♦ ■ r (K WIH it. m TOHi I. T. 9w tht Fwridwrt, A. B. P. H. VftjvelJI ▼ Velja sa vse telo......o .. $6.00 Sa pol teta............... 8.50 Sa New York celo leto .... 7.00 celo leto...# 7.00 GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Dmfly Ha the United States. bind troy day cxoept Bvndaya and legal Holidays. 75,000 Readers. MBBVU ' u TKLEFON: «87« CORTLANDT. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y, the Act of Ocngren of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 1«L — ŠTEV. 183. NEW YORK, MONDAY, JULY 12, 1920. — PONDELJEK, 12. JULIJA, 1920. , RAZMERE V NEMČIJI SO JAKO KRITIČNE puurftzmt UREDNK LONDONSKEGA "DAILY NEWS" PRAVI, DA JE NEMČIJA OBSOJENA NA PET LET TRAJAJOČE KRONIČNO STRADANJE — ŽIVLJENJSKI PROBLEM PREDSTAVLJA URO, KI NADKRILJUJE VSE DRUGO. Poroča A. G. Gardiner. Berlin, Nemčija, 11. julija. — Pri potovanju skozi Nemčijo ni nobenega fakta, ki hi napravil na Angleža in v še večji meri na Amenkan<-a, večji itn* kot popolno pomanjkanje avtomobilov. V Ameriki so avtomobili in motorni vozovi tako pogosti kot borovnice x gozdu. Ne predstav'j*jo nikakcga luksusa, temveč prav navadno življenjsko potrebo V neki tvorniei v Connecticut so mi rekli v pretekli jeseni, da pride najmanj polovica izmed petsto uradnikov na delo * svojimi lastnimi avtomobili in v Kansasu, kjer je prosperiteta nejho4j spiomio razširjena, je posest avtomobila tako enostavno dejstvo kot pojest klavirja. Te stopnje prosper;tete v Angliji se nismo dosegli. Avtomobil j* fte vedno predmet luksusa, katerega si morejo privoščiti le dobro-htojei i, Kljub temu na je najti vse polno avtomobilov. V Nemčiji pa hO avtomobili ne potreba in tudi ne luksus, temveč nemogočnost. Tekom poznavanju. ki sem pa vprizoril iz Gr*»ifswald v Berlin, pri čemur wm se voy.ll skozi Stettin, nisem srečal niti enega avtomobila. Potovanje s** je >lezalo na razdaljo nekako 160 milj ter šlo tudi sko/i m^sto Stettin, ki šteje nekako četrt miljona prebivalcev. Ne I.«, da ni>mo srečati nobenega avtomobila, temveč očividisa senzacija, katero je naš avtomobil vzbujal, je kazala, kako redki so avtomobili. V Angliji se je kf>iij že davno privadil atomobila kot spremljevalca na cesti in v sled tega sc konji avtomobila prav tako malo boje kot otročjega vozička. Na tem potovanju skozi Pomeransko in Hrandenhurg p« sc jr lotila panika celega konjskega prebivalstva. Celo oko-ni in leni kmečki konji so se plašili ob pogledu na avtomobil in če ne je človek ozrl nazaj, je videl marsikateri dvignjeni bič, hi* v pozdrav temveč v znamenje sovraštva in jeze. Kadarkoli je \oznik pravočasno zapazil naše bliža nje, je skočil z voza ter stal pri glavah konj, dokler rismo prišli mimo. Senzacija pa ni "bila omejena na konje in njih voznike. Tudi vaški otroci so bili presirašeni vspričo neobičajnega prizora. Včasih so bili sovražni ter vpili "Schieber, Schieber". ko .smo pridrveli mimo. Beseda Schieber se je pojavila tekom vojne ter pomenja to kot angleški profitir. Oči-idno so ljudje domevali, da je profitir edini, ki se more v sedai jih časih voziti po Nemčiji z avtomobilom. Če je to preiskuinja, poleni morajo biti po izkušnjah tega potovanja profitirji zelo redki ptiči v Nemčiji. Kcsiiiea pa je, da se daner sta dali Italija in Belgija že izraza svoji pripravljenosti, da slede angleškemu vodstvu v tem pogledu. Gotova stvar je, da ne bodo zavezniki direktno pomagali Poljakom v njih boju proti boljševikom. Angleži se stalno upirajo po- * slati armade na pomoč Poljski, dočim so roke Francije vezane vsled dogovorov, ki so bili podpisani v Moskvi, ko so bili oproščeni francoski jetniki v Rusiji. Ti dogovori so določali, da ne sme Francija nuditi nobene pomoči katerikoli državi, ki jc v vojni s sovjesno Rusijo in da Francija tudi ne sme pošiljati municije taki državi. Vsled tega ne more Francija pomagati Poljakom. London, Anglija, 10. julija. — Leonid Krasin, ruski holjševiški trgovinski minister, ki je pred kratkim odpotoval iz Londona v Moskvo, potem, ko se je posvcetoval z Lloyd Georgeom ter zastopniki ostlih zaveznikov glede zopetnega otvorjenja trgovskih odnošajev med sovjetno Rusijo in zavezniki, se bo neposredno vrnil v Anglijo. Tako pravi brezžično brzojavno poročilo, ki je dospelo iz Mokve, V tem poročilu je nadalje rečeno, da je ruska sovjetna vlada sprejela pogoje angleške vlade, katere naj bi se uveljavilo predno bi zavezniki pričeli s trgovskimi odnošaji z Rusijo. Ti pogoji so nabili naslednji: Vsaka izmed prizadetih vlad sc obveže, da ne bo vprizorila sovražne akcije ali oficijelne propagande proti napravam in družabnemu redu nasprotne države. Prav posebno pa naj se sovjetna vlada obveže, da ne bo pomagala azijskim narodom v njih boju broti Angliji. Angleškim podanikom v Rusiji in ruskim državljanom v Angliji naj se dovoli povrat'.'k v njihovo domovino. Sovjetska vlada naj prizna princip, da so individualni angleški podaniki upravičeni zahtevati povračilo izgub, ki so jih trpeli v Rusiji ter povračilo za osebne službe, katere so vršili. Anglija pristane v to, da se prične s trgovskimi odnošaji s sovjetsko državo na temelju medsebojnega enakega prava, vendar pa si pridružuje pravico, da nasprotuje imenovanju kateregakoli ofiei-jelnega agenta sovjetne vlade. spore, — je rekel francoski mini-sanca je pobegnila na Angleško. gtrski predscdnik Millerand Nem- Kljun svojim stirundevetdesetim „ ... letom je bila precej živahna. Za-|?m" ~ ^ prepriča, pustila je prebližno trideset miljo- c}° s0 Nemci kor,f^n ln P°treben nov dolarjev premoženja. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. BANDITI SO UBILI DVA AME-RIKANCA. New Orleans, La., 9. julija. — Danea je udarila strela v neki stolp, poleg katerega so kopali delavci jarek. Osem oseb je bilo na mrtvih. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanskj .armadi Včeraj smo računali za pošilja-t ve itaijanskih lir po sledečih cenah: 50 lir ----- $ 3.70 100 lir---- $ 6.80 300 lir .... $20.40 500 lir ____ $32.00 1000 lir .... $64.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne ceno vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam jc podati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali P« New York Bank Draft. Tvrdka Frank flakier, ~ 81 Ocrtfandt ML, Hew York N. .Y član evropske družine narodov in da so trdni v sklepu, da pripomorejo k konečni restavraciji Nem čije, če bo slednja zadostila vsem svojim obveznostim. Nemci so povedali zaveznikom, da je težko določiti skupno svoto vojne odškodnine in sicer raditega, ker ni še znan obseg Nemčije in to radi ozemelj, kojih pripadnost ni še določena, kot naprimer pripadnost Šlezije in dragih plebiscitnih ozemelj. Prvikrat so se Nemci danes vrnili v svojo stanovanja v dobri volji in to je predstavljalo oster kon* trast napram atmosferi, ki je prevladovala na konferenci tekom prvih dni. Med nemškimi delegati prevladuje naziranje, da bi rajie prekinili posvetovanja kot privolili v zahteve zaveznikov, tikajoče se premoga brez pogajanj. Varšava, Poljska, 10. junija. — V nekem poročilu iz Lvova se glasi, da so v bližini Kamenec-Podol-ska banditi ubili profesora Izraela Friedlanderja in dr. Cantorja, rablja iz New Yorka, ko sta delila med narod sklad, katerega je nobral za bedne Poljake in Žide v onem okraju neki newyorsk: odbor. NAN8EN V M08KVL JflfcaofU«* 1«* m - žavlianom. Moskva, Rusija, 9. julija. — Sem je dospel slavni raaiakovalec dr. Fridjof Nansen in se začel takoj pogajati z rusko vlado glede povratka onih Amerikaneev, ki so zadržani v Rusiji .Kljub temu, da je poverjenik Ligo narodov, postopajo žnjim kot a privatnim dr. BRZI P AR NIK "REQINA" (Llyod Sabaudo proga) odpluje v Genovo dne 17. julija. Cena do Trsta vštevti vojni davek $83.50, do Ljubljane vite vil vojni davek $95.50. Kdor želi s tem parnikom udobno in brzo potovati, naj nam takoj pile za tozadevono pojasnilo. Tvrdka Prank Sakssr Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnjo listke, f 9 Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot* oi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane za* preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam: kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljtM be, je veliko vprašanje. Naie denarne pofiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novf način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanee« Ijivo izplačujejo. - ►«• i Včeraj sme računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sle* iečih cenah: ' . 300 kron .... $4.96 1,000 kron____$ 16.00 400 kron____$0.60 5,000 kron .... $ 80.00 M 500 kron '.... $8.25 10,000 kron .... $158.00 ^ Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča* kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna* prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. P—r mam je poslati najbolj po Domestlo Money Order, sli p« Draft. ^ V Tvrdka Frank Sakssr, 1 K V • NN x tt Cortlandt St, New Ycek, N. Y, tati M :"" I- \ GLAS NARODA, 12. .JUL. 1920 NAHODA . ' (SLOVENIAN OAJLYV Owned and Published by _ ' 8LOVZMIO PUBLISHING COMPANY ^^ (a corporation) FRANK &AKSER. President LOUIS BENEDIK, Treasurer Ptdce of Buslnsas of the Corporation and Addressee of Above Offtclsrss « Corttawdt Street. Borouah of Manhattsr. New Vork City. N. V. "Glas Naroda" Ixhala vsak dan Izvzemil nedelj In praznikov. Za 'slo leto velja Ust za Ameriko I Canada Za pot rta t* t«tr -ta Za New York za celo leto M.00 za pot leta »3.50 Za Inozemetvo za celo leto •2.00 as pot leta •7.00 S4JM 17.00 GLAS NARODA < Voice s« the People) Issusd every day eaceot Sundays and Holldaya Subscription yearly 06.00 Advertlasment sn agreement Dopisi bre« podpisa in osebnosti se ne prlobCuJeJo. Denar naj se bla*ovolt poitljatl po Monry Order. Pri tpremrmbi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJS- nje bivališče naznani. d*. hitreje najdemo naslovnika. GLAS NA R'O D A Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New Vork. N. V. Telephone: Cortlandt 2876 Polom Poljske. Moralni filozofi nes učijo, tla je poštenega človeka nevredno ob-« * ■ t i t ■ vevlje vsprieo >k<»de ali nesreee, ki je zadela nekoga drugega. Vsled tviza iipanm, tla bodo a na znotraj, kot so hoteli to Paderewski in nekateri drugi duIe!:ovitlni voditelj;, sn poljski šovinisti ustraj&li pri tem, tla \ prizore nadaljna zavoji vanja. Odkorakali so vsled tega v Ukrajino in od tam v Rusijo, lzprva je šlo vse dobro in Francozi so hvalili ti ob repa zaveznika, kajti čim večja in čim močnejša bi bita poljska država, t fin manjša bi bila nevarnost, ki bi pretila Franciji od strani Nemčije. Sedaj pa so bili Poljaki tepeni tako na ju pni kot na severu. Izgubili so Lvov in boljšcviške armade so udrle preke Berezine v poljsko ozemlje. Poljska, ki je bila naščuvana na vojno od Francozov in An-L'lc/.«-v. pa iš."c sedaj pomoči pri zaveznikih. Ko so Poljaki zmagovaii, sn zmagovali /njimi vred tudi Francozi. Ko pa so dobili I"o'Jaki ba-tine, jih lahko nosijo sami. Mogoče je, tla bo prišla Nemčija Poljakom na pomoč proti bolj-sevikom ali da bo posredovala pri uveljavljanju mirovne pogodbe meti Poljsko in suvj t-ko Rusijo. K.ij takega bi se ne /podilo toliko \ intercsy Poljske, temveč bolj radt lastne varnosti, kajti Nemcem ne more biti vseeno, č" dospe boljševiški val prav do meja Nemčije. Tako piše neki nemški list in k temu moramo dostaviti še par lastnih lw*sed. Kot Slovanom nam je žal, da je prišlo do bratomornega boja meti sovjetsko Rusijo in Poljsko. Kakšni so konečni cilji ruske sovjetske vlade, tepa ne vemo ter tudi najbrž ne bomo n ktlar izvedeli Resnica pa je, da so si boljše-\iki pošt t no prizadevali skleniti mir z vsemi svojimi nasprotniki, kaj ti v pr\ i vrsti so -e loteli posvetiti notranji rekonstrukciji svoje dežele ter uporabili svoje sile v miroljubne svrhe. VTsled tepa so stavili Poljski predlog, tla naj sklene mir s sovjetsko Ru* i jo ter ustanovi prijateljske od noša j c med obema deželama Poljski šovinisti, naščuvani od francoskih in anpleških kapitali pa niso hotel i ni. t ar ved< ti o tem ter zavrnili vse predlope ru-•t»vjt iske vlatle, so bili brez tlvoma zelo zmerni ter tudi spre j^mljivi /n Poljsko. Franetuski in angb-ški kapitalisti su razširili po celem svetu bajko. da nnnieravajti ln,ljse\iki vprizoriti ofenzivo prt»ti I'oljski in na-irn-fiti. k; v '>. Ui j.- bila /e od prvega pričet ka obsojena na izjalovljenje. >-■■». . oriliaja ura kazni in Poljska, ki sc je dala z v od it i za nos bo morala nostiti \ - • poslediee svt>jega nepremišljenega koraka. P Isutlski in tlruu'i, ki su. sledeč vellko-poljskim prismodari j..m. žrtvovali na li*«> e in tisočt ljtid* v podjetju, ki je bilo od prve pa prieetka obsoja no na izjalovljenj*., btnlo plačali ceno in francoski kapitalisti, ki mislili s pom«n-jo poljske armade poraziti boljševi-se ter dobiti na ta način nazaj tlenar, katerima so posodili ruskemu »arju. bodo sedaj pokarali Polja k t mi svoje hrbte, ko bodo videli, da so bila vsa njih prizadevanja zaman. Poljaki su M-gli z roko v zrjavico po kostanj ter si pri tem osmo tuli ruko Za\« /uiki se _,hii bodo smejali, a celi račun bo plačal ubog1 ki je koro največ trpel vsled vojne in ki je še danes b>>t ju nemilost leparjn, stradanju, breztlelnosti in dru kftter«' Je dosedaj sprejel iz rok zaveznikov. Res, velika je omejenost tako;.vanih diplomatov in voditeljev aro«lov in velika prebrisanost zastopnikov svetovnega vere&apltala Veliko poljski sen se je razblinil v nič. to sk oljski narod rocrni na mi i m t| ob rot a m Preskušnja. Od narode. sreče se v Dolgo pre čnu ne tla živeti. To velja za posameznika in za 'acko i istu pladko, tako da je nemopoče ločiti viedz od resnice, a ob najmanj pričakovanem trenotku se znajde narisi pod o4»tezilno prt -košnjo, pri kateri mora pokazati, kaj je, In ne. kaj se rti i. Ta trenutek, ki ne odloča mopoče naravnost o obstoju, vendar pa o notranji \rednt»sti naroda in njepovi bodoči kulturni* višini, se bliža za Italijo. Italjansko kraljestvo je v zadnjem izrastku produkt njih anta ponizmov in tuje po'uoei, lastna velesilnost se je začela razodevati takoj ob Soči m bi bila odkrila popolnoma po Kobaridu, če je ne bi fcila zopet zakrila. — tuja pomoč. In danes, ko »e je zdelo, da je preskušnja sijajno prestana šele pride najhujše, kajti Italija se hoče postaviti, oziroma se mora postaviti na lastne nope. Kitchener je rekel nekoč, da je izpubila Anplija vse bitke, a dobila vse vojne. Tega izreka so se preveč d rial i v Italiji, in niso pomisljli, da je zmagala Anglija končno — z lastno močjo. Ko je Nitti tudi v dmpič pokazal, da ne zna prav držati vajeti in da je utrujen ter se m« nekako nt ljubi, je nastopil zopet Giolitti. Da bo njegova ura š" prišla, je bilo pričakovati in ie najbolj pričakoval Giolitti sam, a da je prišel tako zgodaj, še pred sklepom miru, kale, da je ▼ državi italjanski ne samo nekaj, ampak mnogo gnilega. — BIB a I | I H I ■ I # M - Pri Giolittija se ne more povoriti o kakem filstvu ali fobstvu na sproti tujim državam, zanj taka, nekoliko po sentimentalnosti dišeča čustva, nt obstajajo, on se drži tiste stranke in države, ki ima »oft, da po«Af* njemc d« fWDistrsfci stolec in Italiji do veljave. To je bilo navadno načelo vseh večjih politikov, ki predstavljajo z osebo program. Da ni notranji položaj Italije kakor vseh drugih držav danes posebno rožnat in da presega Giolitti po svoji zmožnosti tudi nad-srednje italjanske politike, je gotovo, vendar je tudi prav tako po-tovo, -tla se ni odločila Italija za ta korak vsled malenkosrnlli nepri-lik, kajti Giolitti pomeni novo smer zunanje politike. Kakšen vrišč bo nastal po ententi »n zlasti po Franciji, ko pride iz Rima vest. da je sestavil Giolitti kabinet, si je lahko predstavljati. Res ni več Cle-menceauja in Poincareja, ampak Giolitti živi še vedno v srcih Francozov, kot sovražnik francoskega naroda, kot zaupnik raznih Bue-low, Flotowov in Machiov, kot politik, ki je deloval proti Franciji, ko je bila v največji stiski. Sicer se mu dela v tem oziru krivica, kajti on ni nič bolj ljubil ali sovražil Francije kot Nemčije, on ^e bil mnenja, da je za Italijo najbolje, če ostane nevtralna, ker bo stala ob koncu vojne neizčrparta med zmapovalei in premaganci kot razsod-nica. Ali Francozi niso mogli razumeti*v tistem trenotku tepa argumentiranja in ga ne bodo tudi sedaj. Ententa z Giolittijem v sredi je nemogoča. To Giolitti tudi dobro ve, in če je prevzel navzlic temu poverjeno mu nalogo, kaže to samo, da ne smatra entente kot dovolj — moč-ne„ da bi mopla Italiji dosti škoditi ali koristiti. Izločil bo Italijo iz dosedanje zveze in šel samostojno pot. In tukaj je vprašanje, ali ne podcenjuje moči dosedanjih zaveznic in precenjuje moči svojega naroda. Kako stališče bo zavzel Giolitti v jadranskem vprašanju, se da sklepati iz vesti, ki so v tem pogledu prodrle v javnost, iz nje-gove okolice. Zdi se, da smo prišli trenotno z dežja pod Kap. En-tenla bo skušaFa spodriniti Italijo zlasti v kolonijah in otokih in bo protežirala polep seb.> tudi Grško, Giolitti pa se bo obrnil v smer najslabšepa odpora, r j. v Albanijo in jadransko obal. Ker pa ne bo imela sedaj Italija svojyh močnih zaplečnikov, bi bilo dobro, da j reidemo tudi mi iz soprana v tenor. Naši "dobri" zunanji prijatelji so nani svetovali, naj za Bopa 110 izrečemo na mirovni konferenci besede Trst ali Gorica, ker bi si s tem vse pokvarili. No in ker smo po navodilu naravnost vzpledno molčali, je pa odprla Italija ust« in rekla : Reka! Ker s0 začne najbrže vsa igra znova prav tam od londonskega pakta in so se razmere od početka 1919 precej spremenile ter vidimo sati dobrih in pametnih nasvetov, ki nam bodo kmalu pripovarjali naj pustimo blagohotno in velikodušno šc Bled — bo treba enkrat brez ovinkov povedati, da ni naša zemlja nekako odškodovališče /.a različne desperadose. Naj bi se nehalo na naši strani tisto večno poudarjanje po načinu nesrečnega zaljubljenca, češ da smo obsojeni, da moramo živeti v večnem prijateljstvu z Italijo. Pa ne samo vsled manjšega odpera na naši strani, ampak tudi iz nekepa bolj instiktivnepa, občutenepa kot pa zaveduepa nagiba P" italjanskem ljudstvu, se jemati, da bo navalil na nas Giolitti z vso silo. Moč Italije ne leži na jupu, ampak na severu, sever s svojo še nezabrisano germansko primejo je ustvaril Italijo — kolikor jt bilo italjanske lastne moči pri tem — to občuti cel narod, četudi se mogoče tega ne zaveda. Odtod težnja proti severu m upanje na regeneracijo s pomočjo asimilacije tujega, močnejšega življa. Italjanski narodno-pospedarski m socijalni politiki so *e mnopo bolj ukvarjali s Trstom in Goriško kot pa z načrti za osušenje močvirij in za izboljšanje hipij<'iie v južnih krajih. In če se je opbpumila sedaj Italija — ali je bila v to prisiljena — da vodi politiko anple-ške splendid isolation", — kajti iz entente izstopa in z Nemčijo si za sedaj ne more pomagati, — ki naj bi dokazala obenem z uresničenjem plemenskih naeonov notranjo trdnost države, moramo gledati, da se ne bo zgodilo to na naše sroške. opisi Pismo iz domovine. Rojakinja Neža Žitko iz Meadow Lands, Pa., nas prosi, naj objavimo naslednje pismo, katerega je sprejela iz vasi Strahonek: V prvih vrsticah mojeg-a pisanja vas vse skupaj lepo pozdravimo. Naznanjam ti, da smo sprejeli tvoje pismo, za katero se ti lepo zahvaljujemo. Zdravi smo vsi. hvala Bogu. Draginja je še vedno taka kot je bila med vojno, letina izvanredno dobro kaže. V Ameriko bi jaz prav rada prišla, če hi mi karto poslala. Tudi oče in mati mi pravijo, da lahko prem. če mi je mogoče. Od nas se jih veliko odpravlja v Ameriko, čeravno je vožnja tako draga. Pozdrav! Tvoja sestra. West Allis, Milwaukee, Wis. Visoke cene farmerskih pridel- kov povore dovolj jasno, da je iarmerski stan najlepši stan. Far-merju ni potreba štediti pri hrani za sebe in svojo družino, ker ima vsega dovolj, mu ni treba skrbeti za stanarino in stročke vsakdanjih potrebščin, ker ima redne dnevne dohodke od svojih krav. kokoši in živine. Svoje, pridelke prodaja po visokih cenah, kar mu prinaša lep dobiček in razmnožuje premoženje. Svobodnemu larmerju še nikdar v zgodovini ni bilo tako upodno. Prilika je za navadnega delavca priti v kratkem času do premoženja. Vsta-novite si svoj lastni dom ter postanite samostojen in neodvisen farmer. Opišite mi svoj položaj in jaz vam bom v vseh ozirih po-mapal, da pridete do tega, kar si vsak pošten človek želi. John Mlakar, farmer. Slovenske novice. Lorain, Ohio. Poročila sta se v cerkvi sv. Cirila in Metoda due 7. julija Frank Zponc z Mary Kodelja. Ženin je doma iz Iškelokc pri Igu, nevesta pa iz Bizuljaka pri Cerknici. Ker sta nova po ročen ca priljubljena že dolpo vrsto let med lopainski-mi Slovenci, bi bilo njima želeti sreče v novem stanu ter obilo medenih ure. Na mnoga blaga leta! Cleveland, Ohio. Parada se je vršila v nedeljo 4. julija po naselbini. Peljali so v paradi kozla, ki je bil namenjen za licitante v Narodnem Domu. In spodobilo je takega kozla peljati v paradi, kajti vreden je bil *400. ker toliko se je dobilo zanj ua lieitanti. Uspeh semnja je bil ugoden. Parnik "President Wilson" pride v New York 14. julija, kot naznanja kom p an i j a. Iz Trsta je odplul 27. junija. Mnoigo Slovencev v Clevelandu pričakuje svojce, ki se peljejo na tem parniku iz domovine. fr$d par 4»$vi «oo: poročali plede matere Jerry Grdine, katero je policijski stražnik Fisher pahnil raz avtomobil. Poročilo prihaja, da bo plavni načelnik policije Mr. Smith preiskal celo zadevo ter dopnal surovost omenjenega stražnika. V mestni bolnišnici je umrl Peter Napode. doma z Vrhnike pri Ljubljani. Tukaj zapušča ženo in otroke. Ni bil ne pri enem društvu; zavedna rojaka Mr. Štefan Kovač in Mr. J. Perko sta šla od hiše do hiše, da sta nabirala potrebno svoto za pogreb in prvo potrebo. John Spehar, pet let star, stanujoč na 16002 Saranac Road, je bil povožen od New York Central železnice. Policija pravi, da je fantič mislil splezati na železniški voz, toda mu je spodletelo in je padel p°d kolesa. Poškodovalo mu je obe nogi. Fant je eno uro pozneje umri v bolnišnici. Enajstletni deček George Ona-čič iz 4635 Gallnp ceste je bil ubit od avtomobila, s katerim je vozil D. Whitstein. Deček je skočil iz nekega drugega avtomobila bas Peter Zgaga Junaški prosti mol današnjih dni. Človek, ki se oprosti svojega hišnega gospodarja s tem, da si kupi svojo lastno hišo, ima svoj dom prostega človeka ter vspričo sedanjih cen, tudi dom junaka. * • « Trije prebivalci države Kentucky so padli v boju radi nekeg» psa. Pes je ostal živ, ker je zbežal ter se skril. Vse to nam dokazuje, da bodo možgani konečno vendar ostali zmagoslavni. • » * * Matere ne pripovedujejo svojim otrokom pravljic še nadalje radi-tega, ker prihajajo ponavadi otroci domov tako pozno, da je mati že V postelji. • * • — Ali verujete v dobrotvomi učinek smeha? — Seveda. Oe morem dobiti človeka, ki se smeje, si v skoro vsakem slučaju lahko izposodim od njega pet dolarjev. * * • Jagne in volk. — Učiteljica: — 0e bi bilo jap-nje pokorno ter ostalo v staji, bi ga gotovo ne požrl volk. kaj ne? Učenec: — Ne, gospodična, pač pa mi j y * * # — Farmer: — Dam vam po pet dolarjev na dan, če mi pomagate kopati krompir. Pričnete lahko takoj. Vandrovec: — Mislim, da *hl bilo boljše, če storite to sami. VI ste vsadili krompir ter veste boljše kot jaz, kje se nahaja. * . • Kako morete pričakovati, da boste dobili smodke za pet centov, ko je vendar zelenjava tako draga? • * • Vsaki človek, ki hodi za plugom, se začudeno vprašuje, kako je mogel delati nemški Viljem tak kraval radi prostora na solncu. Šestnajstletna deklica pe ponavadi^ pridna, delavna, skromna in molčeča. Jfugnalmtanska Ustanovljena 1. 1898 JKatuL ifrhttirfa Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Oml OraUhL r ftedaeiTfli: MIHAEL ROV AM 8 JUL, GREGOB J. PORENTA. Box 17«, BI« Dr. JO3. V. GRAHEK, 843 B. Ohio Street, N. 8„ Pittsburgh, Pa NadondkL JOHH GOUŽB, Ely, Minnesota. AMTHONT MOTZ. 0041 Areno« M. Bo. Chicago, IU. IVAN VAROGA, 5120 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. Box m, Diamond, WuH LEONARD 8LABODNIK, Ely, Minnesota. JOHN BUPN1K, 8. B. Box 24, Bxport Pa. Bok 251, Ooneinangh, Pa_ Pod pred sed.: LOUIS BALANT. Box 108, Pear Areno«, Lorain, O. Tajnih: JOSEPH PISHLEB, By, Minnesota. Blagajnik: G BO. L. BROZIOH, Biy, ^SSH^pl^, urtnln: u,„. ^ ^ 18 OO8TELLO, Ooic ^m^N, «4-** At*. D..«4 Minnesota. MATT. POGORBLC, T W. Madison Mm Chicago, 111. ZJrnieratni OA«. RUDOLF PERI >AN, (KKM St (Rat* Avenue. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, 4fl84 WaahlngtMf St., Denver, Colo. GREGOR HRF.SCAK, 407 £=J 8th Ivi« Johnstown, Pa. Jednotino glasilo i "GLAS NARODA* Vse stvari tikajoče se uradnih aadev kakor tnal denarne pofiUJater naj M poHlJaJo na glavnega tajulka. Vse pritožbe naj se poAHJaJo na pred«*« nlka porotnega odbora. Proftnje za sprejem novih članov in sploh vsa sdrav ntfka spričevala oe naj po&iljajo na vrhovnega sd ravnika. Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom wm obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congresa" lestvici. V blagajni ima okrog »300,000. (tristotisoč dolarjev). BolnlSklh podpor, ofe MMdnin, in posmrtnin Je izplačala že naj poMrugl mltjon dolarjev. Jednota •teje okrog 8 tisoč rednih članov (ice) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Druttva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam' priporočamo vstanovitev novih. Kdor Sell postati član naj se zglasi pri tajniku bližaega druStva JSKJ. Za vstanovitev novih drufttev pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drufltvo se lahko rsanovl > 8 člani all OanleamL l>ve ženski in triletni otr.»k sofUSPEŠEN NASTOP ANGLE-llbltl v nedeljo 4. julija od ki- ŠKEGA POSLANCA PROTI teeega brzovlaka, ki je zadel v ŠPEKULANTOM Z OBLEKO, njili avtomobil. Trije drugi st» __ bili težko ranjeni; le otrok, ki je Tvuli v Londonu so strahovito bil v rokah ubite matere, je odšel ra,tk> cei.,; obleki. Tu je nastopil vsem nezgodam. Vlak Erie želez-angleški p-lanee Malaln Deelv nice je zadel v nje na križišču bli- in naznanil ]»o listih, da bo on za-zu bolon. I biti so: Mrs. Elizabeth,čel prt, lajali obleko po reni. ka-±Wk, Mrs. A. Fibieli in Jerry(krš„a je bila ]>red vojno ali pa š.j k ibich; ranjeni so bili: Tony Fi- ent-je. Vzbudil je seveda oWno bieh Elsie Filneh in Helen Du-1 pozornost. Otvoril je trgovino z ^ek. Imeli so bas nov avtom«,bil:'obleko "na bregu", to je na naj- dnlv? J° bU kUI>ljL'U pred Pur '"'iv^bnejšem nir-fnem delu. Na- . kupil j«- vse izdelke treh tvorni« metra. J™®™«,?* Jc dosegel sv«.j in sedaj kupi četrto. Dela se Vse te lepe čednosti pa trajajo pripeljal se je i/. Ix.s An-^,Htlnt, in pred prodajalno se gne- •i nji le toliko časa, dokler ji ' f aL» v < Icveland s Ford te občinstvo, ker vsakdo si zeli io ne pove, da je lepa. avtomobilom. Prevozil je 3800!dobre obleke po primerni ceni. pri kdo ne pove. da je lepa. # * • — Kaj pa je nasproti hiše, katero mi hočete prodati? — Jetnisnica. In takoj zraven je pokopališče. Vidite, vse ugodnosti imate pri rokah. • • 0 Prohibieija v Južni Ameriki. Tamkajšnji mokrači stavljajo svojim sodržavljanom Združene države za vzgled. Bog ve. zakaj nas ti ljudje edinole v slabem posnemajo* • • • Pal riot izpm je čednost, katero zamore izvajati edinole pravi patriot. # * * — Ali še vedno nošiš obleke, katere zavrže tvoja večja'starejša sestra. — Dosedaj sem jih nosila, toda letos, ko so krila krajša, nosi ona moje. — Ali nimaš toliko poguma, da bi se poročil? — Pogum imam že, samo koraj- že mi manjka. * • * — Kdor ne ljubi ženske, vina in petja, je revež vse svoje življe" nje. Te besede je zapisal nekdo v spominsko knjigo. Pa je prišel drugi in zapisal poleg: — Prijatelj, če bi ti pil mojo doma napravljeno kislico, če bi imel mojo ženo-in poslušal njeno petje, bi drugače govoril. • * • — Moj sin, — je pri poved ova! židovski bankir -- je postal pisatelj. On zasluži veliko denarja. Zadnjic je za par vrstic dobil sto dolarjev. — Kaj je pa napisi! ? — Ljubi oče, jaz suh, pošlji mi sto dolarjev. milj, ne da bi imel kaj [»opravila Vjcgovi krojači izdelajo n;i teden na gumiju m zračnicah. Med ;,(Mm) oblek. Naročil na je nad KOO potjo seje večkrat vstavil po vcfi-'samo iz Londona vsak dan. Z raz- Jih mestih, t.Kla je Še vseeno pre- „j|, str.(I1j Anglije prihaja na dau vozil to veliko razdaljavo v še-'do lo.iioO naročil. Špekulant je so stih tednih. Na poti je imel raz- vsi iz -be, kt,- ne morejo več ta- lične razglede, posebno v državi kt, izkorii.-nti občinstva kakor -Nevada, kjer na daljavo po sto poslej. Sedaj ni/a jo e«-ne v svojih rmlj ni videti žive duše. prodajalnah. Malabv-I>••••!%- upa, l^o Novak iz G010 Fullertonbo .».o^el v kratke,,, podvojiti Ave. je speljal roparji, ki s., ga produkcijo ovojih krojačnie. Ta- napadli v torek G. julija ponoči, u j,. A „,„•. ., MbIeko. Sedaj pa \rgel j i in je denarnico na tla, se- pi-;;vijo tudi angleške žen-: Ali veda prazno, in dejal: "Tu je vse, l,j „,. l,i|., M(.ka.; tak-ga n.'.g«n-e kar imam." Roparji so hitro p«»- t„di -b-b- ženske obleke? brali in zl^žali. Novak pa tudi. __ seveda z denarjem, katerega jej .. ... prej sri-čno potegnil iz listnice. , Vr:t"> J" •/„.._ m,,, on- -i dob, bani mirovne pogodite kar jo /.ena dolina Salko je naznanila . ,, * n-.i; ••: I , •• - , . It4 ojlo elovesko lliogoee. KadltCCa pttliciji, da JI je bilo ukradenega;. ... . . . \v nrmi-.i. ii^iui t t J° spdaj t*as pokaziti nekaj t,nega u predala -tloUO. 1 udi njen nn»z , , ... • •„• -I • , I ef,er-mensehen razpoložen ia" s je izginil. Kje sta tlenar in mož: . , - . . . ' . -:1 rr • i. ... katerim se jo babala Nemena Tt, se je zgodil«, na 'SUJii \V. 41. St. ________________________1_____ 'MPORTIRANE 8RINJEVE JAGODE • Najboljše vrste Vreča 130 funtov $13.— K nar<»'-iiu priložite Money Order. MATH. PEZDIR I$o\ 77». C ity Hali Sta. New Vork. N. V. pred avtomobil, katerega je vodil prej omenjeni voznik. Policija ga je oprostila. Lase je izgubila Mrs. Ana Zaj-kovie iz 4030 St. Clair Ave., ko je v nedeljo 4. julija zvečer zadel neki voznik v avtomobil, v katerem se je voizila ona in njen mož, ki je dobil tudi precejšnje poškodbe. Prepeljati sta se hotela čez St. Clair Ave. na 41. cesti, kar je prihitel nek avtomobil ter za Chicago, 111. Naš vrli mladenič Mr. Andrew Ogrin, dosedaj predsednik nila-deniškega kluba sv. Štefana, seje poročil v Waukeganu, 111., kjer si je izbral za tovarišico svojega življenja Miss Frances Kern iz znane in priljubljene Kernovc družine. Mr. Ogrin si je veliko __ zaslug pridobil za klub sv. Štefa-' . _„ . ___ na, kjer se j- voliko žrtvoval, .1« NAZNANILOJK PEIPOEOClLO bi to društvo spravil na noge. liil je eden izmed naših najboljših in' ^»ja^om naznanjamo, da potu-[H^tcnih slovenskih mladeničev in Je P° državi Ohio naš rojak zatt> mu želimo obilo božjega bla-j goslova v novem stanu. Klub sv. Štefana silno veliko izgubi z Mr. Ogrinom, vendar pa upamo, tla mu ostane zvest vsaj kot časten; član. — Poročeni so bili: Anton j Farkaš iz Cerensovcev z -Josipino Stajnko od Sv. Križa pri I*juto-| meru. Priči sta bila Mr. Ignaciji Markoja in Mr. Ludovik Košnik.j — Leo Simonišek iz Koprivnice' na Štajerskem z Milko Strohen! iz Vavtevasi pri Toplicah. Priči; sta bila Mr. Urban Strohen in go-j spica ^rarija Papež. — Josip Dul-j lar z Ano Vervišar. Priči sta bila Mr. Anton Dullar in Miss Albina Vervišar. Mr. Josip Dullar je sin j Mrs. Dullar, predsednice društva1 Marije Pomagaj in splošno pri- ____ _ ljubljene Dullarjeve družine. ' . . QE0?ia® WAUBTI0H, ---- K* je pooblaščen pobirati naroJS- P02!DRAV. jnino za Glas Naroda in izdaiat| Povodom odhoda v staro domo- pravo vel jevna potrdila. - - ^ vino pozdravljam vse gozdarje V( Prosimo rojake, da mu gredo nU del v nje. Lasje Ane Zajkovic so West Virginiji, Marijo in Lojzeta roke in ga priporočamo. Za nuklo* se zapletle okoli kolesa. Zdravni- Lakner v Coloradi ter Janeza njenoat se vam že vnaprej zaW&* ki so mnenja, da je dobila še tež-'Brodnik in njegovo družino. —lljnj^mo. j je notranje poškodbe, . - Jože Klanear, . I Upr»va^TQ Njufeftt _______ GLAS NARODA, 12. JUL. 1930 Da Bog da hajirli! ^ Po Simi Sokolovicn SarajHjL « BM«niut<> - t Kdor *?u«a in ipowtuje svojega {zmaja I r. irlavo in rameni, a ven- prodala. Vprašata ga tedaj: "A'ii Trgovca se spogledata ter se začneta v turškem jeziku, Mojega na« Osman ni razume!, nekaj raz-govarjati. Zmislila sta si, da ga v Sta m hu lu lahko za drage nove« roditelja in učitelja, ta ho najIdar si je mislil: hodža je učen srečnejši in dohi od IV>ga nagrado!mor, on velja da ve, kako se po-po le-tern primeru: lOenje d**ea. V Sarajevu j«* živel n«*ki zana-J Po večerji legnejo spat. Ko je tlija (rokodelee) po imenu Hadzi'hilo pred zor", probudi sc dete Abdija. Vse njegovo pos#»Htvo jejOsman v strahu in drhtu. Ko ga bila borna lesena bajta, v kateri mati ugleda, vpraša ga v skrbi: je stanoval s svojo ženo I'm i jo in "Kaj ti je, sinko moj?" e«''nim sinom (Krnanom; kajti A dete odgovori: 4tNe vprašaj vsa druga de«-a mu je ž*- preje pn-jaie, mati! Čuden wn sem sanjal" mrla. Zraven hišice je ime! tudi in si mane oči, da bi se prepričal, m al šljivik, na katerem je bil po-'je-li res bil sen, ali je bila istina. mm n i •» r j sedaj? Piše Kail K&utsky. kadil nekoliko luka (čebule) in kumar, pa tudi razjiolx>jniU cvetlic, kajti bil je kakor vobče Turki Ijirbitelj liiilovonjajočih cvetk. Zena mu je vladala v hisi ter redila eno.kravico, katera jima jc dajala mleka za domačo potrebo, nekoliko pa ga je tudi vsaak dan nosila v mesto zastopniku neke tuje države. Hadži Abdija pa je vsak dan rano vstajal ter hitel na i-arsijo, odprl svoj due an in pridno delal ter krpal stare čižrne in papuče; bil j«! namreč čižmar. Kc-dar pa se je razlegal glas nnije-ziiiov (cerkovnikov) raz munar (»tolp), klanjal se je tu
  • j>el iz nn-sta na Ristrik, kateri del sarajevskega mesta se razprostira po^ obronku strmega Trebe-viča. Njegova bajtica je bila sko-ro ena najbolj visoko ležečih, in stari mož se je moral večkrat od-počinuti, posebno pa pozimi, kc- Mati reče nato: "Pripoveduj tedaj, kaj si v snu videl!' Osman pa, dobro pamteč hotlže akaj, ki mu je rekel, da ne sme nikomur povedati sna, ako mu takoj ne reče: da Hog da hajirli (srečo), ji odgovori: 44Ne morem ti praviti!" Mati se začudi, da ji ne da od govora, ter sili vanj, naj pove. kar je sanjal. A ker mir ni rekla, da Hng da hajirli, branil se je Os man trdovratno, tako da se je mati, kateri je že presegala njegova neubogljiv ost, razljrttila, zgrabila palico ter ga pošteno izmlatila in nabila. Na njegov plač se probudi tudi njegov oče, skoči s postelje ter vpraša srdit ženo: "Zakaj plače OsnfanT" Ona mu jame praviti, kako je Osman iz sna skočil radi čudnih sanj, a on da pod nobenim pogojem ni hotel povedati, kaj je videl v snu; zato ga je v jezi pretepla in zatorej plače sedaj. Nato mu reče oče: "Pojdi sem, dar k«* je voda tekoča s Trebeviea sinko moj! Je-Ii res, kar mati pri- ra/.iila po gladkih kamenih tlaka ter ponoči zmrznila. Po siromašni večerji pa se je poletu podajal na vrt, leyal v senco košatih sflv ter puši*č iz dolgega čibuka motril krasni razgbxl, ki se je odpiral pred njegovimi očini. Popolnoma pa je pozabljal vseh težav in brad kost i življenja, kedar se je zabaval s svojim edincem Osma-nom. katerega je čuval kakor ze-nieo svojega očesa in ga nad vse ljubil. Ko je Osman za šolo odrastel, odvedel ga je v mekleb (osnovno šolo) ter predal hodži t učitelju) Ainnedu Spshijiču na nauk s tem Sinko moj. preda-?godi. poveduje J" "Je!"' odgovori Osman. "Tedaj pripoveduj meni, kakov sen si imel!" A ker je tudi oče pozabil pristaviti besede, da Bog da hajirli, dobil jc isti odgovor kakor mati. Oče ga ostro pogleda, vpraša ga še vočkrat milo in osorno, a Osman mu noče odgovoriti. Sedaj zgrabi očeta huda jeza, Abdija popade krepelec ter nemilo udriha po sinu, ki se pod udarci, kakor to<"a padajočimi, vije in stoka, cvili in plače, da so ljudje mimo hiše odoči postajali poslušaje, kaj se v tej liiši na vse jutro opominom: jem te hodži, da se naučiš svetih in koru&nih naukov. Dobro ga poslušaj in dobro si zapamti, kar bo govoril in učil. Vsak večer pa V tem je bilo žc solnce izšlo, in oče ves srdit zapusti dom ter se poda v čaišijo, Osman pa ves objokan v mekteb k hodži, da taui mi moraš prepovedati, kar ti je nadaljuje svoje bridkosti h(xiža v zadatek odredil." Nato se i«čc hotiži pokloni ter odide do- Mov. Osman s«*|e v klop ter pazljivo posluša učitelja, ki je ostalo deeo poučeval. Zanj sc ni kar nič zmenil, temveč je poklical po dva ali tri, jima nekaj razkladal, kar sta potem sama zopet drugI dvojici ali trojici morala tolmačiti, ona deea pa. kateri se ni ljubilo učiti, je zbijala sale z ubogim Okiua-nom, ki je mirno sedel kakor li-po\ bog, dokler je ostala d**ca skakala po klej»eh, ruvala se im-d seboj in gla.stio govorila, tako da ho učitelja v njegovem poslu motili, Kdajpakdaj so se ul»ogeinu Osmanu glasno rogali ter ga eu-kali /.* j" r^tn 1 <*>>p la-> na tilniku t, kar je vse voljno prenašal. Napo«l«d je bil nauk končan, in hod/a razpusti deeo ter sc nu]n>ti domov., Osmnn se spomni, kaj mu je oče naročil, ko je predal hodži, nam ret', da mu mora vsak večer, kedar vrne iz šole, pripovedovati, kaj je od hodže eul, česa se je naučil in kak zadatek mu je odredil. Bil je v veliki nepriliki, kajti hodža ni bil ž njim niti besedice ispregovoril. Ko vsa doca odide, ojači kj in »topi pmi uči telja, rekoč: "Dragi hodža, ke dar pridem domov, moram po zapovedi svojega očeta povedati, kaj sem od tebe čui in se naučil, s ti mi niče«a zadal nisi; kaj hočem tedaj očetu reči ter odgovo- ritif |T Hodi« se mu nasmeje, potrka mu na rainr in reče: *'Sinko moj, idi dansa domov, večerjaj, legni in rskat (mirno) spavaj; kar pa Ii noči v mu Vidni in sanjaa, tega jiitrt nikomur ne pravi, ako ne takoj: Da Bog d£ hajirli (sreeo).*' i odide domov. Ko stopi ga ta, kaj je se je naučil od hodi*. je odredil Ko hodža ugleda siromašnega Osmana, kateremu -zpo- skupne produkcije same. stavila enotnost proletarijata. l>o Socijalistična vlada utegne in tega ni prišlo. Večinski soeijali-!bo interese proletarijata tudi v sti so preeej izgubili, vendar so'kapitalistični produkciji povsem 5e močnejši kot neodvisni. In na drugače varovala kakor kapitali-podlagi različnih drugih volitev v stična. In ta sama more imeti po-zi;dnjem času se zdi, da so že dose- frebno energijo, da tam socijali-gli padec svojega nazadovanja žira, kjer je v interesu skupnosti prisilijo sele vnanji momenti. — Končni učinek bi bil seveda isti, toda koliko nepotrebnih žrtev, ki bi jih zahtevala .ta druga pot! Nemški proletariat bo ostal na svojem mestu: to je pribito! Bati pa se je. da je odkupnina, ki bi jo moral proletariat in ves nemški narod plačati, da pride do trajne in plonodosne državne oblasti, prav zelo velika, in vse to za o blast in moč, ki mu je že sedaj dostopna, samo če prav spozna svoj položaj in se iijedini! KRETANJE PARNfKOV KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NEW YORK A. LA TOURAINE BELVEDERE FRANCE REC1NA NEW YORK ROCMAM8EAU ROTTERDAM ST. PAUL I PRES. WILSON i LAFAYETTE ,NOORDAM f PHILADELPHIA N. AMSTERDAM 'NEW YORK prijazna, sta mu jesti in piti ter sta ga odo la s čisto novo obleke^. Ko dospeta trgovca ž Osmanom. v Stambul. nista imela hitrejšega, posla, kot da ga odvedeta na jesir pazar (trg, kjer se plačuje ;. gotovimi novci), da ga prodata. Os-nianu jc utripalo srce od strahu in gorke solze je pretakal, kajti uganil je, kaj se ima ž njim zgoditi. Vendar sreča mu je bila naklonjena. Med mnogimi kupci, ki so popraševali x»o ceni mladega roba,, se je "našel tudi star mož s častitljivo brado, čigar beli saruk (turban) je pričal, da je mož ha-džija (hodočastifik, romar). Bil ja bogat trgov-C i^ razen ene hčeri-ee ni imel dece. Želel si je imeti s-ina i ker mu žena ni rodila, !(mi j" kupiti si na paza-ru mlade"j d-čka, kojega bi od-gojil kakor svoje dete. Naš Osman se mu je vrlo dopadal, vpraša tedaj trgovca, koliko zahtevata za njega, a ona mu odgovorita, jia 50,000 grošev. Akoravno je bila to ogromna svota, ni se obotavljal naš hadži j a, temveč drage volje jima je obljubil imenovani denar. S tem je bil tudi pazar gotov, trgovca sta prejela. 50,000 grošev, a hadžija« je odvedel Osmana na svoj dom. in bil ga je vesel, kakor da bi ga bil v dar dobil. Osmanu se je starčev čcistitljivi in dobrohotni obraz takoj priku-| pil, da mu je z veseljem sledil na dom, radujoč se, da ga usoda ni vrgla v pest kakemu krvoloku. Njegova slutnja ga ni prevarila. Hadžija je postopal z Osmanom kakor z rojenim sinom ter ga dal v mekteb, da se izobrazi. Bil pa je tudi Osman vreden te ljubavi: delal je starcu veliko veselja, ker je bil poslušen iu marljiv. Kot o^rounino dete pa se je lLaučil v štirih letih toliko, kakor druga deea v mektebu v desetih ali celo v petnajstih. Na zvršetku nauke vsprejel ga je luulžija v svoj du-čan (štacuno), kjer je deset let služil ter delal za vzor in ogledalo vseli trgovskih pomočnikov ter za ter da nastopa zopet doba njih dviganja. Vsekakor je ideja absurdna, da bi se dala doseči enotnost nemškega proletarijata s tem, če se neodvisni bore z neobzirnim bojem proti večinskim. Nahajamo sc samo še pred alternativo: ali raz-cepljenje in s tem oslabljenje nem škega proletarijata do ncdogled-nosti ali pa ustvaritev delavne skupnosti med dosedaj sovražnimi brati. Kdor ovira to delovno skupnost, prevzema grozovito od-govornot za stvar proletarijata. Kako se bo ob teh razmerah sestavila bodoča vlada? Tri možnosti se nam zde:-ustanovitev čiste delavske vlade obnovitev stare koalieije; in končno tretjič predaja vlade čistemu meščanskemu bloku. Vsaka teh možnosti zadeva m; največje težkoče. Toda težko-čc delavske vlade bi bile komaj večje kakor one obeh drugih alternativ. Res bi obe veliki socijalistieni stranki, če bi sc združili, ne imeli večine v parlamentu. Da bi manjšina prevzela vlado, sicer nasprotuje zakonom demokracije; toda le navidez. Demokracija le prepoveduje, da bi se manjšina s silo upirala očitni volji večine. Ne pre poveduje, da ne bi smela stranka tvoriti ministrstva, ki nima večine, pa ima popolno upanje, da jo dobi, če vodi politiko, ki ustreza potrebam večine ljudstva. Seveda bi bila čista socijalistična vlada pod temi pogoji mogoče že prej. Danes so soeijalisti v celoti sla-botneji po številu kakor po volitvah lanskega leta. Toda danes vesta obe soeijalistični stranki, da nobena ne more drugo razbiti. In divno čudo vsej gospodi vezirom, [sistem Noske je premagan. No-pašam in ostalim kupcem, kate- tranja nasprotstva proti ust a no. rim se je znal s svojo veščo in hitro poslugo ter okretnostjo dopa-;ti in udvoriti, tako da so ga vsi radi imeli. Razume da je Osman v teku let odrastel za ženit bo in vsakdo bi ga bil rad sprejel za zeta. Tudi naš hadžija je začel o tej stvari premišljevati. Osman sc mu je bil svojim ponašanjem, svojo okretnostjo v trgovini, največ pa s svojo udanostjo in ponižnostjo tako priljubil, da jo sklenil Osmana prizetiti ter nanj in na svojo hčefr vse svoje imetje prepisati. Tiidi Osman se je bil skozi tolika leta hadžijeve hiše tako navadil, da je starca spoštoval in ljubil kakor svojega očeta in da se ni mislil od njega nikdar in nikamor oddvo-jiti. Ne bi krivo sumili, da je tudi on čutil v srcu nekako naa da pomoremo nasprotnikom do oblasti, da nas Sele ti prisilijo k združitvi. Vedno je znak zaostalosti, če se pravočasno na .spozna kaj potrebnega, kar bi lahko prostovoljno naredili, in se Oompers pravi, da so stavke blagoslov za družim. To mora biti eden onih zakrinkanih blagoslo- vov. ES fe B5SSI ESI * BES 13. julija. 13. julij*. 21. julija. 17. juliia. 17. juliia. 17. julija Zi. julija. 24. julifa. Z.\ julija. 30. julija. 4. avo. — 7. avq. — 10. avq. — 14. avg. — — Havre — Tr*t — Havre — Genoa — Cherbourg — Havre — Boulogne — Clwrbouro — Tr»t — Havre Boulogne Cherbourg Boulogne Cherbourg ŽENITEV SE PONUJA dekletu ali pa vdovi stari od :!0j do :$r> let. četudi z enim otrokem.. Jaz sem vdovec star 45 let brez] nt rok. Imam stalno delo ter za 1 služim 10 dolarjev na dan in! imam že lep prihranek na banki. Zato se ne oziram na premoženje, pač pa na dobro in vestno gospodinjo. Tozadevna pisma, ako mogoče s sliko, katera se na zahtevo vrne, naj se pošljejo pod naslovim : Ženin, c o Frank Sakser, H104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (12-14—7)' Glede cen za vozne ritke m vaa orugo pojatnila. obrnite *e na tvrdko FRANK SAKSER «2 Cortlandt St. New York French Line CAMPACKIE GENERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE ROCHAMBEAU .. FRANCE ....... LAFAYETTE .... S AVO I E ...... . 17. julija ■ 21* julija .. 30. julija 6. avg. Začimbe, ieliiSa in najraxnorrst ■•jia domača zdravila katera priporoča migr. Kneipp, imam vedno v salogL Pišite po brezplečni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. Hltrl parnikt a itlrlml in dvtma vijakoma. Posebni zastopnik Jugoslovanske vlade bo pričakal potnike ob prihodu nailh par-nlkov v Havru ter Jih točno odpremll, kamor so namenjent. Pamlkl Francoske Črte »o transportlrall tekom vojne na tlaoče čehoslovaiklh vojakov brez vee neprlllke. Za ilfkarte In cen« vpraiajte v DRU2BINI RISARKI, t9 State St„ N. Y. C. ali P« pri lokalnih agentih. 3 State Street New York LLOYD SABAUDO Prihodnjo odpliitje iz NVw Ymka par-hlk lia 2 vijak;. 'REGINA D'lTALIA' 17. julija. Izdajajo se direktni v«*nl listki do vseh Kluvnlh mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino p..mik..m a. r.izreda. Tod* « tem pač oi rečeno,-da'fcle čaka na to, da om do tega Mr. LOUIS ANDOLŠEK, bivši večletni upravnik Glas Naroda in zadnja leta uradnik pri naselniškem oddelku Združenih držav, namerava uporabiti svoj •JOdncvni dopust v to, da ohišče meseca julija rojake v I'ennsyl-vaniji. West Virgiuiji in morda del Ohio koi zastopnik (»las Naroda. Pooblaščen je nabirati naročnino in oglase ter ga rojakom kar najtopleje priporočamo. Upravni«! vo Glasa Naroda. Gosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. I5KI VKDKUK ...... 15. julija PRES. WILSON .... 27. julija Potom listkov. Izdanih za vsa kraje v Jugoslaviji (n Srbiji RazkuSne ugodnosti prvega, dru-Kega ln tretjeam razreda Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vine. PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 West Street New Tort Rad bi z v« tlel za naslov svojpga prijatelja JOUXA STI'RIM. doma pri Gradiču na Primorskem. Prosim rojake, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ;ra naznani, za kar bom zelo hvaležen, idi naj se pa sam o-jjlasi. — .lohn Mihalieli, liox ltH. Mavburg. Forest Co., Pa. Doctor Moy — I« uspešno zdravil naduho, boijast, krajev no otrpnost, padavico ter srčne, jetrne, ledi. fne ali pljučne Mk zni, bolečine v že lodru. bolečine v prsih, vnete oči. noge, rake ali križ, otekljaje. revmatizem, kožne bolezni, izpuščaje, ogrre, oslabelost. moike In ženske bolezni, slabo* kri, brez operacije v najkrajšem času' po najnižji ceni. Poskušajte in se prepričajte. DOCTOR JIN FIJEY MOT 308 Grant Street Pittsburgh. Pa. Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Oh nedeljah Jn praznikih: od 9. dopol-do 6. zvečer, dne do L Dopoldne. LETOVIŠČE NA FARMI. Oddam lepe sobe v najem. I^pn prilika z-i počitnice. S«»l»;i stane |(> $3.00 na ted< ... Niti eno miljo od postaje, v bližini New Vorka. Podrobnosti izveste pri lastniku: Lndwijr Vertaebiiik. l»ox fi.">, Rowland, Pa. (2x -7) OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V VSEH JEZI- COLUMBIA A m ffrvnrvmtn riA«u v VBEH JEZI- CiKAMOFONE m- BREZPLAČNE CE- w VA^m-i NIKE DOBITE PRI: VICTOR MVINSEK, 331 Breeve St., C0RENMU6H, P«. vLI STE BOLHI? J ms vam bom »zdravil, is vi kot tHdeeot m mm aitTtuM *ee bolezni. Kotne, krvne, tlvtns, UlsMns m rs rmstlseja tor vsakovrstno druse boleanl. Lahko vam pokalom voft dokazil nailh rojakov, katero sem osdravlt. Jas sam oadravll. ko drufl nieo megli. Ns čakajte. Pridite fc meni prodno Jo prepo^po. cene so tako, da Jih lahke vsakdo zmore. Pretakava brsaplafina. »11 IMITHPIILO STRAST urada. ii^a^-iisjži^" fijftgjfi- ■-■j-- - - -V-fi^i .rVialfiiližiffciteii • '' •• j..:' Prof. Dr. H. O. BAII iPCCIJAI.lt T mrnsuMN, pa. GLAS NARODA, 12. JTTL. 1920 _ _ PITOV ALI Koroške novice • % \ \ V (Nadaljevanje.) * r J 1 t TRETJA KNJIGA. * Prvo poglavje. 1 BILLOT FB2ČZNJA SPOZNAVATI, DA KI HA REVOLUCIJI vse lepo m Cisto. Bdot, ki se je H Pitovom vred vdeležil vseh slovesa vrednih činov rrvolurije, je pričel zapaziti, da pirihajajo na vrsto drugočne stvari. Ko je prišel zopet k zavesti mu je rekel Pitov: — Go*pod Billot, jaz si želim nazaj v Villers-Cotterets. In vi T — Pojdiva, — j« rekel, — jarav imai. Sklenil je obiskali Gilbe-rta, ki je stanoval v Versailles ter postal desna roka Neeker-ja, ki je zopet vstopil v ministrstvo. Neeker je »kuial organizirati dobrobit s tem, da je posplošil bedo. Kot vedno je Biiloiu sledil Pitov. Ob* so poved I i v kab:net, v katerem je doktor delal. j _ Doktor, — je rekel Billot, -- jaz se vračam na pristavo. / — Zakaj to T — je vprašal Gilbert. — Ker sovražim Pariz. ' — Da, razumem, — je rekel Gilbert hladno. — Vi ste trudni. — Da, zbit. — Vi ne ljubite revolucij t \ M I — Rad bi videl, da bi je bilo konec. v / / Gilbert se je žalostno nasmehnil. \ j / — Saj se je komaj šele pričela. I J ) — Kaj f — je rt*el Billot. — Ali vas to preseneča, Billot T — je vprašal Gilbert. — Preseneča me vaša hladnokrvnost. — Prijatelj moj, — je vprašal Gilbert, — ali veste, odkod prihaja ta hladnokrvnostf — Izvirati more le iz nekega prepričanja. , *— Popolnoma pravilno. J\ — In kakšno prepričanje je to! t — Uganite. 4 — Da se bo vse dobro končalo? Gilbert se je še bolj žalostno nasmehnil kot prvič. — Ne. nasprotno, iz prepričanja, da se bo vse slabo končalo. Hillot je nalahno /akriknil. Pitov pa je na. široko odprl svoje oči. Tako dokazovanje se mu je zdelo malo logično — Cujte, — je rtkel Billot, ki se je pri tem popraskat s svojo debelo roko za ušesom. — Meni se zdi, da »e razumem prav. — Vzemite sto, — je rekel Gilbert, — ter sedite prav blizu mene, tako da naju ne bo uikdo slišal. Billot je ubogal. — In jaz, gospod Gilbert, — je vprašal Pitov, ki je hotel s tem izvedeti, če naj se odnrani. — (Klani, — je rekel doktor, — kajti mlad si še in lahko euješ. — Govorite gospod. Zakaj se bo vse slabo kotičalo? — Billot, ali veste, kaj delam v tem trenutku? — Valim, da pišete, a smisla teh vrst ne morem uganiti, ker ne znam čitati. Pito*' je dvignil glavo ter vrgel pogled na papir, ki je ležal pred doktorjem. — To no številke, — je rekel. — Da, to so številke. Te številke so obenem uničenje ali pa odrešenje Francije. Jutri bodo tiskane ter zahtevale v palači kralja, v gradovih plemenitašev ter v kočah revežev četrtino vseh dohodkov. — Kako T — je rekel Billot. — Moja uboga teta Angelika, — je mrmral Pitov, — kakšne obraze bo delala! — Kaj pravite k temu? — je nadaljeval Gilbert. — če se dela revolucije, jih je treba tudi plačati. — To je pravilno, — je rekel Billot junaški. — Pa jih bodo plačali. — Pri Bogu. — je rekel GUbert, — vi ste prepričan mož. Vaš odgovor nima ničesar na sebi, kar bi me presenetilo. Oni pa, ki niso prepričani.... — Se bodo upirali, — je rekel Billot z glasom, ki je kazal, da se bo on upiral, če bodo zahtevali od njega četrtino njegovih dohodkov. — Torej boj, — je rekel Gilbert. — A večina je tukaj, da izsili svojo voljo. — Torej zatiranje. — lzprva se je o;iral Billot v Gilberta z dvomom, a nato je zasvetilo nekaj v njegovih očeh. j— Počakajte, Billot, — je rekel doktor. — Jaz vem, kaj mi hočete povedati. Plemenitaši in duhovniki imajo vse, kaj ne? — To je gotovo. Tudi samostani. — Samostani? — Imajo več kot jim je treba. — To je znano in gotovo, — je mrmral Pitov. — Plemenitaši'ne plačujejo nikakih sorazmernih davkov. Tako plačam jaz kot najemnik dvakrat toliko davkov kot pa trije bratje ( harnv, naši sosdje. ki imajo več kot dvestotisoč liber hodokov. — Govorite torej, — je nadaljeval Gilbert, — ali ste mnenja, da so plemenitaši in duhovniki manj Francozi kot pa ste vi? Pitov je našpičil ušesa pri teh besedah, ki so takrat zvenele kot krivoverstvo, kajti domoljubje se je merilo po solidarnosti komolcev v ljudski gneči. — Kaj ne, prijatelj moj, — je rekel Gilbert, — vi ne vrjamete, vi ne morete priznati, da so piemenitaši in duhovniki, ki vse požro, a ne dado ničesar od see be, ravno tako dobri petrioti kot vi? — To je res. — Zmota, moj dragi, zmota. Še bolj so in to vam hočem dokazati. £ — Ha, to zanikam. — Dam vam zagotovilo, Billot, da bo tekom treh dni najbolj priviligirani človek v Franciji oni, ki nima Inieesar. — Kako to? — je vprašal najemnik. — Čujte, Billot, ti plemenitaši in duhovniki, katere doliite sa-moljubja, pričenjajo postati domoljubni, kajti lotila se Jin Je pa-triotična mrzlica, ki *=e širi po celi deželi. V tem trenutku se zbirajo kot ovce na robu jarka. Posvetujejo se in najpogumnej|i bo skočil preko jutri, pojutršnjem ali pa še dsnes. Za njim pa bodo skočili vsi. — — Ksj mislite * tem, gospod Gilbert? — S tem mislim, da se bodo odpovedali svojim predpravlcam, da bodo oprostili svoje tlačane in da se bodo odpovedali vsem na- Manifestacijski shod. Sv. Jakob v Rožu. Nismo bob-uali kot Nemci v Celovcu, brez kričeče reklame se je zbralo na trgu pod vsako lipo v Sv. Jakobu v Rožu okrog 3000 zavednih Roža nov obojega spola. Spominjali urno se majske deklaracije, praznovali obletnico našega osvoboje-nja in pod vaško lipo prisegli večno zvestobo na£i edino pravi domovini Jugoslaviji. Vrlo vdele&bo je izkazala domača občina, izne-nadili so nas z jezdeci na čelu ne-stevilni okrašeni vozovi iz Loč, Ledenic, Rožeka in drugih krajev zgornjega Roža. Priznani govorniki in narodni bojevniki Hoeh-miiller, župniki Ražun in Atnus, dr. Čemer, rojak Špicer in domači Župan Maier so nam vzbudili spomine na stoletno nemško suženjstvo. Danes kot prosti državljabi se le še kakor v sanjah spominjamo onih žalostnih časov. Ne želimo si jih zopet, vse nemške vabe ne bodo izdale nič, naša armada je močna in trdna in bo na dan glasovanja dokazala svetu, Nemcem in našim izdajicam, da je Rož LISTNICA UKEDNI&TVA. "Poizvedovaleč". — Glasom borzne kvotacije z dne 9. julija ter M. Linhart. Bila je vzor prave'bi znašalo 800,000 francoskih krščanske matere, ki je posvetila'frankov $6722.70. vse svoje zmožnosti dobri vzgoji1 ~ svojih otrok. - I . S Tolstega vrha pišejo: Smrt Moi brat Ciril Pajer se je letos je stopila dne 24. maja v Čužla-kovo hišo ter pobrala gospodinjo samo Magdaleno Čebul v dobi 45 let. Težka, neozdravljiva bolezen je že dalje časa oklepala rajno na postelj ter ji slednjič za vselej pretrgala nit življenja. Pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila rajna Čužlakova mati pri sosedih in znancih. Zapušča razža-loščenega moža in še bolj žalostne rejenke in rejence. Vzgojila je v materni ljubezni več ubožnih o-trok ter jih vzela za svoje. Is poštne službe. Za poštarja v G ust an ju je imenovan poštni odpravnik Jos. Kei-mek pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. — Poštar Franc Fludernik je premeščen od poštnega urada Orna pri Prevaljah k poštnemu uradu Sinča ves. Nov živinozdravnik. poročil v Kranju; njegova soproga je doma iz Št. Jurja pri Kranju. Njen oče se nahaja nekje v New Yorku, za katerega naslov bi rad zvedel spodaj podpisani. Ime soproge mojega brata in njenega očeta mi ni znano. — Valentine Pajer, 350 So. 3rd St., Brooklyn, N. Y. (10-13—7) 1 Suho Grozdje ta starat* krm)* 22 centov fant. Boksa tO funtov $11.00 Posebne cans 8» Vilko. BALKAN IMPORTING 00 01-68 Cfcscry StTMl Mow York, H. T. Smrtna kosa, Iz St. Ruperta pri Velikovcu. ■— —----------'-----i j"- ---- —----- bil in bo slovenski. Domači pevci,] Veterinar Kulterer iz Grabata-mladi, toda izborni pevski zbor iznja je napravil v Brnu na Češko-Podgorij, pevci iz Bač in Loč ter slovaškem izpit za živinozdravni-narodna godba iz Loč so nam po- ka. Želeti je, da bi izvrševal pra-kazali lepoto naše slovenske pes- kso med koroškimi Slovenci. Ta-m». Dolgo po zaključit vi tabora jelko prihaja naša slovenska akade-polnoštevilno vztrajala množica inična mladina polaigoma v domo-pod lipo, v petju so si podajali vino. Naj kmalu sledijo še drugi! bratje in sestre roke v znak ne-razdružljive zvestobe do naše Jugoslavije. Na pristojno meerto so se poslale naslednje enodušnojrmrla je po dolgem, zelo potrpež-sprejete resolucije: 1. Koroški(|jivo prenašanem trpljenju Mic-slo venci-vohlci, nad 2000 mož in'ka Mesner, kmečka hči pd. Skraj-/ena, zbranih na javnem ljud-|nikova v Mrzlivodi v starosti 31 skem manile*taeUskem shodu v|)et. Pokojniea je bila vzorna slo-bv. Jakobu v Rožu dne 16. maja venska deklica. Nastopala je kot spominjajoč se obletniee našega spretna govornica in igralka pri osvobojenja izpod stoletnega su- raznih prireditvah in v izobraže-/enjskega jarma, slovesno prise-|valnem društvo v Velikovcu in je tramo, da je naša edina domovina bila tudi ves čas cerkvena pevka, ponosna, svobodna Jugoslavija Njen sijajni pogreb je pričal, ka-\si kot en mož m ena žena bomo!ko je bila splošno čislana. V slo-ir laso vali na dan plebiscita za edinstveno državo SHS. 2. Pri tej n>*!l!L'i ______:________i i .. , priliki prosimo liaše oblasti, da zahtevamo od njih, da se ravna z vo j« je govoril domaČi g. župnik, cerkveni zbor pa je zapel ginlji vo žalost inko. Iz Guštanja poročajo: Umrl je iiasiirn nasprotniki na tukajšnjem J. Hudopisk pd. Klajbarjev čev-ozemlju tako. kakor ravnajo nem- ljar. Toda niso ga še odnesli z mr ske oblasti in nemški z našinci v eoni B. zagrizenci (Dalje prihodnjič.) Primorski vojski so odili domov. Iz Tin j poročajo: Dne 19. maja »o nas zapustili vojaki primorskega pešpolka, ki so bili nastanjeni v Kreucerovem gradu in v sosednjih vaseh. S svojim mirnim in poštenim vedenjem so se nam prikupili tako častniki kakor moštvo. Posebno pa smo vzljubili njihovega poveljnika kapitana Decaneva. S svojim finim in obenem ljudomilim nastopom si je osvojil srca priprostega ljudstva, saj se je prijazno razgovarjal tudi z najbolj priprostim človekom, kakor tudi srca inteligence. Poroka. Iz Guštanja pišejo: Znani lovec Luka Zupančič pd. Vrhnjak s Se-lovca je imel tokrat posebno srečo: dobil je Polančevo Liziko, pa jo je pripeljal 17. maja naravnost pred oltar župnijske cerkve, kjer ji je še enkrat povedal, da je noče nikdar izpustiti, dokler bo živel. Čudno! Lizika ni bila nič huda. pa mu je — malo sramežljivo seveda — a vendar odločno povedala, da mu kar ne mara uteči, pri ujem bo, dokler ju smrt ne loči. Vrhnjakove in Lizikine sreče so se veselili brhki slovenski s vat je pri Zg. Lečuiku menda dva dni. Od oelovšltih Nemcev plačani agitatorji v Velikovcu so: Jožef Wernig, mesečno 1200 K, Kow-acz Anton, mesečno 1300 K, Rabitsch Hans, mesečno 600 K — no, saj še drugod kaj zasluži. Nadalje so plačani in stoje v službi nemške propagande: Cihlo Doroteja, bivši okrajni šolski nadzornik Socher, Polaschek jun., baje tudi Medved, Alojzij Knottner, Severin Wernig, Jofoana Buch-leitner. Pri propagandi so če zaposleni: Wertschnig iz Rieinja in Jernej Jožef, hlapec pri Plešivč niku. V službi nemške propagande še stojijo: Kuseher, sin mizar ja Kuscherja v celovškem pred mestju. oba sinova brivca Werni-ga in Franc Kochel iz Mlinskega grabna. Ti tiči so dobro znani 1 Zdravim De. Kota* Js Vso Uoflovosje Is tsprSEaaJe vode adrtrta po ■orijfl metodi In v cofi« kratkem tSia. snato, da nimata v«9 amA* ■ m Cakajt* tamvsC prldito vrnil raca boa Kilo —drafifli v operacijo. BoiaOM v sar prihajajo betoBns v Slovenski sdravnik« in krilo, psisajo pel fes ostalo botofilno to vrsto odra rim s najretjo gotovostjo. ki nsstasojo vsled aoflate krvt oodravta v da ni trota leftati Cm** nre: V pooodeljek. credo In petek od l^ntraj kt p* poldne. V torek, Cotrtek In Mftete od S sSoctsJ do * OMl«r. V Ifo do 1, popoldne. PO polti no dolnjo«. FrMlts ooetae. Ho pomMts tm ta Dr. KOLER 638 PENN AVE, Z naročilom pošljite $3. v naprej. aStflMBWMSMSMSVSMnaWMnnw t vaškega odra, pa je že umrla v dotični hiši mladenka Anica Hudopisk. Rajna je bolehala že od jeseni 1918. Ko so začeli boljše-viki razbijati in ropati, se je tako prestrašila, da od tistega časa ni bila več zdrava. Umrla je v najlepši dobi 28ih let. Poroki. Iz Guštanja. Poročil se je kmet-ski sin Gregor Resar pd. Spodnji Lečnikov z vrlo mladenko Anico Novak pd. Jakobovo. Nevesti je lansko jesen umrla mati, oče pa je med pogrešanimi vojaki. Iz K opri vrte. Ust meno pogodbo sta sklenila pred domačim župnikom Ivanom Hojntkom in dvema pričama Mihom Kačnikom, posestnikom in načelnikom narodnega odbora v Škocijanu, ter Urbanom Potočnikom, cerkvenim ključarjem v Koprivni, Šimen Mohor, posestnik v Škocijanu, in gdč. Re-zika Logar, posestnica Brodniko-ve kmetije v Koprivni, da se bosta ljubila in podpirala do smrti. Odlična dražba iz Škocijana je prihitela s Vimenom, da nam odvede lepo Reziko, ki smo jo spoštovali zaradi njenih naravnih vr-iin, velike nadarjenosti in izredne prikupljivosti. Res škoda se nam zdi tako idealnega narodnega dekleta, da ni ostala v domačem kraju, kjer bi kot gospodinja veliko dobrega mogla storiti v prospeh slovenskega ljudstva V slovenske roke je prišla Wertheimova restavracija ob Klo-pinjskem jezeru. Kupil jo je vele-tržee Drufovka iz Ljubljane, ki je pred vojno bil v Gorici. — Vilo na severnem bregu Klopinjskega jezera je kupil siovenski advokat dr. Ferfolja iz Trsta. Iz Libue pri Ptfberku. Dne 22. maja smo položili v XibnSah k zadnjemu počitka Šuštarjevo ma- amitr •.....ifii«-,. tečem svoja prijatelja JOHNA ORAŽEM in VALENTINA MAROON. Oba sta doma iz vasi Trnje pri Št. Petru na Krasu. Valentin Margon ima pismo iz starega kraja tukaj in za Ora-žema bi rad zvedel, ker sva si bila dobra prijatelja. Cenjene rojake prosim, ako kateri ve za njune naslove, da mi jn naznani, za kar bom vsakemu hvaležen, ali se naj pa sama oglasita svojemu prijatelju: Tony Tom-iič, 712 E. 159. St., Cleveland, Ohio. ' (9-12—7) Najstarejši in največji slov. dnevnik v Ždruž državah NARODA" Jo So Ko J« ) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan i:azven nedelj in praznikov. STANE: Za vse leto - za pol leta - za mesto New York za ?se leto Najmodernejše vrejena TISKARNA 44« [TRADES Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir j Piit 1 ■ itd* i^STočno in polnajnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. Ne« York City, ________