Gospodarski razvoj občine v letu 1970 PO2IVITEV proizvodnje v drugem polletju 1968 se je nadaljevala tudi v letu 1969 tako, da ocenjujemo nominalni porast celotnega do-hodka v gospodarstvu občine za 20,3 %• Glavni elementi v delitvi celotnega dohodka po oceni za leto 1969 so v primerjavi z letom 1968 v gospodarstvu občine naslednji: v tisoč din (d ^ •1— CD N % &, S oo H v rd cd QJ Td 22 S .g 1. celotni dohodek 2,533.458 3,047.723 120,3 2. nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga 668.697 732.466 109,5 3. družbeni bruto proizvod (1 minus 2) 1,864.761 2,315.257 124,2 4. porabljena sredstva 1,790.092 2,111.548 118,0 5. dohodek (1 minus 4) 743.366 936.175 125,9 6. obveznosti iz dohodka 117.607 143.120 121,7 7. dohodek za OD in sklade (5 minus 6 oziroma 8 plus 9) 625.759 793.055 126,7 8. osebni dohodki 421.492 551.265 130,8 9. bruto skladi 204.267 241.790 118,4 Relativno znižanje porabljenih sredstev ter pogodbenih in zakonskih obveznosti iz dohod-ka je prispevalo k znatnemu povečanju dohod-ka, ki ostaja na razpolago delovnim organiza-cijam, saj je bil le-ta višji za 26,7 %. Ta do-hodek je bil v letu 1968 razporejen v razmerju 67.4 % : 32,6 % za osebne dohodke in bruto sklade, po oceni za leto 1969 pa v razmerju 69.5 % : 30,5 %. Razmerje se bo po oceni za leto 1969 nekoliko poslabšalo za sklade, vendar mo-ramo upoštevati, da so nekatere gospodarske organizacije izločile za osebne dohodke višji znesek, kot ga bodo dejansko izplačale, zato se osebni dohodki v letu 1969 verjetno ne bodo povečali za 30,8 % • Povprečno izplačani me-sečni osebni dohodki po zaposlenem so se v gospodarstvu občine namreč lani povečali za 17,3 %, povprečno število zaposlenih pa za 5,3 %, torej bi po tem izračunu znašalo po-večanje mase osebnih dohodkov 23,5 %. V primerjavi z letom 1968 se je povprečno število zaposlenih povečalo za 5,3 %, oziroma za 1.127 oseb in je torej v letu 1969 znašalo 22.379 oseb. Največ zaposlenih je v industriji in sicer 14.301, nato v trgovini (2.407), prometu (2.372), gradbeništvu (1.742) in obrti (1.008). Ostale panoge: kmetijstvo, gostinstvo in komu-nala pa so lani zaposlovale 549 oseb. Povprečno izplačani neto mesečni osebni dohodki po zaposlenem so v letu 1969 znašali 1.237 din in so se v primerjavi z letom 1968 povečali za 17,3 %. Povprečja osebnih dohod-kov se med posameznimi panogami bistveno ne razlikujejo. Najvišji osebni dohodki so bili v panogi prometa in sicer 1.288 din, najnižji pa v gradbeništvu in gostinstvu in to 1.094 din. Sredstva za enostavno in razširjeno repro-dukcijo so bila po oceni za leto 1969 naslednja: (leto 1968 =*= 100) v tisoč din indeks amortizacija 82.357 117,3 sredstva poslovnega sklada 178.362 149,3 skupaj 260.719 137,5 Investicijska vlaganja so lani znašala okoli 152 milijonov in so bila v primerjavi z letom 1968 višja za 2,9%. Nekaj manj kot polovico sredstev je bilo vloženih za modernizacijo in boljšo opremljenost delovnih priprav. Glavni vir investicij so bila lastna sredstva in sicer 103 'milijone, z 49 milijoni pa so bili udeleženi razni krediti. Gospodarske organizacije so na območju naše občine lani investirale 122 mili-jonov, medtem ko so 30 milijonov sredstev po-rabile za investicije v poslovnih enotah izven območja občine. Zelo ugodne rezultate so gospodarske or-ganizacije v letu 1969 dosegle pri plasmanu svojih izdelkov oziroma storitev na inozemska tržišča. Izvoženo je bilo v vrednosti 18,286.350 USA dolarjev, kar je za 44 % več kot v letu 1968. Posebno se je povečal izvoz na področja s čvrsto valuto in to za 73,9 %, izvoz v vzhodne države je bil višji za 41,8 %, medtem ko je bil izvoz v ostala klirinška področja nižji za 42,5%. MOZNOSTI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1970 Osnovna izhodišča zvezne in republiške re-solucije o okvirih ekonomske politike so usmerjena: — k doseganju optimalne rasti gospodar-stva, — k izvajanju stabilizacijske politike ob zmanjšanju primanjkljaja v plačilni bilanci, — k normalizaciji omajanih poslovnih od-nosov v gospodarstvu in k zagotovitvi ustrezne delitve narodnega dohodka, zlasti pa h kre-pitvi reproduktivne sposobnosti gospodarstva. S tako usmerjenostjo bo ekonomska politika vplivala na zmanjšanje produkcijskih stroškov, na večjo ekonomičnost in rentabilnost gospo-darjenja, na optimalno rast gospodarstva in naraščanje narodnega dohodka. Zvezna resolucija predvideva, da se bo real-ni družbeni proizvod povečal za 6,5 do 7,5 °/o, industrijska proizvodnja pa za 9 do 10 %. Z rastjo gospodarske aktivnosti naj bi se omogo-čilo povečanje zaposlenosti za približno 3 %. Republiška resolucija računa na 8 do 9 % po-večanje dmžbenega proizvoda pri porastu za-poslenosti za 2 do 3 %¦ Nominalni osebni do-hodki na zaposlenega naj bi se pri povečanju produktivnosti dela za 6%, povečali za 10 do 11 % po zaposlenem, torej naj bi se masa oseb-nih dohodkov povečala za 13 %. Ob upoštevanju smernic zvezne in republi-ške resolucije ter individualnih planov gospo-darskih organizacij, ki imajo sedež v občini Siška, pričakujemo, da bodo v letu 1970 dose-ženi v gospodarstvu občine še ugodnejši rezul-tati. Celotni dohodek naj bi znašal 3.179 milijo-nov, kar je za 4,3 % več kot ocenjujemo n]e-govo realizacijo za leto 1969. Glede na to, da je v realizaciji leta 1969 vključen tudi del celot-nega dohodka iz neplačane realizacije leta 1968, je zaradi primerljivosti potrebno, da oce-no za leto 1969 znižamo za celotni dohodek, ki izvira iz poslovanja leta 1968 in sicer: v tisoč din M a> a celotni dohodek terjatve do kupcev korigirani celotni dohodek 3,047.723 417.374 3,178.616 104,3 2,630.349 3,178.616 Nadaljevanje na zadnji strani 120,8 (Nadaljevanje s 1. strani) Posamezne gospodarske panoge pa bodo predvidoma dosegle naslednje povečanje celot-nega dohodka: _______________________v tisoc dm_______ CT> I I | o p, .5 industrija 1,481.921 1,880.647 126,9 kmetijstvo 8.531 10.181 119,3 gradbeništvo 115.790 127.410 114,4 promet 162.655 200.600 123,3 trgovina 754.579 824.897 109,3 gostinstvo 19.141 23.716 123,9 obrt 71.073 82.257 115,7 komunala 16.659 28.908 173,5 skupaj 2,630.349 3,178.616 120,8 7, izjemo trgovine bodo predvidoma vse ostale panoge povečale celotni dohodek za 15 oziroma več odstotkov. V delitvi celotnega dohodka pa pričaku-jemo v gospodarstvu občine naslednje poraste: leto 1969 =*= 100 celotni dohodek 120,8 nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga 107,2 družbeni bruto proizvod 125,2 porabljena sredstva 119,6 dohodek 123,5 obveznosti iz dohodka 117,4 dohodek za OD in sklade 124,8 osebni dohodki 122,0 skladi ' 131,2 Porasti delitve celotnega dohodka kažejo, da gospodarstvo občine tudi v letu 1970 priča-kuje nadaljnjo rast gospodarskega razvoja, kar se zlasti kaže v povečanju dohodka, ki ostaja na razpolago delovnim organizacijam. Delitev tega dohodka na osebne dohodke in sklade naj bi se izboljšala v korist skladov, ki bodo pred-videno porastli za 31,2 %. V letu 1969 je bilo izločeno za sklade 30,5 % dohodka, v letu 1970 pa naj bi ta dohodek znašal 32,1 %. Glede na planirani porast proizvodnje in storitev predvidevamo, da se bo zaposlenost povečala za 6,4 % oziroma za 1.435 oseb, tako da naj bi število zaposlenih v letu 1970 znašalo 23.814 oseb. Pri porastu mase osebnih dohod-kov za 22 % in planiranamu povečanju števila zaposlenih, naj bi nominalni povprečni neto osebni dohodki porastli za 14,5 %, torej naj bi znašali 1.417 din mesečno. Plani gospodarskih organizacij predvide-vajo, da bodo investicijske naložbe v osnovna sredstva znašale 244 milijonov, od tega bo vloženo v gradbene objekte 106 milijonov, v opremo 116 milijonov, v zemljišča in ostale in-vesticije pa 22 milijonov. Na območju občine Siška so predvidene investicije v višini 184 milijonov, izven območja občine pa bodo go-spodarske organizacije investirale v višini 60 milijonov. Investicijske naložbe se bodo v primerjavi z letom 1969 povečale kar za 60,5%, kar je sorazmerno zelo veliko, zlasti ker je v financi-ranju teh investicij predvidena visoka udeležba bančnih kreditov. Planirani domači in inozem-ski krediti znašajo 77 milijonov in je vpraša-nje, če bo gospodarskim organizacijam uspelo v celoti realizirati te kredite. Lastna sredstva gospodarskih organizacij za investicije v vi-šini 167 milijonov izvirajo iz sredstev ostvar-jene amortizacije in poslovnega sklada pretek-lega leta, ki znašajo 261 milijonov. Tudi tu nastaja vprašanje, če bodo gospodarske or-ganizacije lahko od 261 milijonov ostvarjenih sredstev vložile za investicijske naložbe v osnovna sredstva kar 167 miljonov, ker se ved-no bolj zaostruje vprašanje prenizkih lastnih obratnih sredstev, kar povzroča naraščanje ne-likvidnosti. Ugodni izvozni rezultati, doseženi v letu 1969 naj bi se nadaljevali tudi letos. Plan iz-voza za leto 1970 je predviden v vrednosti 22,450.310 USA dolarjev, kar predstavlja po-večanje za 22,8 %. Največ bo izvoženo v dr-žave s čvrsto valuto in sicer za 12,249.422 do-larjev, v vzhodne države pa za 9,649.570 do-larjev, medtem ko bo izvoz na ostala klirinška področja znašal le 551.318 dolarjev, in je še vedno v opadanju. Da bo gospodarstvo občine doseglo plani-rane naloge, ki so precej nad predvidevanji zvezne in republiške resolucije, bo potrebno zagotoviti zlasti naslednje: — pospeševati medsebojno družbeno do-govarjanje, da se bodo vsklajevala prizadeva-nja vseh delovnih organizacij, družbeno-politič-nih in interesnih skupnosti delovnih ljudi za razvoj stabilnosti in krepitev samoupravnih odnosov, ¦—¦ intenzivneje je treba nadaljevati razvija-nje kooperacije in specializacije z domačimi in tujimi partnerji, — izboljšati pogoje za razvoj znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ki neposredno vpliva na proizvodnjo in njeno imodernizacijo, — vskladiti investicijsko potrošnjo z raz-položljivimi sredstvi, pri čemer je treba upošte-vati, da se bo nelikvidnost zmanjšala predvsem z zagotovitvijo zadostnih lastnih obratnih sred-stev delovnih organizacij, — izboljšati kvalifikacijsko sestavo zapo-slenih in to s strokovnim usposabljanjem de-lavcev, kakor tudi z zaposlovanjem novih strokovnih kadrov. B. J.