po osnovi bo mogoče nad^ ^ ln nasl, stične točke sodelovanja, nedeljskem glasovanju prišlo tri- podpisu evlanskega sporazuma je so med Francih\"a bi kolonialnega zatiranja in vse stranskega zapostavljanja utrpel Zdravko Tomtfd Glasovanj e o 11SOG1 vendar pa bo to nedelja ponosa nosii vprašamo, kdo ima zasluge, da bi se lahko sporazumeli z al- in časti, da vse žrtve dol?e se- da do napovedanega zbližanja ni žirskimi nacionalisti. Na splošno demletne vojne niso bile zaman, prišlo. Kdo je zakrivil rakovo pot prevladuje mišljenje, da bo nasi- Ko je na letošnji veliki petek zbliževanja med dvema skupina- lje v alžirskih mestih popolnoma V mestu Oran je no velikim, ' Pađel * '°k° franc0fikIh orožni- nw.? Zakaj francosko-alžirsko so- ustavljeno šele po nedeljskem razdejanju in uničevanju zavladal i k°V v0dite,j *krItc turistične or- delovanje, ki izhaja Iz pogodbenih glasovanju. Zadnja trdnjava tero- mir. Voditelji teroristov so se v ganlZacije 0AS ^n«ral Salan, so obvez evianskega spora/uma ne ristlčncga nasilja Oran se je vda- glavnem razbežali. T ijna onranl InJefirovi na«I«dn^« z zadnjimi nalaga obveznosti samo dvema la po razkroju v vrstah samih pri- sadja Jc bila ustanovljena ored ' m°*mi maMcvanja holcli dežcl° v,adi"na. pariški in začasni alžlr- stašev. Razen tega so evropski spremeniti v pr:.h in pepel. Po- ski, temveč vzporedno narekuje priseljenci slednjič le sprevideli, uk stvarnosti je bil tako grenak tudi vključevanje evropskega da \7. moke, ki jo meljejo Iz plaza nasilje, da do končnega brodo- prebivavstva v politično oblikova- stičnih min ne bo kruha. Dobr-loma ni preteklo dolKo. čeprav jc nje nove Alžirije. šen del alžirskih priseljencev se obsojeni general Salan iz pariške- Ce je izid nedeljskega glaso- je že vrnil v Francijo, saj Je v ga zapora Frert skušal ključe na- vanja že mogoče vnaprej napove- juniju mesecu odšlo preko Sredo-siija pretihotapiti v roke nasled- dovati rezultate, Je to znak sploš- zemskega morja okoli 70.000 pri-nika Georgcsa Bldaulta in še en- nega razpoloženja v Alžiriji, eeljencev. Z druge strani so alžir- ubila šestnajstimi meseci in je več kot 2000 Alžircev. % TUGOSLOVANSKI PARLAMENTARCI v MOSKVI Po dvodnevnem zadrževanju v Leningradu so jugoslovanski poslanci, ki so na obisku v Sovjetski zvezi, sinoči prispeli v Moskvo. V Leningradu si je delegacija ogledala zgodovinske spomenike in zanimivosti mesta. # AVSTRIJCI v MOSKVI Avstrijski kancler dr. Gorbach, ki Je na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, je takoj po prihodu V Moskvo obiskal sovjetskega premiera Hruščeva. Med sestankom sta imela politične razgovore, ki so Jih označili kot »prijateljske«. « INDONEZIJSKI POGOJI Predsednik Sukamo je sporočil, da je Indonezija pripravljena nadaljevati razgovore z Nizozemsko o Zahodnem Irijanu pod pogojem, da Nizozemska javno •poroči, da sprejema pogoje Bunker jevega predloga. Alžirski begunci se vračajo domov, da bi v nedeljskem glaso . u že sodelovali Ljudje in dogidkl * Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki e LUidie in dogodki % Upoštevati pripombe kupcev SPET NEKATERE PRIPOJITVE S prvim julijem se bo pripojila tovarna obutve ALKA Duplje k industrijskemu kombinatu Planika Kranj. To je namreč sklep delovnih kolektivov omenjenih podjetij. Delovna kolektiva in pristojni 6vet, ki je to zadevo obravnavni, so menili, da je ta pripojitev potrebna in da ima ekonomsko podlago. Z istim datumom se bo pripojila k Puškami Kranj tudi 2IMO-PREJA. T*u gre sicer za dvoje podjetij z različnim predmetom poslovanja, vendar jc zamišljeno tako, da se žimarstvo postopoma ukine, zaposleni pa preusmerjio . na puškarsko dejavnost. Kolektiva sta se odločila za pripojitev po ugotovitvi, da ima Puškama možnosti za nadaljnji razvoj le, če dobi ustrezne delovne prostore, medtem ko Zimopreja nima možnosti perspektivnega razvoja. Zl-moprojske izdelke danes namreč že nadomeščajo izdelki iz drugih ustreznih mas, ki se iz dneva v dan močneje pojavljajo na tržišču. P. Radovljica, 29. Junija - Včeraj so se v prostorih »Grajskega dvora« sestali na lil. zasedanju člani delavskega sveta trgovskega podjetja »Specerija« Bled. Med drugim so potrdili pravila podjetja in osnutek pogodbe med prodajalnami in podjetjem, ki že pol leta poslujejo V sklopu podjetja. Razpravljali so tudi o gibanju osebnih dohodkov v prvih petih mesecih in o določitvi razmerja med OD in CD ter o znižanju cen nekaterim artiklom. Glede na znižanje občinskega prometnega dav- ka na neiivila, za 2 odstotka, eo sklenili znižati cene pralnim sredstvom. Ob tej priliki so poudarili naj poslovodje sproti poročajo na uprava cventuelne pripombe kupcev glede na cene. Omenimo naj, da posluj« v okviru tega podjetja 19 posloval, nlc: po 2 v Radovljici in Begunjah ln po ena v Podnarlu, Ljubnem, na Posavcu, pekarna v Begunjah, 11 na Bledu in v Zapu-žah, ki je še v izgradnji. V veeh poslovalnicah - vštevši upravo -jo zaposleno 91 ljudi. - St i. BELEŽKA Kdo je kriv ? Pred nekaj dnevi smo zapisali, da je v nedeljo, 24. junija, na kopališču v Kranju utonil 13-letrti učenec osnovne šole Milan Mesac iz Šončurja.Takrat smo še ugotovili, da ni znal plavati in da je menda po neprevidnosti zašel v globoko vodo. S tem poročilom bi nezgoda — če odmislimo dečkovo starše — morda odšla v pozabo. Ob resnici, da Je doček utonil v bazenu, in to ob prisotnosti kopav-cev, katerih število je to pot daleč preseglo zmogljivost kopališča, pa se vsiljujejo nekatere misli. Bazen je bil tistikrat prennpol njen s kopavci. Seveda se v L taki Težave naših klavnic ln predelovalnlc (Nadaljevanje s 1. str.) | vendar ta ni bila uporabljena *a lev, ki vsak teden pripravi- rekonstrukcijo klavnice. Lansko 'leto je po zanimanju občinskih mesar jo do 8 tisoč kilogramov izdelkov. Prostor predelovalnice meri le okoli 50 kvadratnih metrov in ima le majhne hladilne prostore, medtem ko zoriln4h prostorov in skladišč nI. Razumljivo Je, da 6e izdelki, ki nastajajo v takih pogojih, hitro kvarijo, kar pa ima lahko hude posledice za zdravje potrošnikov. Okoli ctu> tretjine potrebnega mesa in izdelkov dobijo potrošniki iz kranjske občine iz klavnice v Skofji Loki in iz predelovalnlc od drugod. Podobne pomanjkljivosti, kot jih ugotavljamo pri kranjski klavnici, so značilne za škofjeloško. Najslabše je. ker ni mehanizirana in nima hlndili-ncp. Klavnica Je uslužno?rno podjetje komunalnega podjetja, ki je vso povojno dobo prejemalo od klav-Inih podjetij predpisano klavnlno. NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — »Sobotni GLAS« Mnogi so izrazili željo, da bi se radi naročili samo na sobotno številko Glasa. Zato smo se odločili, da bi razen rednih naročnikov GLASA sprejemali tudi naročnike za SOBOTNI GLAS. V SOBOTNEM GLASU bo tudi v prihodnje izhajala priloga »Glasova panorama«, ki bo na 12 straneh prinašala zanimivo berilo, radijski in televizijski spored, turistični informator itd. Mesečna naročnina je samo 75 din. Priporočite SOBOTNI GLAS svojim znancem in prijateljem. Naročnino lahko nakažete na bančno št 607-11/1-135 Kranj. Pri naročanju in plačevanju časopisa vedno navedite, da je to za SOBOTNI GLAS. Naročniki SOBOTNEGA GLASA seveda ne morejo biti deležni ugodnosti pri zavarovanju in oglašanju, ki jih nudimo rednim naročnikom. Iščemo nabiravec naročnikov za SOBOTNI GLAS. Za vsakega pridobljenega naročnika plačamo 75 dinarjev. Prodajavci SOBOTNEGA GLASA pa dobijo 2,5 dinarja provizije za vsak prodan izvod časopisa. Za vsa pojasnila se obračajte na upravo Glasa ali na našo podružnico na Jesenicah. organov za probleme klavnice in predelovalnice kazalo, da ee jima obetajo boljši časi, vendar pa se jc letos spet zataknilo. Načrti so pripravljeni, denar pa 1« na pol obljubljen. Tržič se ponaša z najlepšimi mesnicami, prav tako pa Je primerno preurejena predelovalnica. Klavnici manjkajo hladilnica, ustrezne garderobe in večji hlev za živino, sicer pa je prostorna in zračna. Klavnica v Radovljici Je najmlajši objekt te vrste pri nas, saj je bila zgrajena šele lansko leto. Klavnica popolnoma ustreza vsem zahtevam, le lokacija zanjo ni najbolje izbrana. Zmogljivost klavnico m izkoriščena in bi zlahka skrbela še za področje nekdanje občine Bled. Vendar pa se na Bledu ukinitve svoje klavnice zelo otepajo, čeprnv je ta zelo /.a«1ar<'1a in razen šc kar primernega klnvneg« prostora (vendar s primitivno mehanizacijo) nima ničesar, kar bi bilo popolnoma v redu. Vendar vse kaže, da so se sedaj dokončno odločili, da ostanejo na svojem, saj so začeli preurejati ledenico v hladilnico, kar ne bo najbolj poceni. Jeseniška klavnica je bila zgrajena po prvi svetovni vojni in ima zelo pomanjkljivo mehanizacijo. Pomožni obrati so majhni in slabo opremljeni. Po svojih pomanjkljivostih se zlahka kosa s klavnicama v Kranju in v Skofji Loki in taka, kot je, ne bo mogla več dolgo obratovati. Lansko leto so začeli graditi novo pre-delovalnlco, ki jo bodo verjetno že letos lahko uporabljali. Predelov« inica bo sicer primerno urejena, vendar pa je precej oddaljena od klavnice in bo potrebno meso prevažati. Razen tega pa so s tem. ko so začeli graditi predelovalni«) pred klavnico, na Jesenicah začeli graditi stavbo pri strehi. Klavnice v Železnikih. Gorenji vasi. v Bohinju in v Goricah so manjše in še kar ustrezajo svojemu namenu. Število delovnih mest se zmanjšuje Komisija za sklepanje ln odpovedovanje davnih razmerij Gozdnega gospodarstva Kranj razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA GOZDNEGA OBRATA JEZERSKO Poboji: gcdarskl inženir s Metno prakso ali gozdarski tehnik s 5-letno prakso. . .. , Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Razpis velja ao zasedbe delovnega mesta. (Nadaljevanje s l.str.) strmlzirnnih vriko leln več delovnih meist. Akcija /.n znižanje sistemizacije pa je bila izvedena v letom jih mesecih tudi pri vseh obiinsklh ljudskih odborih, in si-cef ob sodelovanju odgovornih občinskih uslužbencev oziroma predsednikov in podpredsednikov. !z razpoložljivih podatkov povzemamo, da je predlog o številu sistem tiranih delovnih mest, ki je bil izdelan v letošnjem maju, v vseh gorenjskih občinah nižji, kakor pa je bilo stanje v začetku leta. Tako je znašalo prvega januarja 19G2 število sistemiziranih delovnih mest v vseh občinskih upravnih organih 550, majski Obvestilo sodelavcem Glasa Sodelavce obveščamo, da bomo v prihodnje glede na odlok, ki je bil objavljen v Ur. listu št. 23 - 6. junij 1962 -lahko nakazovali honorarje samo na žiro račune. Zato prosimo, da nam sporočite številko svojega žiro računa pri komunalni banki. Tiste sodelavce pa, ki jim po uredbi ni potrebno odpreti žiro računa, prosimo, naj nam pošljejo Izjave, da tega niso dolžni storiti. predlog pa predvideva oziroma določa le 4P0 delovnih mest ali (50 delovnih mest manj. Zanimivo jc, kar smo poudarili že uvodu, da je bilo število sistemiziranih delovnih mest v občinskih upravnih organih ob začetku letošnjega leta najvišje vse od leta 1956. Po Številu sistemiziranih delovnih mest je na prvem mestu kranjska občina, njej sledita občini Jesenice ln Radovljica s skoraj enakima .številoma sistemiziranih delovnih mest. nadalje občina Skof-j a Loka in Tržič. Število sistemiziranih delovnih mest v upravnih organih okrajnega ljudskega odbora pa je po« stopoma padalo vse od leta 1956 dalje. Ta proces je popolnoma razumljiv že glede na prenos Številnih pristojnosti, ki eo jih nekdaj opravljali upravni organi okrajnega ljudskega odbora in katere sedaj rešujejo ustrezni občinski organi. Leta 1966 je znašala sistemizacija upravnih organov OLO 887 delovnih mest; v začetku letošnjega leta pa le še 74 delovnih mest. Glede na zad nje spremembe v organizaciji jn sistemizaciji delovnih mest okrajnih upravnih organih pa je sistemiziranih le še 02 delovnih mest, na katerih so nameščeni redni uslužbenci (honorarni uslužbenci lli tehndčno osebje torej ni zajeto), - P. živahni gneči kaj lahko primeri, da se nekdo utopi, ne da bi ostali to opazili To je še zlasti možno, kadar se mladina v svoji objestnosti domisli prerazbrzdanih iger. Takšna igra — tako trdijo nekateri prisotni — je povzročila tudi smrt Milana Meseca. Dečka Je nekdd vrgel v vodo, pri čemer je udaril z glavo ob betonski rob bazena. Zarodi gneče v vodi ni nihče opaz'1. da so utaplja. Takšno norčije, ki jih uganja mlndina r. robu bazena in v njem, bi moral nekdo preprečiti. To bi lahko storil kopališki paznik, vendar f.:a kopalce nima. Razen tega bi morala kopališka I uprava poznati zmogljivosti baze- ' na in puščati v kopališče le do- | ločeno število ljudi. Tu po - kot kaže primer — puščajo na kopanje neomejeno število kopavcev. Konec koncev ne gre samo za finančni efekt, ki ga ponuja Ugodno vreme. Gre tudi za kultmmo kopanje in ne nazadnje za varnost konavcev in odgovornost, ki si jo nalaga kopališka uprava z neorganizirano k" -^^ko službo Vsak izgovor je odveč! Mar nso že dovolj poučni ln boleči primeri utopitev, ki se iz leta v leto dogajajo v drugih kopališčih. Razen tega to nI prvi orimer utopitve, ki se le zgodil v kranjskem bazenu. Najbolj klavrno pa Jc da n"s morajo vedno spametovali lastne nappke. In končno: obč- iek krivde Se vedno ostaja - S. S. Lovci so zborovali Pred kratkim je bil v Sindikalnem domu v Kranju redni letni občni zbor Lovske zveze Kranj, ki so se ga udeležili delegati lovskih družin, nekateri predstavniki Lovske zveze Slovenijo ln drugi. Zapisali bi lahko, da je bil občni zbor po vsebini in kvaliteti zelo pomemben za nadaljnji razvoj te gospodarske ln športne panoge. Iz poročil in razprave povzemamo najvažnejše ugotovitve. Lovska zveza Kranj ima 27 LD, v katerih je včlanjeno 10(56 lovcev. Od lanskega leta se je število lovcev povečalo za 34. Seveda so morali opraviti izpite. Pred strokovno komisijo je odgovarjalo 6B kandidatov, od tega 32 kandidatov izpita ni opravilo. Vse družine imajo 131.707 ha lovnih površin, v katerih je skupna vrednost divjadi 45 milijonov din. Lovci letno postrelijo 472 jerebic, 287 fazanov. 1122 zajcev, 733 srnjadi, 140 gamsov, 14 Jelenov itd. Zelo pomemben Je odstrel roparic. V preteklem letu so ustrelili 4 planinsko orle, 182 kraguljev, 123 kanjev, 136 ostalih ujed, 3820 vran, srak in Soj, 372 potepuških psov, 1007 potepuških mačk itd. Na Gorenjskem so čedalje bolj uveljavlja tudi inozemski lovski turizem. V prihodnjih letih precej obeta zlasti lov na fazane. Inozemski lovski gostje so lani plačali za odstreljeno divjad 1 milijon 349.300 dinarjev. - Pred zaključkom občnega zbora so izvolili tudi novo upravno vodstvo. r. c. V Goricah praznujejo Te dni bo minilo 2Q ^. & kar so dali svoja zivi'^'V-borci s področja Goric ^ tfr lice- med njimi tudi pw. mandir kokrške čete V Stitut, ki Je fiajponjjj * 5 ustanova pri zatiraj^^c ne samo v nali repubilr. več v vsej Jugoslaviji1, Malo je ljudi « t*gJ > , ki 6o ostali doma, v0^" -m »o vsi zaposleni'^ J*tč kih tovarnah. Ob pr^*# krajevnega praznika ir:0*3- ja. nem ja, ki je letos prest*,, '"v 1. Julij, se bo lh»23W Storžičem še tesneje TJ? Jr-In to okrog prapor«'"fer NOB. ki bo ta dan tL^r krovi tel J nad prar>oriw 4t r stitut za TBC r GoW četek praznovanja bo * ob 7. uri zjutraj, ko K^^rf-hitele patrole sosedi0 W čevekih organizacij. y^ , •• nem kramljanju in ow godbe Ljudske milit* \^%^ ljane bodo borci mp-j obujali spomine in Jij^ vedovaU mladini. &r'" popravek v članku -vec enotnosti PRI KONKTutnem delu*, ki je bil Objavljen v Glasu dne 27. junija, .se je v odfitnvku. ki govori o delavskih univerzah, vrinila neljuba pomota. Poročila o delavskih univerzah ni bral Srečko Krč, kakor smo pomotoma objavili, temveč SREČKO SKRT. - Bravee prosimo, da nam pomoto oproste Uredništvo DAN KRVODAJm CEV V NAKLEM V nedeljo 1. julija bo • klem velika proslava %r»rf^* KRVODA.TAVCEV-. ki j0 občinski odbor Rde**«. Kranj za najzaslužnej«* lJV jalce In funkcionarje Rr < priložnosti bodo tistim, w P rovali kri petkrat ali š^Af** podelili odlikovanja. Pros bodo udeležili tudi vidne«^ V*" clonarji RK Slovenije ^ liške komisije za krvo^5<* pri GORKS iz Ljubljat^jL4 p nika. ... In Cerkljah Krajevna organizacij* jl^v?'' križa Cerklje bo prirej f del jo, 1. julija, v Cerklje), z občinskim odborom ftl^^r slovesnost v počastitev »nvf*'1 KRVODAJAVCEV«., Prit^ namenjena prebivavcein j, ^ dajavcem vzhodnega d*^ yjf ske občine. Na slovesnost), m ^ združena s kulturnim F*r\>r»^ bodo najzaslužnejšim krvi^'' cem podelili tudi odlikov«^ S PLENUMA POfeMMČNEGA AKTIVA RADOVLJIŠKE OBČINE Kritična ugotovitev: več razprave v kolektivih Radovljica. 29. junija - Včeraj Je bil v prostorih ObLO skupni plenum družbeno-političnlh organizacij radovljiške komune z dnevnim redom: razgovor o delitvi čistega dohodka na osnovi dokumentacije, ki so jo izdelali kolektivi. stajajo v lem, da vse gospodarske , V zvezi z združevanjem manj-organlzadje in zavodi predvide- Jših podjetij sorodne dejavnosti, vajo preveč statično delitev CD : ki ga narekujejo ekonomske razna OD in sklade. | mere. so predlagali naj bi poseb-Nato je cmenil, da to stanje na komisija ugotovila, kje in ka- Izčrpno poročilo o nekaterih ugotovitvah s področja upravljanja, poslovanja in delitve v go-spcdankih in drugih organizacijah je podal Mirko Rozman. Iz poročila je med drugim razvidno da v občini ni opaziti bistvenega odstopanja in neupoštevanja na-čela, naj bo delitev CD na OD Jn sklade skladna z gibanjem proizvodnje. V primerih, kjer to Je, obstajajo nekatere objektivne lekave, na katere prizadeti kolek-Uvi v dosedanjih pogojih izredno ugodnih tržnih razmer, niso bili pripravljeni. Dosedanja aktivnost subjektivnih sil pa Je usmerila vsa prizadevanja, da 6e odstranijo težave in ustvarijo poboji za povečanje proizvodnje in proizvodnosti. Hkrati s tem pa bodo možnosti za večjo akumulacija, ki bo omogočila perspektivnost in materialno osnovo za na-dtljnji razvoj. Kritične ugotovitve o delovanju do sedaj veljavnega mehanizma delitve CD ob- narekuje potrebo po razvijanju (Strokovnih služb ali vsaj metod, ki naj omogočijo znanstveno ana-lzo problematike, ki jo terja gibanje poslovnih rezultatov, tržnih razmer in delovanja mehanizma delitve dohodka. Ob nujnosti vključevanja v svetovno tržišče pa . bi morala sleherna gospodarska organizacija poznati strukturo cene konkurenčnih porljetij. ki tam nastopajo, zakaj le na ta način bi bi'a mof:na uspefha orientacija, !:i bi pripomogla k uveljavljanju _aa trži&ču. V razpravi je bilo med drugim tudi poudarjeno, da je usposabljanje aktiva za upravljanje ena najbolj neposrednih nalog. Iskanje novih metod in 6istema dela za uveljavljanje neposrednega upravljanja je življenjska nuja. Da bi dosegli tudi v prihodnje določen vpliv na javno mnenje in tako ustvarili pogoje za mobilizacijo vseh delovnih ljudi, da bi dosegli čim večje rezultate na vseh področjih, je nujno, da se celotni politični aktiv usposobi, da bo lahko povezoval trenutno problematiko s perspektivo, ki jo mora predstavljati nadaljnji porast osebne in splošne potrošnje. Te naloge pa zahtevajo sposobnost povezovanja objektivnih dogajanj a subjektivnim delovanjem ob uporabi kombinacij tehničnih oz. znanstvenih metod dela. Razen asfaltirane ceste od »Jezera« do »Zlatoroga« bodo v Bohinj« dobili v kratkem še avtobusni Izogiballščl ln sprehajalno stezo dolgo 500 metrov. Le-ta ho ločena od avtobusnega izoglbališča, ki bo po vsej verjetnosti asfaltirano, ln ceste s cvetličnim pasom. Na »tJki: delavca bohinjske komunalne uprave, ki izvaja dela, pri zaključnem delu odtočnega jaška Podjetje »TRANSTURIST« SKOFJA LOKA staja z dnem 1. Julija 1962 nove avtobusne proge: BLED—LJUBLJANA p. Avtobusna postaja V 141D J4.15 14.20 »2S 14 jo V* M«j 1445 14J0 1459 l5iW 0.15 15 JO Odhod Prihod BLED Lesce Radovljica Podvin Črnivec Posavec Pod brez j« Bistrica Naklo Kranj Medvode Medno Šentvid LJUBLJANA Prihod Odhod Pt V 19.35 19.25 19.20 19.15 19.10 19.05 19,00 18.55 38.50 18 45 T8.30 18.25 18.20 18.10 tera podjetja naj bi se združila. Tudi v zvezi z malomarnim odnosom nekaterih podjetij, ki še doslej niso dostavila komisiji za iz-vanje delitve prednisane dokumentacije so bili mnenja, da bi morali narediti določene ukrepe. Dalje so razpravljali tudi o uvedbi prisilne uprave, v prime-ih če strokovna analiza poka Je. da se nesmotrno trosijo družbena sredstva in če se tega ko'ektiv ne zaveda. V zvezi z raćurami, k: so še marsikje v praksi, po so menili, da je bolje nastavi v takih primerih novo delovno moč. Kritično so tudi ugotovili, da se je marsikaj na nivoju občine uspešno razpravljajo in sklepajo, pa tudi naloge na določenem področju eo bile uspešno rečene, vendar se vedno vse ustavi v kolektivu, zato bo potrebno v zvezi s tem tudi n*k*1 ukreniti. S. Skrabar Na kratkerri valu £ Zvedeli srm. da bo čez dve Mi, t. j. jeseni 1964. >jta na Bledu velika prireditev: svetovni kongres psihologov Pokrovitelj mu bo — kot pri-po-ve-'ulejn - tovariš Tito ftt Pokl'ena oosvetove'nlea zavoda za zaposlovanje delavcev v Radovljici je v treh mesecih testirala 452 učencev in učenk, ki so končali 8. razred. Svetovavci so imeli osebne razgovore le s tistimi otroki In nMhovimi starši, ki so potrebovali pomoč pri odločitvi za ooklic oz. nadaljnje šolanje, Med učene! je bilo največ zanimanja za ekonomsko srednjo In medicinsko srednjo šolo ter gimnazijo. f> Delavci »Elektro-Zirovnl-ca- no v teh dneh namestili na 17 drogov, ki so dlje časa samevali, žarnice, tako da bo v ponedeljek v Radovljici že svetila fluorescenčna razsvetljava. # Po podatkih prijavnega urada z dne 26. junija je bilo na Bledu ta dan v hotelih 673 (485 tujih), v počitniških domovih 289 r?fi6 domačih), v privatnih tujskih sobah 150 (92 dom), v campingu Zaka 32 (26 tujih) in v gostiščih Ribno In Milno IS gostov. Zanimivo pri tem, da je bilo lani istega dne tudi 1160 gostov, le s to razliko, da le bilo lani lepo sončno vreme, teto« pa Je ves dan' deževalo. Po narodnosti še vedno pred-niačiWna skupnost Jezersko pa j" orlrsta raroravl'i-tl o tem. da bi na nn«tnlatlWh uredili fndl orlmeme čakalnic za potnik«, ki bi predvsem koristil*1 v deiMu tn snemi. Verletnn *e bodo r>rt!očW ra čakalnice, fca'""S-ne so postavni (5ode*anl 1n Oo-stečani pri SkofH l^kl. če bodo le sredstva na razpolago. — H. Minulo redčijo > hil v Pod-brezjah vrlik praznik. Vodstvo šele ln šolski odbor sla pripravila v kulturnem domu nestro In vsebinsko zmlmivo nroslavo v polastitev stoletnice šole v tem kraju. Da se preb'vnvcl tenu kraja za-nlma'o za šolo, ie pokazala toTio 7"*("\fr[n dvorana. Razen domačinov je proslavi nr!sos*vovalo tu-več gos'ov, merl katerimi je bilo rr>HO«o neV-i^nlih pčifeMev osnovne ŠV>'>» v PodbrezinV ^Iska uora-vifeHiea Frsncka Dehel'akova je v svojem rovom prikazola razvoj in de'ovnn^o Sole v razdobju 100 let. Iz krotrke *e razvidno, da so Steviln' prosvetni delavci rrzen redne«?a So'sketfa rVla opravljali tudi pomembno izven-^ol^o kriltumo-orrnev^rno ln go-^odnrsko delo. Prav zaradi tera se je Sola v tem km'n močno spojila z življenjem vaSčrmov. Program Je priVnzovn] razvol od njenega nričetka do danes. Iz nastopov pionirjev Je bilo razvidno, v kako težkih pogojih so se šol al 1 otroci nekoč in kakšne mo"-nosti za izobraževanje ima mladi na danes. Prva šola v POdbrezjah Duprlj znani pedagog Andrej Praprotnik. Zato je v prosvetnem domu vzidan tudi njegov relief. Podbre^kl pevski zbor je zapel nekaj niegovih ponarodelih pesmi. Mnsfopili so tudi člani pevskega zKora nekdanjega Šolskega uprpvit^a in pevovodje Antona Lov^ela s pesmimi, ki so slovele v zboru pred štiridesetimi leti. 'VMaoMna na je s telovadnimi, fol-1* m~ee hodn sklicali rama oo^vetovanla In sestanke, ter bodo okušali urediti nekatere Probleme, nripravllajo pa tudi javno tribuno, da bi se odkrito pomenili o vseh težavah, ki Denarja ni, Igrišče pa hočejo za »tarejo Zlatopoljčane. - R. c. Ukrepi za boljše poslovanje Na zadnji seji ljudskega odbora občine Tržič, ki je bila pretekli torek popoldne, je predsednik ObLO uvodoma opomnil odbornike, da letos spričo številnih nalog, ki jih bo treba uspešno rešiti, skoraj ni moč računati na parlamentarne počitnice. Obenem jih je tudi prosil, naj v poletnih mesecih svoje osebne zadeve planirajo tako, da te ne bodo hromile sklepčnosti sej. Po dopolnitvi dnevnega reda z nekaterimi dodatnimi točkami je eden izmed odbornikov zahteval tudi pojasnilo glede gradnje mostu na odseku Kovor-Tržič. „ K;1„ nM>remišljene iniskim enotam pa zagotoviti več Po razpravi o delu vzgojno-var-Btvene ustanove v Tržiču je v torek ljudski odbor poslušal poročilo posebne komisije o poslovanju Gostinskega podjetja Tržič in nato o tem razpravljal. Ta komisija je proučila stanje omenjene gospodarske organizacije in odkrila številne pomanjkljivosti in nezdrave odnose. V letošnjem poslovanju je gostinsko podjetje Tržič imelo izgubo; zaradi preho- SLABA UDELEŽBA Preteklo sredo popoldne je bil v Tržiču posvet o verifikaciji šolstva. Kljub temu, da je bila udeležba slaba, so na posvetu sprejeli nekatere konkretne sklepe in predloge. Slaba udeležba predstavnikov gospodarskih organizacij skoraj nekoliko kaže na domnevo, da so podjetja bolj ali manj nezainteresirana za to problematiko. K slabi udeležbi so sicer verjetno nekoliko pripomogli tudi dopusti, vendar to ni povsem opravičljivo. da na reden obračun pa je plačalo tudi več obveznosti. Iz ugoto- TRŽIŠ KI VESTJSIK vitev te komisije tudi povzemamo, da je občinski zbor proizva-javcev pravočasno opozoril Gostinsko podjetje Tržič, naj sprejme pravilnik o delitvi čistega ln osebnega dohodka. Podjetje pa z izdelavo pravilnikov v letu 1961 ni začelo in je zato v začetku letošnjega leta prosilo za podaljšanje. Prav tako je komisija med svojim delom ugotovila tudi številne pomanjkljivosti in nepravilnosti v nagrajevanju. Te in podobne stvari so v precejšnji .meri hromile tudi prizadevanje delovnega kolektiva oziroma posameznikov za doseganje čim večjih poslovnih iispehov. Tudi politika investiranja je pogosto zašla na stranska pota. In- svet. Notranji odnosi temelje na nezdravi osnovi, zlasti pa se pogreša zaupanje med direktorjem ln delavci. V podjetju Je obstajalo tudi mišljenje, da delavci še niso zreli za opravljanje nalog, ki Jim jih nalaga delavsko samoupravljanje. Komisija, ki je proučevala stanje Gostinskega podjetja Tržič, je predlagala nekatere konkretne ukrepe za izboljšanje poslovanja. Pregledati bi bilo potrebno vse pravilnike, ki urejajo notranje odnose in takoj pričeti uresničevati sklepe občinskega zbora pro-izvajavcev. Nujno bo potrebno znižati upravno režijo, obračun- potrebno posvetiti zlasti gostišču v Podljubelju. S pametno in zdravo kadrovsko politiko pa naj si Podjetje zagotovi stalne delavce. Ljudski odbor je po temeljiti analizi sklenil, da je smotrno, da 6e v Gostinskem podjetju Tržič uvede prisilna uprava. Na torkovi seji je občinski ljudski odbor med preostalimi točkami dnevnega reda potrdil tudi pogodbo o ustanovitvi medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada in ustrezen odlok s tem v zvezi .nadalje je sprejel osnutek odloka o spremembi odloka o občinskem prometnem davku in ustanovil kmetijski eklad občine Tržič. - P. Brigadiski »horuk« se je začel nu investitorja del na športntm Jesenice, 29. junija — Včeraj popoldne je prispelo na Jesenice prvih 110 brigadirjev, ki bodo delali v prvi izmeni pri gradnji športnih objektov na Jesenicah. II. ljubljansko mladinsko delovno brigado »Toneta Tomšiča«< sestavljajo mladinci in mladinke ljubljanske srednje tehnične šole in VII. ljubljanske gimnazije. Ob prihodu popoldanskega vlaka na Jesenice, s katerim so se pripeljali brigadirji in stadionu občinskega ljudskega odbora Jesenice pa je briraftr-je pozdravil KAREL FRAJt-CEŠKIN. Po končanem sporedu so brigadirji in brigadirke odšli z godbo na pihala na čelo skozi Jesenice v brigadirsko naselje v strelskem domu heroja Tomaža, kjer so imeli prvo brigadirsko konferenco ra se namestili po sobah. Podoben sprejem je jeseniška mladina priredila tudi danes brigadirjem, ki bodo delali britradirke, so Jeseničani pri pravili lep aprejem z godbo na na smučarsk, prog, na pobočjih pThala. - Zbranim brigadirjem ' pred spomenikom na železniški postaji je v imenu občinskega komiteja LMS Jesenice in vse jeseniške mladine govoril predsednik FRANCI BAN. V ime Vitranca v Kranjski gori. Z* to delo je Smučarska iv«» Slovenije poslala v Kranj«*« goro 55 brigadirjev in briga-dirk - v glavnem športnikov. M. Z. Najprej so startali mladi kolesarji Jeseni varstvo predšolskih otrok tudi v popoldanskem času Vzgojno-varstvena ustanova v Tržiču, ki je nastala po združitvi dijaškega doma in vrtca, posluje kot samostojen zavod od prvega januarja letos. Delo v zavodu se deli na delo s predšolskimi in delo s šolskimi otroki. V ta namen so organizirali tudi posebne, oddelke za dnevno varstvo predšolskih otrok, oddelke za dopoldansko in popoldansko varstvo šol. otrok in oddelek za gojence v celodnevni oskrbi. Oddelki za predšolske otroke so v Tržiču na gradu, v Bistrici in na Ravnah. Podatki o zmogljivostih in zasedbah kažejo, da so prostori na Ravnah za tamkajšnje potrebe premajhni, medtem ko prostori na gradu in v Bistrici niso stoodstotno izkoriščeni. Temu je vzrok prenizko število vpisanih otrok. Prostori na gradu so bili polno zasedeni vse dotlej, dokler nista bila odprta vrtca na Ravnah in v Bistrici. Ustanovitev omenjenih vzgojnih ustanov pa je narekovalo dejstvo, da je bila pot do vrtca v Tržiču ca predšolske otroke le predolga. Pristojni pravijo, da je delo s šoltSkimi otroki zelo težavno, ker prihajajo v varstvo le tisti učenci, ki imajo več negativnih ocen ln jih je le težko pravilno vzga- jati. Se težje pa Je delo s stalnimi gojenci, kL so večinoma iz neurejenih družin. Take okoliščine terjajo zato individualno delo. Učiteljica, ki jim pomaga pri učenju, mora hkrati zasledovati pouk v vseh razredih tržiške osnovne šole. Vzgojno-varstvoni zavod sodeluje s stanovanjskimi skupnostmi, zlasti še s stanovanjsko skupnostjo na Ravnah, ki je uvidela potrebo po varstvu otrok na 6VOjem območju in v te namene uredila prostore. V celoti je v Tržiču okrog 340 predšolskih otrok v starosti od tri do sedem let. V varstvo 5e zajetih 110 otrok ali 33 odstotkov, kar je glede na Tržič kakor tudi na ostale kraje, ki so po številu prebivavstva enaki Tržiču, le lep usoeh. Ker so prostori v Bistrici in v Tržiču na gradu nezasedeni v popoldanskem času in ker je hkrati veliko otrok, ki so v popoldanskem času brez nadzorstva, namerava zavod v prihodnjem šolskem letu organizirati varstvo predšolskih otrok tudi T popoldanskem času. V sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi bo zavod rešil tudi vprašanje vzdrževanja Igrišč in vprašanje ureditve le teh, kjer jih še nI. - P. JESENIŠKI KOVINAR KAJ DOBIMO NA JESENIŠKEM TRGU Te dni je bil jeseniški trg » ložen z najrazličnejšimi zgeda:--mi poljskimi pridelki in sadje* ki so ga v glavnem prinesli x I&" riške in vipavske doline. Četo.* dobimo za 90 do 140 dinarje*, breskve od 120 do 140 dinai^e hruške za 140 dinarjev, grah » 100 do 120 dinarjev, nov krompirček za 100 dinarjev, rdeče korenje za 240 dinarjev, stročji žol za 190 dinarjev, suh fižol » 210 dinarjev, zeljnate glave »d dinarjev, paradižnik za 250 dft papriko za 540 ddn itd. - M.£ Žirovnica, 29. junija — Včeraj so v Žirovnici in Mostah začeli s praznovanjem krajevnega praznika in še vrsto drugih pomembnih obletnic, znanih iz časov NOB, med njimi 20. obletnico ustanovitve gorenjskega odreda. V praznovanje so 6e vključili domala vsi prebivavci vasi pod gorami kot tudi ostali iz jeseniške občine. Včeraj ob 17. uri so v m i r. „.(mino l Partizan v Žirovnici odbojkarski kolesarji na 10 km v. je bila sestavljena iz treh članov Med najboljšimi 60 bili člani taborniške organizacije. Vsaka ekipa je morala na dveh krajih tudi streljati z ZTačno puško,'* Ob 18. uri je bilo včeraj na sporedu šahovsko tekmovanje za . prehodni pokal Zveze borcev med 1 Žirovnico In Javornikom Danes občine. Včeraj okviru praznovanja Btartau | od i°. uri ^ S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA 'kipe _ .jice in JLA Moste. Ob 21. uri pa so bile na istem mestu mokre gasilske vaje s sodelovanjem gasilskih čet z Jesenic, Zabreznice in Smokuča. Osrednja prireditev v okviru praznovanj v Žirovnici bo v nedeljo ob 10.30 uri na Poljanah v dolini Završnice, - M. 2. Končno določeni gospodarji gozdov PROBLEMI LESNEGA OBRATA »GRADIŠ« V škofjeloški podružnici oziroma v lesnem obratu gradbenega podjetja Gradiš so te dni razpravljali o problemih, ki so nastali spričo pretirane decentralizacije celotnega podjetja. Loški obrat mora sedaj naenkrat sam skrbeti za nabavo hlodovine, ki jo je težko dobiti, razen tega pa eo za odkup pri novih dobaviteljih potrebna višja sredstva. Zlasti je čutiti premajhno povezavo med obratom in centralo, ki je doslej skrbela za njegovo delo, sedaj pa se ekonomske enote nekako »ne znajdejo« in stroji niso dovolj izkoriščeni. Centrali so zato predlagali, da bi bilo vsaj v začetku — preden se posamezne ekonomske enote v poslovanju ne osamosvojijo — treba izvajati neposredno kontrolo, zlasti v zvezi % nagrajevanjem, kar je eden izmed pogojev za stimulacijo in nagrajevanje po delu. — J. Z. UKINJEN KRAJEVNI URAD S 1. junijem so v Zalem logu v Selški dolini ukinili poslovanje . krajevnega urada in pomožne pošte. Uslužbenec prejšnjega urada se je sedaj zaposlil na krajevnem uradu v Železnikih, medtem ko bodo pošto sedaj pismonoše dostavljali Ložanom na dom (doslej so jo sami dvigali na pomožni pošti, kamor jo je dovažal poštni avtobus). Glede pošte so s tem verjetno nastali nepotrebni stroški za dostavljanje na dom, še večji problem pa bo nastal v zvezi z javnim telefonom, ki je bil ukinjen hkrati s pomožno pošto, saj ga ima sedaj le poslovalnica kmetijske zadruge za vseh 13 okoliških zaselkov. - Z. ZA DAN BORCA množičen pohod Letošnji dan borca bodo tudi *< tr/.iški občini slovesno proslavili Kljub temu da ne bo večjih proslav ali akademij (vsaj trenutno je tako predvideno), bodo delovni ljudje dostojno počastili ta praz nik. Na sam praznični dan - 4 julij — bodo organizirali pohod Gozd. Pohoda se bodo udeležili nekdanji borci, aktivisti, kurirji mladina; skratka, predvidevajo da bo pohod zajel več ljudi iz Tr žica. Križev in okoliških vasi. Gozdu bo kratek kulturni program, po njem pa se bodo udeleženci pomenili o nekdanjih časih na mladino pa bodo prenašali tra dicije narodnoosvobodilne borbe V četrtek je bila v SkofJI LoU seja občinskega ljudskega odbora, ki jo je vodil predsednik Jože Nastran. Na njej so slednjič odborniki na ločenih sejah, ki sta bili po skupnem zasedanju, sprejeli odločbo o krajevni razdelitvi pristojnosti gospodarjenja z gozdovi družbenega sektorja, ki Je po novoizdanem zakonu o gozdovih povzročila občinskim družbe-no-političnim organizacijam pre- L O Š , K I DELAVEC cej dela. v gozdnogospodarskih enotah pa tudi hudo kri. Teritorialna razdelitev gozdne družbene imovine (v upravljanje gozdnemu gospodarstvu Kranj, kmetijski zadrugi Skofja Loka, gozdno-kmetijski zadrugi Cešnjica in kmetijskemu posestvu Skofja Loka), katere osnutek je na svoji seji pripravil svet za kmetijstvo in gozdarstvo, bo objavljena v urad. vestniku kranjskega okraja. Na skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora 60 med drugim sprejeli sklep o prenehanju prisilne uprave v pod nemu združenju Iskra kot samostojna ekonomska enota. Do takrat, ko bo Iskra razpisala prosto mesto direktorja podjetja, je občinski ljudski odbor imenoval za v. lem logu trije razredi, ki jih di ena učiteljica. - 2, ZGRADILI BODo KEGLJIŠČE Krajevna skupnost in druge f litične in družbene o*gWux»a'* v Godešiču pri Škof j i t^. ^ft zadnje čase o tem, kako bi v pf stem času poskrbeli za t^^jr? tistih vaščanov, ki bi ^ raw»"»™ii' inum^ii Hnoi»..^ -t— - ■ - • i--- K spominskim obeležjem bodo jetju NIKO Železniki, ki se bo s 1. julijem priključilo k poslov- polotili tudi vence. »Novost za letno sezono — DRALON klobuki! Kupite jih lahko v naslednjih trgovinah na Gorenjskem Kranj Jesenice trgovina »Tekstil« klobučarna Jane — trgovina »Konfekcija« — trgovina »Slovenijasport« Radovljica — trgovina »Manufaktura« Bled — trgovina »Moda« (»pri Rusu«) TržiČ — trgovina »Ljubelj« V Ljubljani pa lahko kupite klobuke DRALON v trgovini »Velur« — Nazor-jeva 8 ter v MODNI HIŠI. Klobuki DRALON so najnovejši izdelek TOVARNE KLOBUKOV ŠEŠIR« — SKOFJA LOKA, izdelani so iz sintetičnih vlaken, so izredno zračni, peresno lahki ter ne propušcajo vode. NESREČE Je NESREČA ZARADI ODPRTEGA DEŽNIKA V sredo, 27. junija, ob 14.10 se _ Franc Težak peljal s kolesom po Cankarjevi cesti v Tržiču. Z odprtim dežnikom si je zastiral pogled na cesto pred seboj, zaradi česar je tudi spregledal tovornjak, ki je parkiral pravilno na desni strani ceste. Zaletel se je vanj in se pri tem hudo po-kodoval. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico. TOVORNJAK IN AVTOBUS TRČILA V sredo, 27. junija, ob 13.05 je prišlo do hude prometne nesreče na cesti I. reda na Črnivcu, ki pa se je ših bilo. , Sofcr tovornega avtomobila, last ljubljanskih mlekarn, Joa-him Božjak iz Ljubljane, je precej naglo vozil. Ko mu je nasproti pripeljal avtobus podjetja Avtoservis z Jesenic, je naglo za- vrl. To je tovornjak zasukalo, tako da je vozilo treščilo v avtobus. Ta je pri tem že stal. Materialna škoda na obeh vozilih znaša 800.000 dinarjev. SIGNAL JO JE ZMEDEL Signal jo je zmedel V sredo, 27. junija, ob 8.30 se je učiteljica Ivanka Odar peljala s kolesom po Kidričevi cesti v Kranju. Za njo je pripeljal tovornjak. Preden je šofer kolesarko prehitel, je zahupal. To je Odarjcvo tako zmedlo, da je padla. Pri tem se je hudo poškodovala. UTOPIL SE JE V četrtek, 28. junija, ob 13.15 so našli v Peričniku na Dovjem t utopljenca. Identitete ni bilo težko e na srečo končala brez huj- ugotoviti. To je 51-letnl domačin posledic. Telesnih poškodb ni "{akob SmoleJ- K<> Je 03 svo->em I domu čistil zajemalnik vodovoda, je omahnil v vodo. Se preden so mu priskočili na pomoč, je utonil MOTORIST TRČIL V VPREZNI VOZ V četrtek, 28. junija, ob 18. url je prišlo do hude prometne nesre- če na cesti II. reda Kranj-Sk^J Loka v vasi Bitnje. Franc Jereb iz Sr. Bitni* je P*" peljal vprežni voz s kolovon * glavno cesta Ker rast« bk * vstopu na cesto dva metra grm, ki zastira pogled na šče, se voznik ni mogel pr^" če je cesta prosta. Z r»* Ja zaprl pot motoristu viad^* ju Dol i nar ju iz Bitnja, ki f\ tem tTenutku pripeljal' it s** Kranj-Skofja Loka. Trčenje J**" lo tako močno, da se je vet vrnil. Motorist je dobil j«-; cu hude, voznik pa lažj« pflfcj be. Materialne škoda jt • tisoč dinarjev. OSEBNI AVTOMOBIL V TOVORNJAK V četrtek, 28. junija, ob prišlo do prometne nesr^v f skladiščem »Žito« v k^»»#_ Marija Kosir je preaitiaP? ljala v ovinek, tako da Je »J mobil močno zaneslo ij **f. Pri tem se je zaletel« t *^ njak, ki Je parkiral Pw4J^f ščem. Telesnih poškodb bilo, materialna škoda p« ^ 100 tisoč dinarjev. WmrYT4. SO. fonifa 1968 5 Prva sezonska RAZSTAVA na Bledu V preddverju nove festivalne dvorane na Bledu so v torek 26. jonija odprli prvo sezonsko razstavo umetniških del slikarja BOGDANA MESKA in kiparja ALADARJA ZAHARIASA. Ob otvoritvi so bili navzoči upravnik Moderne ralcrije iz Ljubljane dr. Zoran Kr/išnik. upravnica Jakopičevega paviljona iz Ljubljane t«v. Plevnikova, predstavniki Tuv rističnega društva Bled in občinskega sveta Svobod Radovljica In drugi. Razstavo Je priredila likovna komisija občinskega sveta Svobod s pomočjo Jakopičevega paviljona tn »*e*»*Wiia direkrije Ble^ S .o raaaiavo tt pravzaprav začenja na Bledu obdobje stalnih tunetnižkih razstav, ki se bodo vrstile vse poletje in jesen pa tudi pozimi. Likovna komisija je ■ sodelovanjem Jakopičevega paviljona že sestavila program razstav za daljšo obdobje. Dva nagiba sta vodila prireditelje, da so se odločili za stalno ♦Oliko razstavljanja domačih aroetniških del kiparstva in slikarstva: poiskati novo obliko 1.9, kulturno in estetsko vzgojo šir-ieca> kroga občinstva in ustreči gostom, ki obiskujejo Bled, da bodo tudi v Razstavah našli po Odrska beseda je utihnila Prešernovo gledališče ob koncu sezone Bogdan Meško: Apokaliptični jezdec Koristna združitev Nekaj misli ob produkciji glasbene šole v Škof j i Loki Pred dnevi smo poslušali glas- Imamo kot nekoč - samih piani 1— ■ - I * I - - - 1- i _ ~ . --S- ' —i*-. nm <«n1» A f\ f i rt *"i X r\ Xn1n X_ • beno prireditev, ki nam je pokazala, da ima Loka več dobrih mladih glasbenikov in ansamblov. Medtem ko smo prejšnja leta poslušali po dve razvlečeni produk-I eijf: produkcijo državne glasbene trebno dopolnilo k vsemu, kar | j$Pie jn produkcijo glasbene šole jim Bled lahko nudi. Gostje v turistični sezoni namreč ne iščejo le miru in počitka, marveč posvetijo svoj čas tudi drugim dogodkom. Prizadevanja za stalno obliko razstavljanja Imajo na Bledu že svojo preteklost. Za uresničeva-aje te zamisli pa ni bilo osnovnih pogojev, namreč prostora. Z izgradnjo festivalne dvorane v lanskem letu pa je ta ovira odpadla. Prostor, v katerem se bodo razstavo vrstile — to je preddverje nove dvorane — je za ta namen zares primeren. Razstava del Meška in Zaharia-ta bo odprta do 13. julija. J. B. DPD Svoboda — smo letos na eni sami skrbno pripravljeni prireditvi spoznali letošnje dosežke glas« bene vzgoje v Skofjl Loki. Zakaj tako? Letos sta se združili obe glasbeni šoli v eno glasbeno Solo. S tem je bil zadovoljivo rešen problem dveh glasbenih Sol v onem samem mes^epU, Združitev jo dala tudi večji polet glasbeni vzgoji - postala je vsestranska, vključili ko tudi pouk ljudskih instrumentov. To nam dokazuje tudi število učenčev. Teh je kar 114. Produkcija je razen splošno ga napredka pokazala tudi to, da ni« stov, ampak da vzgaja šola tudi dober kader piha-vev in harmonikarjev. Nastopila sta dva har-monikarska zbora in žela priznanje hvaležnih poslušavcev. Zanimiv je bil tudi nastop pihalnega kvarteta. Ob koncu je zaigral tudi orkester glasbene šole Niko* ličev Klasični koncertino, v katerem Je kot solistka z uspehom nastopila violinistka Vera Okorn, Kaže, da bo končno v Loki It za* živel tudi orkester: Ob tem uspešnem prikazu smo opazili tudi vrzel — glasbena šola ne gr> ji vokalne glasbe ,hrima oddelka za sol Opet J« ,nlti svojega tbora. Upajmo, da bo vodstvu šblfe uspelo vsaj prihodnje leto ustanoviti oddelek za solopetje in «i priboriti boljši prostore, kot no prostori nekdanje gostilno. i. Krek Sentimentalna kranjska publika Nekaj podatkov o obisku in programu v kranjskih kinematografih Zanesljivo lahko trdimo, da Je v Kranju najbolj cenena zabava kino. To nam potrjujejo tudi številke. Tako je bilo na primer lani prf 3181 predstavah kar 772.005 obiskovavcev. V prvih petih mesecih letos pa je 1339 predstav obiskalo že 304.876. Poglejmo še, koliko filmov so si ogledali Kranjčani. V prvih petih mesecih lani Je bilo na sporedu 6kupaj 162 filmov, od tega 61 premierskih in 101 reprizni film, v istem obdobju letos pa jih je bilo na sporedu ie 196, od tega 74 premierskih in 112 repriznih filmov. Največ filmov j« v tem obdobju dobavila kra-ntekerrru kinematografskemu podjetju ljubljanska »Vesna«, in sicer 33, sledi beograjska -Motava" 15 filmov itd. Zanimivi bodo tudi podatki, kakSni filmi so Kranjčanom najbolj priljubljeni. Lahko zapišemo, da ser'' -n emtalne ljubezenske Kodbe, kot na primer italijanski film »Ne pozabi me«, ki Je Imel lani tudi največ obiskovavcev, in sicer 11.151. na drugem mestu je .^mo Sinbadovo potovanje« z JoOM oiriskovavci, sledi mu »Tn-Afclkl nasjrobnl soomenik« z 8.170 e&skovavci itd. Najslabše je bil obiskan Japonski film »Streha«, ti si ga Je Ogledalo komaj 394 ljubiteljev filma, dalje sovjetski film »Neodposlano pismo« s 638 obiskovavci. Struktura kranjske filmske publike se tudi letos ni prav nič spremenila. Najbolj gredo »v promet« ljubezenski sentimentalni film, tem se pridružujejo glasbeni in seveda sodobne drame. Zanimivo je, čeprav človek tega ne bi mislil, da j« med kranjsko publiko najmanj zanimanja za tako imenovane filme Divjega zapada. Kot nam je povedal direktor kranjskega kinematografskega podjetja Janez Petri«, so ti filmi na sporedu kranjskih in okoliških kinematografov največ dva ali tri dni. Nedvomno bo bravce zanimalo, kaj bodo gledali v prihodnjih dneh in zakaj Je prišlo do trenutnega zastoja v predvajanju premi ernih filmov. Kranjsko kinematografsko podjetje je sklenilo pogodbe z vsemi distribucijskimi hišami v Jugoslaviji za filme skozi vse leto. Vendar so nepredvidene težave (pomanjkanje deviz) pripeljale do tega, da so jim stornirali kar 30 filmov, od tega največ ameriških Kranjsko kinematografsko podjetje Je zaradi tega izpada našlo rešitev, da Je začelo predvajati izbrane reprizme filme v okviru svojih tednov. Prav sedaj je na sporedu četrti teden repriznih filmov in lahko zapišemo, da smo gledali nekaj dobrih. Velja omeniti ameriški film »Cas ljubezni in čas smrti«, potem francoski film »Noč nad Parizom« iti. Kljub velikemu pomanjkanju bomo vseeno gledali nekaj dobrih., predvsem francoskih in italijanskih filmov, ki bodo prMi na spp-red v Jeseni. V poletnem času pa se bomo morali zadovoljiti z bolj ali manj slabimi in predvsem re-priznimi filmi. Vmes bo seveda tudi kakšna premiera. Torej še nekaj naslovov filmov, ki jih bomo gledali v prihodnjih mesorih; francoski pustolovski film (v cine-maseopsrki tehniki) »Meč osvete«, nemški »Dokler nas denar ne razdvoji«, italijanski .-Kako lepo je živeti«, francoski »Pločnik Pariza« itd. Za domače filme lahko zapišemo, da bomo gledali zelo slabe komercialne filme, kot so »Velika turneja««, »Sreča prihaja ob devetih«, »Leto je krivo za vse« itd. Ob koncu naj še zapišemo, da bo verjetno premiera edinega letošnjega slovenskega filma »Minuta za umor« prav v Kranju. Drugič si bomo ogledali, kako je z zanimanjem za film v drugih gorenjskih krajih - v Tržiču, v Radovljici, v SkofjL Loki. na Bledu, na Jesenicah itd. M. ZlVKOVlC Deset dni je tega, kar je avditorij Prešernovega gledališča v Kranju zadnjikrat v letošnji gledališki seaonl prisluhnil odrski besedi. Žarometi so ugasnili Ln molk in tema sta spokojno j^j., na dvorano. Tako bo do prihodnjo gledališke sezone, ko bo igra vrt ki družina začela z novimi močmi pisati gledališko kroniko. Kaj lahko zarišemo o pravkar zaključeni sezoni? To je bil tudi vzrok, da sem ond.m potrkal na vrata uprave Prešernovega gledališča, zakaj v načrtu sem imel Intervju z upravnikom gledališča Marjanom L oni barjetri. Katera dela sle uprizorllt letoS In kakšen Obisk ste zabeležili? -Obn ansambla — ansamb'1 PO in Oder i -dndih sta pripravila 9 txv>mler, in <«:eor! Orvirk - Mntl na pogorišču (13 predstav in 384(1 gledaveev), Cankar - Kralj na Betalnovi (11 predstav in 2771 gledaveev), Herbert — Vsakih ste let (7 predstav in 1033 gledaveev) Ru-4ak - Klobčio (M predstav In 2063 gledaveev), Ovsec - Bagdad ska pravljica (16 predstav in 6790 gledaveev), Makarenko — Začenjamo živeti (16 predstav in 31~)1 oirskovavcev), Stembo-ck — Ljurlio brez zemlje (11 predstav in 1693 glednvcev), Franck — Sreča na upanje (8 predstav in 1281 gledaveev) in Nlk'»Hč - Prstan z vrtnico (4 predstave in 852 gfledavrev). Zadnje delo bomo ponovili še v novi sezoni. Vseh predstav je bilo 97 z 22.203 obiskovavci. medtem ko je bilo v sezoni 10*30/61 82 predstav z 19.779 obiskovavci. Tudi »U • pravljic« je Mbeležila lepe uspehe. Doživela Je 32 ponovitev in 12 880 mladih gledaveev (lani 26 ponovitev z 11.908 gledavci). Gostovanja poklicnih gledali? ko zabeležila 9 predstav z 282" obiskovavci. amaterska gledališča pa 10 predstav z 2103 gledavči Vseh prireditev pa je bilo v naš; gledališki hiši 188, od tega 117 dramskih. 5 koncertov in 66 ostalih prireditev. Zabeležile so 47.800 obiskovavcev.«« Kako ie Občinstvo spremljalo vaše delo* »Komentarji stalnega in priložnostnega občinstva nas utrjujejo v prepričanju, da je repertoarna j politika z malimi izjemami ubrala pravo pot. Seveda ne kaže zamol-čati nekaterih ugovorov. Povsem jasno je, da repertoar, pa čeprav je izbran še tako premišljeno, he bo nikoli ustrezal vsem tako različnim okusom. Prav zaradi tega programskih načel tudi v prihodnje ne bomo spreminjali. Po izkušnjah, ki jih imamo, bo prihodnji programski načrt skušal vztrajati na umetniških težnjah, na ljudskosti v najboljšem -omenu besede in pestrosti v Žanru, .formi in problemih. Vsekakor pa bomo z izborom odrskih tekstov skušali ugajati okusom vseh ljudi, ki zahajajo v našo gledališko hišo. Tudi želji obiskovavcev, ki si želijo popestritve repertoarja z gostovanji poklicnih gledališč, bomo skušali ugoditi.« Kakšne težave so spremljale vaše delo in kako ste jih premagovali? »Težav, ki so že o* vsega začetka pogojene z delom našega gledališča in ki so na splošno nepogrešljiv del kultumo-prosvetne dejavnosti amaterjev, ne bom tajil. Predvsem se bom najprej lotil Igravskega aflsnrnbla. - Ta je doživel v letošnji ,«ezoni občutne vrzeli. Nekateri »fravcl so so zaradi študija na razipkti popoldanskih in večernih šolah odrskemu delu odpovedali. Celoten ansambel šteje 35 ljudi, čo pa izludimo noslvce repertoarja, tedaj se to število skrči ha 18 ljudi. Tj pa so seveda zaradi nepretrganega sodelovanja preobremenjeni. Pogosto rmo naleteli tudi na nepremostljivo težave zaradi neodložljivih" službenih dolžnosti posameznih članov ansambla. Oboio pa zelo hromi intenzivno gledališko delo. 1 ' » Naše delo je. tudi t osno povezano z nejprestnnlm bojem za ob-čirislvo. So vedno nismo uspeli dobili prave oblike, propagando, ki bi približala oder tistemu delu občinstva, ,ki le poredko znide v našo hišo. Tem neizkoriščenim rezervam bomo pritvvlnjo sezono posvetili posebno skrb. Vseka kor on bos ti imela no.-i upravni odbor in umetniški svet gledališč.-! t: 1 |: i . • >■ ■ \ \\ »Vi i j 11 Alandar Zaharlaš: Družina školjk v prihodnji sezoni polne roke dela. Finančni položaj - kar gadova dflo domačega ansambla — ja bil vzdržen Drž ko začnemo razmišljati o bolj pogostih gostovanjih poklicnih onsambloov v našim gledal i Vu in čo bi hoteli zvišati Število naših gostovanj na okoliših odrih, tedaj tudi 18 milijonov dinavjpv subvencije-, kolikor jo ima PO, ne zadošča, PaVlali za poštovanja, k! gredo poklicnim nn^mblom, so se v zadnji sezoni povišali 2a 1"0 odstotkov. Tudi stroški na*, i h gostovanj so V »d-njem lotu moono narasli.« Kakšno podobo Me ukrojili Pri-hodrui Brled;«liškl serom"? •Gledališki Ee obeta v nOvi ge-son? mnn'ša rooreanizac'Ja. Naš anaambr' bo naštudiral tri do MjMu dola. Ode- mladih pa dve deli. Seveda bomo ZVilali iln f>f.-,'.",in' pokVTiih fln-! samblov. Zaradi te omejitve se hkrati vsilhne vprašanje, če bomo i mogji obdr»ati oet dosedanjih i abonmajev. V stisko Je zašla tudi I »Ura pravljic«, saj sta sedanja rtodelavca Beno Dežman ln Tone Hotko, ki «ta nos;1a največji de-bremena, v nrihodnji sestoni odklonila sodelovanje. Vrzel bomo i zapolniti z novimi sode-lavf i Z« v*ako ceno pa bomo pripravili šest programov t 22 uprizoritvami in gostovanji.* Imate v mislih le kaj netago- vorjenega? »Marsikaj - vendar naj to za- došča. Se vedno ostaja dovolj obrobnih problemov, ki pa niso nepremostljivi za tiste, ki verujejo v pc slanstvo svojega gledališča.« — s. 5. i Seminarja za boljšo klubsko dejavnost V sredo, 27. junija, se Je začel v Radovljici seminar za Člane okrajnih Ln občinskih komisij za klube, ki ga je priredil svet zvezo Svobod in prosvetnih društev Slovenije oziroma sosvet za klube. Namenjen Je Članom komisij za društveno žIVMenje pri okrajnih komitejih LMS, članom Ideo-loškovzgojnlh komisij pri odborih SZDL itd.; na seminarju je 60 udeležencev iz vse republiko Med njimi je 9 udeležencev iz našega okraja. Obravnavajo predvsem metodološke in organizacijske probleme ter vlogo klubov pri smotrni izrabi prostega časa. Omenili bi, da so osnova seminarju že vnaprej zastavljene teze in da se ta seminar izteka v dveh skupinah. Sledil bo seminar za programske vodje klubov. V seminarju jim bodo na razpolago vsi dosegljivi viri za sestavo programov ln vrsta možnosti, da uresničijo svoje programske načrte. Udeleženci bodo morali analizirati programe minulega leta in predložiti svoje načrte. Tako se bodo v teh dneh zbrali v Radovljici vsi, ki se zanimajo za klubsko dejavnost, za vse ostalo pa bo priredil tečaje in seminarje okrajni svet Svobod in prosvetnih društev. - St. S. liammond Inneat mi llre7'llll;i Nagnjena naprej, sva se skupno pognala pa> spustu. Pred seboj sva videla obe črni majhni postavi, kako zavijata že bolj na levo. Prvi od njiju je zavijal še močneje kot drugi. Zdaj je bil tesno ob progi, prav tam, kjer jc tekla skozi dolg predor. Obstal je, in obrnil glavo. Dahlerjeva drobna glava pa se mu je bližala. Farnell je nenadoma zavil na desno in se v naslednjem trenutku pognal točno pod nama vzporedno z železniško progo. Zopet sem pogledal čez ramo. Vlak je *s odpeljal s postaje, Tudi Jill je to videla. Ne da bi kaj dejala, sva ss spustila po strmem pobočju naravnost proti Farnellu. Jill mu je nekaj klicala. Moral jo je slišati, kajti videti je bilo, kako je dvignil glavo. Tudi Dahler «e je obrnil. Tudi on je tekel pod nama kot majhna črna točka ob Železniški progi. Jill, ki je vodila dalje in zasledovala Farnellove kretnje, je zavila gcol desni. Farnell nama je za hip izginil izpred oči in Dahler takoj za njim. Slabotno sva slišala žvižg lokomotive, ko je vlak »vil v prvi snežni predor *a Flnse. Cez nekaj hipov sva bila tudi midva preko vzpetine na pobočju in sva tekla vzdolž enega snežnih predorov, toda nad železniško progo. Predor se je končal takoj za ovinkom. Tukaj je namreč proga zavila v nov ovinek proti qhi-gemu pobočju, kjer je zopet izginila v naslednjem snežnem preddru. Farnell |e zda| plezal po pobočju, ki je ležalo obrnjeno proti Fiake. Dtlhlif na se je pri ovinku spustil navzdol. S tem, da je tekel prbti železniški progi, je očitno nameraval priti med Farnella in progo. Kar je zdaj sledilo, se je vse dogajalo Izredno naglo. Spust, po katerem se je Dahler peljal, je bil zelo strm. Spodaj, tik pred prdgn, Je napravil široko kristijaniio. Toda — ali je bil preveč utnijen^ali Cga je ovirala njegova pohabljenost — vsekakor mu zavoj ni uspel zdnel je postrani dalje. V našlednjetn trenutku je padel tez ostri rob useka na železniško progo. Tedaj se je Jill ustavila ln tudi jaz sem obstal. Stala sva na koncu snežnega predora. Pod nama je bila lesena streha nad tračnicami, ki jc držala snežno gmoto nad progo. Tu in tam je bilo mogoče skozi sneg, počrnel od dima, videti lesene tramove. Nekaj dalje za ovinkom proge so izginile tračnice zopet v hov snežni predor. Zdaj sva šele videla, da so bili urezi, po katerih je tekla proga, zelo globoki, njihove stene iz trdega, ledu podobnega snega pa kot z nožem izrezane. Razdalja med obema stenama je bila komaj tolikšna, kot je širok vlak. V tem urezu se jc Dahler počasi dvigai in si brisal srieg s telesa. Ko je vlak zapeljal v nov snežni predor, jc zopet zažvižgal. Tedaj me je Jill zgrabila za roko in njeni prsti so se ml zadrli v meso. Sprva nisem mogel razumeti njenega razburjenja. Potem pa sem videl, kako je Dahler skušat splezati po gladki steni ureza, in nenadoma sem se zavedel v kakšni nevarnosti je. Naglo sem pogledal na obronek pred nama. Farnell je še vedno plezal kvišku in pri tem s popledi meril razdaljo do Železnike proge pod seboj. Pravkar je bil točno nad naslednjim sneialm predorom. Potem sem pogledal do! k Dahlerju. Kot blazen je praskal z rok«> po ledeni steni, da bi našel oporo za svoje smuči. Z aruge strani obronka sem lahko že zaslišal težko sopihanj« in ropotanje bližajočega se vlaka. »Gospod Dahler,« je zaklicala Jill. »Semkaj! Pod snežni predor!« Zopet so njeni prsti stisnili mojo roko. »Ali ne ve, da je pod snežnimi predori zanj dovolj prostora, da se izogne vlaku?« je vsa iz sebe zaklicala: »Gospod Dahler!« Toda mož je od groze izgubil razum. Tam, kjer je stal, je verjetno pod nogami že čutil tresenje tračnic pod bližajočo se ogromno lokomotivo, ki se je vse bolj bližala. »Dahler,« sem zaklical. »Semkaj!« Toda kot blazen je praskal po steni, kot bi hotel skoznjo pobegniti. Vsakikrat, kadar mu je uspelo odlomiti košček ledu, je poskušal plezati s smučmi. »Dahler,« sem zakričal. Teolaj ie dvignil glavo. Pomahal šem mu. »Semkaj, za božjo voljo! Pridite semkaj, v predori« <*" Sled Mi ič jc bilo videti, kot bi me razumel, kajti dvignil se ie. Lokomotiva je zopet zapiska'a in tokrat je bil njen glas jasen. Bil je žvižg pred vhodom v snežni predor na drugi strani našega obron- ka. Dahler se Jc na po! obrntl in pogledat v črno odprtino predora. S smučmi na nogah je pričel teči proti nama. Toda smuči so se zataknile na Železniške pragove in padel je. »Odpnitc smuči in tecite semkaj!« sem zaklical. Sklonil se je ln kot blazen skušal odpeti smuči. Jill me jc potegnila za roko. Pokazala je V smer, kjer je visoko na vzpetini obronka stal George Farnell. Stal je z naprej nagnjenim "ornjim delom telesa, kot bi se pripravljal na zalet pred skokom. Pri tem je pazil na progo pod seboj. Sum prihajajočega vlaka jc bil zdaj tako močan, posebno še. ker ga je snežni predor še ojačil. Dahler se je slednjič rešil svojih smuči ln stekel vzdolž proge proti nama. Farnella sem videl, kako se je nad snežnim predorom spustil po obronku in potem prihajal vedno niže. Tedaj sem se nenadoma zavedel, kaj namerava. Z roba snežnega predora je hotel skotiti na vlak s smučmi v tistem trenutku, ko bi vlak pripeljal Iz predora. Tudi Jill je to razumela, kajti zopet me ie močneje stisnila za roko. Bobnenje bližajočega se vlaka jc postajalo 5e močnejše. Zdaj je Farnell stal s telesom sklonjen naprej ln s pripravljenimi palicami točno nad snežnim predorom. Od napetosti sem tako trdno držal palice, da so me zabolele roke. Farnell se je spustil po sneženi ploskvi ln se med pršenjem snega vedno bolj bližal progi. Kaj bo, če bo dosegel konec predora, preden se bo pojavila lokomotiva? Toda ne, ustavil se je. Tedaj se je takoj za močnim stebrom pokazalo iz predora široko čelo lokomotive z velikim snežnim plugom pred seboj ln luč njenih žarometov Je motno sijala v sončnem siju. Sledili so zalogovrvi voz ln prvi vagon. V tem trenutku je dosegel farnell rob snežne strehe in se odgnal. Toda sočasno sem strahotna spoznal, da na strehi prvega vagona nI snega. Dim iz lokomotive ga je bil raztopil. Farnell je bil razdaljo točno preračunal in za hip »iem pomislil, da mu bo uspelo. Skočil je na vlak z enako hitrost'o, kot je peljal vlak. Za hip je obstal s smučmi pokonci na strehi vagona. Tod* pntem^o sc mu HtoAflg smuči nekje zatakniti, kajti nenadoma je zdrsnil in padel. Skrčil se jc in klečal, pri čemer se je poskušal oprijeti one"a od nastavkov za ventilator. 2e sem nlislil, da ga bč) dosegel, ko se mu je ena smučka zataknila v sneg, ki je bil skoro v isti višini kot streha va-fvard navzgor med gore, kjer je moralo biti tisto čudovito jezero, ki ga je pozimi našel Kriš. Vso pomlad sta ga Iskala in ko sta se ie nameravala vrniti, sta zagledala kočo in vodno površino, ki je zapeljala in prevarila že cel rod rudarjev. 89. Spoznala sta, da so zlata zrna gosto nasejana po Jezerskem dnu, da je veda morllno mrzla ln v kratkem poletju ne moreta osušiti jezera. Ker so bili robovi zlatih zrn še ostri, sta »•P«*' da niso prišli od daleč. Začela sta preiskovati okolico, da W nasia glavno žilo. 90. Ozke soteske so bile polne ledenikov. Ko je Kris 0pMJrt| severno obrežje jezera, je zagledal najmanj pet milj daleč sinpC, borovcev ln kočo. Ni mogel verjeti. Pogledal Je še enkrat u boU ostro. Resnično! Iz dimnika se je dvigal steber dima. Takoj * jf lotil plezanja preko južne stene. mali oglasi • mali oglasi prodam Sadni mošt prodamo, tudi več Je količine. Sadjarsko živimoroj-skl obrat Podbrezje 2655 Prodam pisalni stroj Tops M-l In samsko spalnico. Naslov v ogl. oddelku 2660 Prodam malo rabljen emajliran Štedilnik »Proleter- in pločevinasto banjo. — Blatnik, Preddvor it. 38 2661 Prodam zazidljivo parcelo, 800 m' v bližini Kranja. Informacije Ljubljanska c. 32, Orehek 2662 Zelo poceni prodani kredenco sa dnevno sobo, raztegljivo mizo, 2 postelji in 2 kolesi. Titov trg 25A, Kranj 2663 10 novih oken 75X110 in preSo za mošt prodam. Vrhnje 3, Radovljica 2664 Prodam plemenskega vola, takega 480 kg. - Visoko 58 2665 Prodam električni šivalni stroj »Singer-Special« najboljšemu ponudniku. Ponudbe oddati v oglas nI oddelek pdo »-Gotovina-« 2666 Prodam R tednov stare prašičke Voklo 56 2667 Prodam kravo, ki bo čez 1 mesec tretjič teletila. Voklo 66 2668 Prodam kravo s tretjim tele tom. - Trata 12, Cerklje 2669 Prodam postelji, nočni omarici, psiho, mizico, sobno kredenco, knjižno omaro, predsobno steno, trodelno omaro. — Dolenc, Stritar Jeva 8. za okrajem 2670 Ugodno prodam šivalni stroj »Keiser«, pripraven za krojače in tapetnike. Križe 37 2671 Prodam sadni mlin. Zasavska 28, Kranj 2696 Prodam pleskano spalnico -lahkot udi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 2697 Prodam plemenskega vola. CeS-njevek 11 2698 Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. Pšenična polica 9 2699 Prodam električni kuhalnik na 3 plošče. Pižorn, Preddvor 35 2700 Prodam 2 prašiča po 50 kg težka Franc Zor, Moše 13, Smlednik 2701 Prodam kuhinjsko omam ln desni vidljiv štedilnik. Straž'ška It 31 2702 ... Prodam stoječo travo v Kraniu, Koroška e. 55, pri »Perlvniku« 2703 Prodam stoječe seno v Mačkov-eih na Miljah, Basaj, Suha 40 2^04 Prodam plemenskega voda. Sp. Besnlca 49 2705 Prodam levi vzidljiv štedilnik in kuhinjsko opremo v dobrem stanju. Poizve se v Hrastjah štev 1. 2706 kravo, 4 mesece brejo. vloženimi slikami. Pridem kamorkoli. Ponudbe oddati na urarstvo Kosmač, Radovljica 2672 Kupim BMVV 250 ccm, letnik 1956-58, brezhiben. Plačam dobro. Ponudbe oddati na naslov FB, Koroška 6, Kranj 2673 Sp, 2691 Kupim vola, vajenega vožnje, težkega nad 500 kg. Andrej Rozman, Podreča 20, Smlednik 2674 Kupim trodelno kuhinjsko omaro z levim steklenim vogalom. Prodam 2 novi 16-coleki gumi. Naslov v oglasnem oddelku 2694 Kupim 2 prašiča. 30 do 50 kg težka. Sp. Duplje 38 2695 Iščem fanta aH dekle za pomoč na kmetiji. Hrana in stanovanje preskrbljena. Anton Ziherl, Bitnje 31 Tovarniški delavki nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 2692 300.000 din posojila nudim ose M, ki mi preskrbi stanovanje -sobo in kuhinjo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2693 ostalo objave Slaščičarna - Kavarna, Kranj, sprejme takoj vajenko, prodaja v-ko-servirko 2675 Dne 21. t. m. ml Je bilo pred samopostrežbo v Straži šču zamenjano žensko kolo znamke »Rog«. Prosim vrnit! na naslov v oglasnem oddelku 2676 Našel sem za postno uro. Poiz.ve se v TavčaTjevi ul. 39/1, Kranj 2677 J*črm inštruktorja matematike ln francoščine med počitnicami za I. razred gimnazije. Oddati ponudbe pod -Popravni izpit« 2678 Franca Odarju iz Kranjske gore za uspešno opravljeno diplomo na učiteljišču čestitajo stara m* m a In Debelakov! 2679 OR OR Državno prvenstvo milsUrjsr Fijavž - prvi, Benedik - drugi Zatekel se le pav. Albin Srakovlje 2, Kranj Okorn. 2680 Kranj Prodam Praprotna polica 14 2707 kupim Kupim zazidljivo Britofa do Kranja parcelo od ali v bližnji okolici. Oddati ponudbe v glasni oddelek 2583 Kupim dva lesena kipa, tudi v nnislabšem stanju, stara, 2 stari aliki, ročno delo, tudi na steklu, nizko omaro s predali in medeninastimi okovi ter stnro skrinjo z Podstrešno stanovanje blizu Radovljice oddam v dograditev. Naslov v ogl. oddelku 2681 Iščem 1-sobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod »Nagrada« 2682 Zahvaljujem se Mariji Ke-r.Č. Trojarieva 14. za vrnitev iz^ublie-ne moške ročne ure. Jože HnV-i-ger ml. 2633 Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motoriev vam Izdela Bohorič, Gregorčičeva št 1, Kranj 2684 Iščem sobo. Pomagala bi v no-soodinjstvu in varovala otro-V« Naslov v oglasnem oddelku 2335 Kavarna »Evropa« v Kranju je ▼ poletnih mesecih odnrta od 19. url do 2. ure po polnoči 2587 Iščemo staro železno vrtno oT-a-Jo, dolgo 22 m, dvokrilna in eno-krilna vrata. Mestni muzej v Tržiču 2600 Obveščamo vse planinec, da je Pogačnikov dom pri KHS'Mh ,I»t«>-rih redno oskrbovan od 28. junija 1962 dalje. PD Radovljica 2688 Tov. Zinki Stravsovl iskreno čestitajo k uspešno opraviienl diplomi na višji šoli za socialne delavce. Kolegi in sodelavci 26R9 Tovarniškemu delavcu nudim hrano in stanovanje poleg avtobusne postale. Naslov v ogia^^m oddelku 2690 Dežurna služba veterinarjev za nedelje in praznike v mesecu Ju Hjut 1. f. Cepuder Bogdan tel. 23-18 Kranj, Koroška 2 4. T. dr. Rutar Franc tel. 27-04 Kranj, Planina i. T. Vehovec Srečko tel. 20-70 Kranj, StoŠičeva 3 7. Rus Jože - za Cerklje tel. 26-95 Cerklje 1*. 7. Cepuder Bogdan tel.23-18 Kranj, Koroška 27. 7. dr. Rutar Franc ' tel.27-04 Kranj, Planina 4 29. 7. Vehovec Srečko tel. 20-70 Kranj, Stošičeva 3 RAZPRODAJA See. zavnd dr. Franceta Berg-lja Jesenice od proda nekatera osnovna sredstva in nekaj tehničnega materiala. Razprodaja bo v zavodu dne 10. julija 1962. - Za kupce lz državnega sektorja ob 9. uri — Za kupce privatnike ob 19. uri dopoldne. Informacije o prodaji as dajo vsak dan dopoldne na upravi zavoda. zračne borbe, kjer je 4. mestom dosegel ponoven uspeh, saj je prehitel celo večkratnega državnera prvaka v kategoriji akrobatskih modelov Sindjellča. Minulo soboto in nedeljo je bilo športno posegala v potek tekmo-v Zagrebu 3. državno prvenstvo j vanja In tako kvarila tekmovalno v kategoriji hitrostnih modelov in | vzdušje. - Izredno zanimive so akrobatov, razen tega pa so se le- , bfle tudi talski modelarji spoprijeli Se v j Fijavž s zračnih borbah ln ekipnih dirkah. Priprave gorenjskih modelarjev, ki so pridobili pravico nastopa na tem prvenstvu mesec dni prej v Kamniku, so bile za težavno preizkušnjo dolgotrajne in temeljite, vendar tudi uspehi ni-n Izostali. Prvo mesto Srečka Fijav-ža iz Kranja in drugo Janka Be-nedika z Bleda pri hitrostnih modelih sta sijajni znamki, posebno Še, ker so na prvenstvu nastopili vsi najboljši in že dokaj izkušeni modelarji iz vse države. Razen tega je. tudi komisija večkrat ne- REZULTATI - hitrost™ 11: 1. Srečko Pijavi (K7* km/h, 2. Janko Benedikti 1 3. Stane Rozman (Ljubi, (, . Varga (Beograd), 5. Mih* * 1« (Bled) itd.; zračne borbe. , U jan Ivanček (Zagreb) ' (Beograd), 4. Fijavž v»rt» f»»i) 0 T. t Mladinci Triglava na 7. mestu Hkrati s slovensko consko ligo je bilo končano tudi tekmovanje za mladinsko nogometno prvenstvo Slovenije. 3 prednostjo 5 točk ln z le enim porazom so prvo mesto csvojill mladi nogometaši Maribora pred Olimpijo iz Ljubljane in Rudarjem t*v velj. Mladinci kranjskeJ^1^ va (v ligi imajo praviCo* j!!* ti mladinska moštva kh v ' >■ so člani SCL) so tokr,^ , sedmo mesto med 1*> , , *55 mi moštvi. - J. ~ ^kmuj« Na osnovi pravil in pravilnika o delovnih razmerjih obrt. podj. »COKLA«, Blejska Dobrava razpisuje upravni odbor podjetja zaeedbo prostega delovnega mosta računovodje podjetja Pogoji: Računovodja v obrtnem podjetju s 3-letno prakso. Priglasitve pošljite do 15. julija 1962. Nastop službe 1. avgusta 1962. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. OBISCITB PLANINSKI DOM NA KALIŠČU NAD PREDDVOROM (1540 m) - Dom je redno oskrbovan, razpolaga s 35 ležišči, avtobusna zveza do Preddvora, naprej do Doma pešhoje 2 in pol do 3 ure V istem času je Dom dostopen tudi od Kanonirja na Jezerskem. Iz Doma na vrh Storžiča (2132 m) okrog 1 ure hoje. »KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV pri ObLO Kranj razpisuje mesto glavnega direktoria PODJETJA TEKSTILNA INDUSTRIJA TISKANINA . INTEKS »TEKSTILINDUS« KRANJ Pogoji so: 1. fakultetna izobrazba in vsaj 10 let prakse v industriji ali 2. srednja strokovna izobrazba ln vsaj 15 let prakse na vodilnih mestih v industriji. Ponudbe taksirane s 50 din s priloženim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in praksi, je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Kranj v 15 dneh po objavi. HAZP1S Delavska univerza v Kranju - sekcija Izrednih slušatellev višje ekonomske komercialne šole v Mariboru - razpisuje za študijsko leto 1962/63 sprejem rednih in izrednih študentov v I. semester (I. letnik) v naslednje oddelke: — oddelek za blagovni promet — oddelek za zunanjo trgovino — oddelek za turizem ln gostinstvo t oddelek za računovodstvo In finance — oddelek za bančništvo — oddelek za transport In zavarovanje POCO.TI ZA VPIS: 1. Na šolo se lahko vpiše, kdor je z uspehom končal: - ekonomsko, tehniško ali drugo strokovno šolo za gospodarstvo in javne službe, ki pripravljajo ekonomiste s srednješolsko izobrazbo, tehnike in njim ustrezajoče strokovne kadre za gospodarstvo in javne službe (ekonomske, tehniške, kmetijske, prometne šole, učiteljišča m podobne šole); - gimnazijo. 2. Na šolo 6e lahko vpiše tudi, kdor ni končal ustrezne šole iz prejšnje točke, ima pa najmanj triletno delovno prakso in izkušnje v gospodarstvu, če uspešno opravi sprejemni izpit. PRIGLASITEV (prijava)- Rok za priglasitev na DTJ Kranj poteče 25. Julija 1962 za kandidate, ki imajo šolsko izobrazbo po 1. točki pogojev za vpis in za kandidate, ki morajo za sprejem v šolo opraviti sprejemni izpit v septembrskem roku. v Prijavo za sprejem je treba vložiti kolkovano s 50 din državne takse in navesti predvsem: - osebne podatke s točnim naslovom - zadnjo šolsko izobrazbo - način študija (reden - izreden) - oddelek šole in specializacija študija - organizacija, v kateri je zaposlen (za izredne) Prijavi (priglasitvi) Je treba priložiti: a) zadnje šolsko spričevalo (sodno overjen prepis); b) lastnoročno napisan kratek življenjepis; c) priporočilo delodajavca s potrditvijo dosedanje zaposlitve (kandidati, ki so v del. razmerju in želijo študirati izredno); d) prazno dopisnico s točno izpisanim naslovom kandidata. Na priloženi dopisnici bo kandidat obveščen o izidu razpisa. e) 2000 din v gotovini za manipulativne stroške. Delavska univerza Kranj Koroška 13 (gimnazija) GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER pri tovnmi gumijevih Izdelkov »SAVA« v Kranju razpisuje vpis za več prostih učnih mest za poklicno izobrnževanje v gumarski stroki. (mladinke v zelo omejenem številu) ^ ^ r izobraževali 2 leti v enem s '*5ncd w Sprejeti mladinci Gumarskem centru poklicno štetih poklicev: — PRIPRAVI.TAVEC POLIZDELKOV — IZDELOVAVEC AVTOPMEVMATIKE — IZDELOVAVEC VELO- IN MEPEDPNEVMATIKE — IZDELOVAVEC TEHMICNIH IZDELKOV — IZDELOVAVEC BRIZGANIH IZDELKOV Posameznik si bo izbral poklic po svoji lastni želji, p0 zdravnika in psihologa ter v skladu s potrebami tovarn ^POtoS1 nih delavcih. Začetek I. letnika bo v mesecu septernr/ ^ končnem sprejemu in vpisu bo obiavljen točen datum) ^ ^ čenem izobraževanju bo sklenila Tovarna gumijevih 1>a ^° "u. VA« z absolventi delovno razmerje in jim omogočila u '^ov & izvodno delo v skladu s pridobljeno poklicno izobrazbo511***' Stroški šolanja in oskrbnina v mladinskem domu le del sprejete mladince. Center namreč izplačuje redne meč«*10 brea*" m nJenih obB^ delovno obleko in obutev pa podeljuje brezplačno. , domu izjemoma ne bodo bivali nekateri mladinci iz Kra ?*0$*' bližje okolice, vendar bodo prejemali klinb temu del red 'a n * nagrade. roe*^ V teku dvoletnega poklicnega izobraževanja se podelju' redne mesečne nagrade no usnehih praktičnega dela t^0 ^ poučevanja in sodelovanja v domski skupnosti 1 kolektivnega dela in življenja. Za vpis veljajo tile pogoji: — uspešno zaključena osnovna šola — zadovoljivo zdravstveno stanje — starost nad 15 do največ 17 let — psihološki pregled zaradi pomoči pri poklicni usmeritvi Zdravniški in psihološki pregled sta obvezna za vsa Opravljena bosta v Kranju v dneh od 20. do 25. julija vsak pismeno povabljen (prevozni stroški se povrnejo)' ^w°r Vse potrebne dokumente nam pošljite zanesljivo do 12 ,, 1. lastnoročno napisano prošnjo za vpis; 2. overovljen prepis zakliučnega spričevala osnovne šole- 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. priporočilo organizacije LMS na šoli ali v kraju bivan' 5. prijavo za sprejem v mladinski dom in izjavo o sklen'*'. jj*r nega razmerja po zakllučenem izobraževanju za dobo j''** m» morajo podpisati starši. * Gumarski Izobraževalni ^ pri Tovarni gumijevih izdelk« 'f.vi Kranj °v ^ ZAHVALA Vsem. ki so nam izrazili sožalje in pokazali p^ zornost ob smrti naše drage mame MARIJE OMAN, roj. JEREB iskrena hvala! Kranj, 29. VI. 1962. Profesor Ivan Ornan ZAHVALA Ob nesreči mojega sina sc najlepše zahvaljuje* Šoli Šenčur, ZB, SZDL, mladincem Šenčur, upra* državnih posestev, nogometnemu klubu, dr. Bajtic za prvo pomoč in vsem prebivavcem, ki so kakor, koli pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: Vinko Mesec z ženo Zofi. Jo, brat Vinko is sestrica Milica