gospodarski oživitvi in p ren o v i pokrajine . P o b u d n ik i gospodarske, p reb iv a l­ stvene in k u ltu rn e p renov itve Rezije, ki so zb ran i okrog k m e tijsk e zadruge »Rožna dolina« (s sedežem v Solbici), so p rip rav ili splošne sm ernice za p re ­ novo in gospodarsko p reu red itev celo tnega obm očja. P rep ričan i so, da je , po k ra jin a p rim e rn a za usm eritev v živ inorejo , v rtn arstv o , delom a še tudi v sad jarstvo te r v km ečki tu rizem . D osedanje m očno izseljevanje pa lahko zaustavijo le m an jši ob ra ti lesne p redelave. P re p rič an i so, da je po trebno celotno gospodarstvo p reu sm eriti iz zap rtega (sam ooskrbnega) k odprtem u (tržnem u) in k onkurenčnem u km etijs tvu . K njižica, ki je n a tisn je n a v slovenščini in ita lijanščin i, nam p rik azu je žalostno podobo sodobne p reobrazbe »izum irajoče« pok ra jine , k a r je značilno še za m ars ik a te ri d ru g i p red e l v alpsikem svetu. Besedilo je nap isano v ži­ vahnem tonu, ugotovitve in spoznan ja p a so p o d p rta s sta tistično d o kum en­ tacijo. P rip o m n iti p a m oram , da slovenski p revod n i najbo ljši. P re d objavo bi zah teval dobrega jezikovnega lek to rja . V zvezi z Rezijo n a j opozorim še na dragoceni p rispevek , ki ga je ob ­ javil: Milko Matičetov, Resia. Bibliografia ragionata (1927— 1979). Izšla je v zbirk i Edizioni della g rap h ik studio, U dine 1981, 40 strani. V k n již ic i je zb rana in kom en tiran a b ib liografija s področja ku ltu ro lo š- ko-ihumanističniih ved. V ob ravnavanem 52-letnem obdobju je izšlo n ad 230 štud ij, p rikazov in d ru g ih zapisov, k i o sve tlju je jo ljudsko tvo rnost in š tev il­ ne d ru g e k u ltu rn e , zgodovinske, jezikovne in etnografske značilnosti R e­ zije. Doslej so na tem —• v vsakem pogledu — izredno zan im ivem obm očju abrali in zap isali n ad 3.000 p rav ljic in p ripovedk te r posneli p reko 500 l ju d ­ sk ih pesmi. M ilan N atek Mojca Ravnik, Galjevica. Izdal Z nanstven i in š titu t Filozofske faku lte te v L jub ljan i, založila P artizan sk a kn jiga , L ju b ljan a 1981, s tran i 260 + 25 s tran i p rilog in fo tografij. M ed štev iln im i etnološkim i š tud ijam i iz novejšega obdobja je čedalje več takšn ih , ki s svojo m etodološko zasnovanostjo in o b ravnavan jem raz lič­ n ih (d ružben ih ) po javov v p o k ra jin i ali naseljih , k a te rim tu d i geografija posveča svojo raz iskovalno skrb, zaslužijo vso našo pozornost. To še toliko bolj velja za posam ezne m onografije naselij ali n jih o v ih značiln ih socialnih, »gradbenih in^ fiziognom skih predelov. V okv iru etnološkega raziskovalnega p ro jek ta »Način ž iv l jen ja S lovencev 20. stoletja« je izšla p rv a m onografija , ki je n am en jen a G aljevici. Za L jub ljano po p rv i svetovni vo jn i je b ila značilna iz redna s tan o v an j­ ska jkriza. M esto je p riv ab lja lo lju d i s p reob ljudenega podeželja. Z naten delež k nagli ra s ti L ju b ljan e so p rispeva li tu d i š tev iln i begunci s P rim orske in K oroške. O boje je pripom oglo, da je b ilo veliko več p rosilcev za stano­ vanja, k o t jih je m esto prem oglo. V dvajse tih le tih so nas ta la n a obrobju L ju b ljan e b a ra k a rsk a delavska nase lja pa itjudi p rosto ri n a G rad u so bili p reob ljuden i z n a jre v n e jš im i L jub ljančan i. V ta k ih okoliščinah je m estna uprava , da bi vsaj za silo om ilila revščino brezdom cev ali deložirancev, p r i­ stopila h g rad n ji zasiln ih delavsk ih b ivališč — barak . Z am očv irjen i m estn i tra v n ik (s površino 31.000 m 2) ob potoku G aljevec (ljudsko G alevc), južno od do lenjske železnice, k je r so dotlej dob iva li krm o za konje, so razdelili n a parcelice 100 m 2 te r jih nam enili za postav itev le ­ senih hišic. P rosilcev je bilo več ,kot parcel. Z a in teresiran im in izbran im brezdom cem je d a l m estn i svet parcele v na jem za izredno nizko le tno n a ­ jem nino (120 d in ). T udi p r i p o s ta v lja n ju hišic jim je pom agal s sim boličnim kreditom , z lesom in dvem a tesarjem a. Tako je n as ta la G aljevica v le tu 1928 k o t ena izm ed š tev iln ih d rug ih delavsk ih b a ra k a rsk ih kolonij v nepo­ srednem obrobju L ju b ljan e (npr. S ib irija , G ram ozna Ja m a, Vič — Brdo, K olezija, Ižanska C esta itd .). Leta 1930 je stalo .na G aljevici 100 barak , v n as led n jem le tu že 120 hišic. L eta 1937 so n aš te li n a G aljevici 157 s tan o ­ vanj s 635 preb ivalci; danes š te je še 120 hiš in im a okrog 400 prebivalcev. Š tu d ija sodi v okvir etno lošk ih p roučevanj m estn ih in p rim estn ih na- selij. Težišče n jenega zan im an ja je nam en jeno členitv i vseh tis tih najbo lj b istven ih d ružben ih odnosov m ed ljudm i, ki neposredno vplivajo n a vsak­ dan ji u tr ip ž iv ljen ja v naselju . Več desetletij je b ila G aljevica izredno sa­ m osvoja in enov ita socialna skupnost preb ivalcev , k i so živeli v »zasilnem« stanovan jskem naselju . P rav zap rav je to b ila av tonom na stanovan jska so­ seska: p reb ivalci so b ili 'družbeno izredno izenačeni, m ed seboj tesno po ­ vezani in so lidarn i d rug do d rugega. V zadn jih dveh (ali celo treh ) d ese t­ le tjih pa je izgubila svojo n ek d an jo enovitost. D anes je večina h iš obnov­ ljen ih , p rez idan ih ali na novo izgrajenih. S tan o v an ja so posodobljena in m o­ dern iz irana z novo oprem o; sp rem enila se je socialna in zaposlitvena sesta­ va stanovalcev. T ud i v tem pogledu so danes zna tno večje raz like m ed p re ­ bivalci, kot so bile p red vojno. D el G aljevičanov se je po d ru g i vo jn i odselil v boljša s tanovan ja v blokih; n jihove dom ove so pokupili nov i p riseljenci v L jub ljano . Toda v zad n jem desetle tju se n a G aljevico že v račajo vnuk i p rv ih naseljencev , k a te r i dom ove s ta rih s ta ršev tem eljito p reu re ja jo . Če­ p ra v se je v naselju ohran ilo še m nogo sledov iz p redvo jnega obdobja, pa se je vendarle razk ro jila n jegova n ek d an ja socialna sestava in m edsebojna povezanost. G aljev ica se je očitno razločevala od š tev iln ih sosednjih in b liž­ n jih naselij tu d i po tem , da so p reb iva lc i sam i p ridelovali vso po trebno ze­ len javo za sebe in h ran o za kokoši, zajce in prašiče. V socialnem pogledu je b ila izrazito izolirano p redm estno naselje . O dvisnost od la s tn ih p ridelkov ji je d aja la bolj pečat delavsko-km ečkega k o t pa m estnega naselja. K njiga je lahko izredno dragoceno napo tilo tu d i našim raziskovalcem (socialno) geografsk ih značilnosti obm estn ih naselij. Č eprav sam a razp o re­ d itev snovi n i tako p reg ledno p red sta v lje n a in zaokroženo podana po po ­ sam eznih poglavjih , k o t to te r ja geografska m etodologija, pa vendarle ob p re b ira n ju kn jige spoznam o vse tis te geografske sestav ine in n jih o v e zna­ čilnosti, k i so pom em bno oblikovale fiziognom ijo tega delavskega naselja. K a jti p re d nam i v po lnem u tr ip u vsakdan jega ž iv ljen ja zaživi »Žuljava vas«, kot so m nogokrat v p re tek losti im enovali G aljevico, z vsem i svojim i tego­ bam i, radostm i in prednostm i, ki so jih dajale hišice z v rtov i svojim las tn i­ kom in stanovalcem . Ob p reb iran ju kn jige doživljam o celoten razvoj n a ­ selja: od postav itve p rv ih lesen ih h išic in vselitve naseljencev do njegove d anašn je fiziognom ske in d ružbene preobrazbe. P rip o m n iti pa m oram , da bi celo tno delo — gledano z očmi geografa — še pridobilo n a vrednosti, ako bi b ila uvodom a p red stav ljen a geografska lega in položaj nase lja z v i­ d ika celotne lju b ljan sk e m estne aglom eracije , bodisi z v id ika p rom etnega om režja in raz ličn ih naravnogeog rafsk ih enot, k i sestav ljajo L jub ljano in n jeno zaledje. Res p a je tud i, da so posebnosti in p ren e k a te re p rirodne značilnosti galjev iškega delavskega selišča »razdrobljeno« p rikazane skozi veliko večino poglavij. N jihove značilnosti spoznam o, ko knjigo v celoti p reberem o. M. Nate.k Ivo Puncer, Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem. SAZU, raz­ red IV, R azprave X XII/6, str. 407— 561, L ju b ljan a 1980. M ed tisk an a dela, ki vedno bolj š irijo poznavanje gozdne vegetacije v S loveniji, se uvršča tu d i razp rav a Iva P uncerja . A v to r si je za cilj postav il podrobno p roučiti jelovo bukove gozdove v jugovzhodni k rašk i S loveniji. P r i tem stopajo v ospred je gozdovi, ki p rek riv a jo širše področje K očevja.