• OANES JE 9. MAJ - DAN ZMAGE • DANES JE 9. MAJ - DAN ZMAGE • DANES JE 9. MAJ - DAN ZMAGE # DANES JE 9. MAJ - DAN ZMAGE * DANES Lepo vreme in bogat program, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet, sta prispevala, da je bilo praznovanje letošnjega delavskega praznika v Šaleški dolini nadvse slovesno. V prazničnih dneh so predali namenu več pomembnih objektov. V številnih krajih in na vseh šolah so pripravili priložnostne proslave, na večer pred praznikom pa je po velenjskih ulicah krenilo več kot tisoč šolaijev, dijakov, delavcev, rudarjev, športnikov in drugih, ki so s svetlečimi baklami v rokah kar najbolj izvirno obudili spomine na praznovanje prvega maja. 9 maja 1975 - leto XI. - št. 17 (276) - Ceno 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Dolga povorka je nato krenila v novo halo rudarskega šolskega centra pri železniški postaji, kjer so se delavci sešli na tovarišico srečanje. Veselo pa ni bilo le v mestih, ampak tudi na izletih v okoliške hribe. Tako je občinski sindikat v nedeljo, na dan obletnice osvobodilne fronte organiziral trim pohod na Paški Kozjak, ki se ga je udeležilo nekaj sto ljubiteljev gora. Najštevilneši med njimi pa so bili člani velenjskega planinskega društva, med katerimi jih je že kar 37 prehodilo Šaleško planinsko pot. Že po tradiciji pa so na večer i Razširjena seja Predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje ---.-^ JELOVICA in NAZARJE SKLADIŠČE gradbenega materiala ob železn. postaji velenje pol ure in menda ponudil bari-tonistu velenjske godbe pet starih tisočakov kot odškodnino. Dogodek, ki se je na srečo končal brez poškodb, je obsojanja vreden in upamo, da bo našel svoj epilog pri sodniku za prekrške. Graje vredno je tudi, da so morali organizatorji (občinski sindikalni svet) odpovedati osrednjo proslavo v počastitev delavskega praznika — 1. majav sredo, 30. aprila ob 18. uri v velenjskem domu kulture. Od več kot petsto vabljenih sindikalnih delavcev in drugih gostov se jih ni v dvorani zbralo niti petdeset. Kljub temu dvema neljubim a dogodkoma pa je prvomajsko slavje v Šaleški dolini minilo v prazničnem in veselem razpoloženju. Letošnja republiška priznanja Osvobodilne fronte Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je s slavnostno sejo počastila 34-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na seji so podelili tudi 40 letošnjih republiških priznanj Osvobodilne fronte. Odličja Osvobodilne fronte za neutrudno dejavnost so prejeli tudi: HINKO ČOP iz Mozirja, borec NOB, vztrajen delavec v družbenopolitičnih organizacijah in pri graditvi samoupravnih odnosov; IVAN HERCOG iz Črne na Koroškem, partizanski borec, za požrtvovalno politično delovanje v času NOB in pri povojni graditvi socializma v koroških občinah; STANE RAVLJEN iz Velenja, za prizadevno aktivistično delovanje pri graditvi socialističnih družbenih odnosov, in LOJZE SLEMNIK iz Slovenj Gradca, partizanski borec, za aktivistično delovanje v SZDL in ZZB ter za prispevek k razvijanju komunalne samouprave. STAVBENO POHIŠTVO NUDI CENEJE ^ Največ občanov se je med prvomajskimi prazniki odpravilo na prvomajske izlete (slika levo). Več ulicah in tako obudilo revolucionarno prvomajsko praznovanje. kot tisoč mladih, delavcev, rudatjev in drugih se je s svetlečimi baklami napotilo po velenjskih pred 1. majem zagoreli kresovi, na sam praznični dan pa so godbeniki zaigrali budnico skoraj v vseh krajevnih skupnostih. Ob tem tradicionalnem igranju budnice pa ne moremo mimo dogodka, ki bi se lahko tragično končal za člana velenjske rudarske godbe Ludvika Kri-čeja. Ko so namreč godbeniki korakali po Tomšičevi'cesti, jih je nenadoma začel po desni strani prehitevati fičo, v katerem je menda bil poleg Bojana Osojnika iz Velenja še en potnik. Pri tem je avtomobil podrl Kričeja skupaj z inštrumentom na tla in odpeljal naprej. Vrnil se je šele čez približno Ocena gospodarskih gibanj HHHfiSSHEi^ Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je na 12. redni seji, kije bila 15. aprila 1975, in ki so se je udeležili tudi predstavniki Službe družbenega knjigovodstva — podružnice Velenje, Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Ve- lenje, ocenilo gospodarska gibanja v Šaleški dolini v letu 1974, obravnavalo pa tudi trenutni gospodarski položaj v obeh največjih organizacijah združenega OKROG TISOČ OBČANOV IZ SUBOTICE OBIŠČE DANES DRAVOGRAD DRAVOGRAD, 9. maja — Danes prispe na obisk v Dravograd okrog tisoč prebivalcev Subotice. Občinski organizaciji Zveze združenj borcev NOV Subotica in Dravograd pripravljata pri spomeniku v Podklancu veliko spominsko slovesnost v spomin na zaključne boje Titovih partizanov maja 1945. VDI. vojvodinska bri- gada je namreč sodelovala v zaključnih bojih za osvoboditev naše domovine. Ob 30-letnici teh pomembnih dogodkov iz naše polpretekle zgodovine bodo obiskali Dravograd bivši borci VIII. vojvodinske brigade z vojnim komandantom, narodnim herojem Milanom Korico-Kovačem, mladinci, taborniki, predstavniki druž- beno političnih organizacij in občinske skupščine ter drugi prebivalci Subotice. Zanimiv kulturni program pripravljajo skupine iz Subotice in Dravograda, borci pa bodo položili k spomeniku v Podklancu vence in cvetje. Gostje iz Subotice si bodo po obisku v Dravogradu ogledali še nekatere druge kraje v Socialistični republiki Sloveniji. * i * * * \ * * * * dela v občini Velenje. Rezultati gospodarjenja za leto 1974 so, kot so ugotovili na seji, zadovoljivi. Zaskrbljujoč pa je trenutni položaj tako Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje kot Rudarsko, elektroenergetskega kombinata Velenje. V primeru TGO „Gore-nje" Velenje gre za nazadovanje prodaje na domačem tržišču, za zmanjšan izvoz ter za težave, ki jih povzroča neenotno jugoslovansko tržišče. Svoje pa prispeva tudi sicer spremenjen položaj predelovalne industrije pri nas. Na,težave v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje, oz. v njegovih temeljnih organizacijah združenega dela Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, pa vpliva položaj elektrogospodarstva v naši republiki ter neurejen sistem cen premoga in .električne energije. Sicer pa gre v tem primeru še za dvojnost sistemu ene organizacije združenega dela, saj je uveljavljen v Termoelektrarni Šoštanj stroškovni sistem, na Rudniku lignita Velenje pa dohodkovni sistem. Čeprav nastalih problemov v obeh delovnih organizacijah sami ne morejo rešiti, pa je bila poudar- jena nujnost, da optimalno izkoristijo vse notranje rezetve za izboljšanje položaja. Sicer pa je treba v vseh temeljnih organizacijah pripraviti stabilizacijske in protiinflacijske programe. Interna stabilizacija in varčevanje nista le enkratna akcija, pač pa stalna naloga vseh delovnih skupnosti. Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je sklenilo, da bo o gospodarskih gibanjih in problemih, ki se pojavljajo v zadnjem obdobju, seznanilo celotni sindikalni aktiv Šaleške, doline. Posebna komisija bo pripravila zato informacijo, pripravljen pa bo tudi predlog sindikalnih stališč za akcijo za izboljšanje položaja. Na 12, redni seji je predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje obravnavalo tudi reorganizacijo medobčinskega sveta Zveze sindikatov celjskega območja. Razpravljalo je o poslovniku, zasnovah programa, finančnem načrtu in ustanavljanju koordinacijskih odborov pri medobčinskem svetu. Sklenilo je, da naj bi bih stalni delegati v medobčinskem svetu Zveze sindikatov celjskega območja Marcel Medved, Janez Pukl in Malčka Šilih. ZABNjEBNI PO SVETU... • VIETNAM: KONEC DRAME, ZAČETEK ŽIVLJENJA Južni Vietnam je svoboden! To je najpomembnejše, kar seje v zadnjih dneh zgodilo na mednarodni sceni, saj se je končala drama, ki je trajala več kot trideset let in je uničila življenja več kot milijon ljudi (med njimi 55.000 Američanov), povzročila nekaj deset milijard škode in zavrla razvoj nekega naroda za dve gene račji. More je sedaj konec. Revolucionarna vlada Južnega Vietnama, ki je prevzela oblast, je takoj začela z ukrepi, ki naj bi prispevali k čimhitrejši normalizaciji položaja. Tako so že nekaj ur po vkorakanju v Saigon (mimogrede rečeno so sklenili, da se bo odslej imenoval Hošiminh -v spomin na velikega voditelja vietnamskega naroda) začele delovati radijska in televizijska postaja, bolnišnice, nekatere tovarne, šole, trgovine in druge ustanove, nujno potrebne za normalno življenje. Revolucionarna vlada je prav tako po kratkem zaslišanju izpustila -vse člane vlade nekdanjega režima, med njimi tudi predsednika, Velikega Minha, ki je izročil oblast. ) Novo vlado so priznale že številne dežele, med njimi tudi mnoge zahodne. Jugoslavija jo je priznala že davno, še tedaj, ko je delovala še pod imenom začasna revolucionarna vlada. Sedaj je naziv „začasna" odpadel. Najbolj žalostna usoda čaka sedaj nekaj deset tisoč beguncev, ki životarijo pod šotori v nekaterih ameriških tihomorskih oporiščih in čakajo, da jih bodo s helikopterji prepeljali v Združene države Amerike. Pri tem je nastalo tudi vprašanje, če bodo vsi sploh dobili dovoljenje za vselitev v ZDA. Ameriška vlada je namreč poskušala (in še poskuša) privoliti nekatere prijateljske vlade, naj bi sprejele določeno število teh beguncev. Toda medtem ko je večina vlad Latinske Amerike to odklonila, so se nekatere druge presenetljivo ponudile same od sebe na primer Avstrja, ki je privolila, da sprejme okoli 250 beguncev in jim omogoči bivanje na svojih tleh. Zapleti nastajajo sedaj tudi zaradi letal in heiikopteijev ter ladij, s katerimi so v zadnjih nekaj dneh (nekateri celo v zadnjih nekaj urah) i bežali iz dežele na tuje. V Tajlandu je tako okoli 120 vietnamskih letal, v morju pred južnoameriško obalo pa nekaj deset ladij. Revolucionarna vlada je že zahtevala, naj ji vrnejo letala in ladje, toda Taj-landci oklevajo, ker so se vmešale tudi Združene države Amerike, ki teijajo te ladje in letala zase. Trdijo, da so jih dale bivšemu režimu, ne pa sedanji vladi. To je seveda vsekakor postranski incident v novonastalem položaju, za katerega je predvsem značilen velik napor revolucionarne vlade, da bi čimprej utrdila svojo politično oblast, nato pa začela s temeljito gospodarsko obnovo. Pri tem bodo seveda lahko računali na izdatno podporo prijateljskih držav, toda ta sama po sebi ne bo dovolj, zakaj dežela je brezupno opustošena po treh desetletjih vojne. Kot poročajo, žanjejo nove oblasti pri tem že kar primerne uspehe, pri čemer imajo v množicah polno podporo. Osvobodilne sile, ki so vkorakale v Saigon, so ljudje sprejeli s cvetjem in vzklikanjem ter tako izrazili svoje navdušenje, da se je vojna končala in da je dežela stopila na pot nemotenega nacionalnega razvoja. Kot poudarjajo v Saigonu in Hanoju, pa ostaja največji strateški smoter slej ko prej združitev obeh delov dežele v enotno državo Vietnamcev.- Za to sedaj ni več nobenih ovir. Prav zaradi tega je mogoče računati, da v Vietnamu ne bo prišlo do nobenih obračunavanj" med pripadniki osvobodilnih sil, oziroma revolucionarne vlade in pristaši nekdanjega režima, ki jih je precej še vedno ostalo v deželi. Nova vlada si bo namreč predvsem prizadevala doseči nacionalno spravo in slogo in v skupnem delu za bodočnost dežele pozabiti na leta prelivanja krvi ter odkritega sovraštva. Saigon sicer še nima zveze s svetom, toda poročila, ki prihajajo večinoma po diplomatskih kanalih, pričajo, daje vzdušje v mestu in tudi na deželi mirno, da ljudje normalno opravljajo svoje delo in da ni govora o kakršnihkoli represalijah. S tem so (podobno kot se je to zgodilo tudi v sosednji Kam-bodži) zanikane govorice, da se bo začela „krvava kopel" obračunavanja, ko bodo enkrat osvobodilne sile izbojevale zmago. .IN DOMOVINI PROSLAVA - V Ajdovščini je bila proslava 30-letniče usta- novitve prve slovenske vlade, ki jo je vodil pokojni Boris Kidrič. Mnogi njegovi tedanji sodelavci, ki so prišli na veliko ljudsko zborovanje na Titovem trgu, so se spomnili Kidričevih besed, daje bil to za slovenski narod zgodovinski trenutek. Poleg nekaj tisoč prebivalcev tega dela Slovenskega Primorja in najvišjih predstavnikov družbeno-poli-tičnega življenja Slovenije so se proslave udeležili tudi predstavniki vseh bratskih republik in pokrajin ter delegaciji slovenske narodne manjšine v Avstejji in Italiji. O razvoju slovenske državnosti, ki je našla svoj izraz v ustanovitvi ljudske oblasti med bojem ter v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov po vojni je govoril predsednik Izvršnega sveta Slovenje Andrej Marine. FILM - Novi film Vatroslava Mimice „Kmečki upor" je sicer že v montaži, vendar ne bo pripravljen za letošnji filmski festival v Pulju. Eden od razlogov za zamudo je, da se režiser in pro-ducent ne moreta odločiti, kako naj prikažeta film o Matiji Gubcu. Film namreč traja 150 minut, skoraj toliko kot dva celovečerna filma, zato se sprašujejo, ali naj ga predvajajo v edo ti ali pa v dveh delih. Sklep o tem bo sprejelo občinstvo, je dejal režiser. Sestavili bodo poroto 40 ljudi, ki jim bodo predvajali film, nato pa bodo odločili, kako ga bodo predvajali. • NAGRADE - Podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stam-bolič je izročil letošnje prvomajske nagrade dela zaslužnim delavcem iz neposredne proizvodnje. Letos je nagrado prejelo 30 najboljših delavcev iz vse Jugoslavije, med njimi štiije iz Slovenije: Anica Jagodič, prej tek- stilna delavka v bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču, zdaj že upokojenka, Aleksander Pipan, visokokvalificirani orodjar, konstruktor merilnih naprav v tovarni avtomobilov TAM v Mariboru, Franc Romih, kvalificirani kopač na širokem čelu v hrastniškem premogovniku in Ivan Tušar, kvalificirani delavec v jeseniški Železarni. ZAMUDA - Neljubo so bili presenečeni delegati vseh treh zborov piranske občinske skupščine, ko so zvedeli, da je pri gradnji bodočega turističnega kompleksa Bernardin priSlo do hude zakasnitve. Še bolj pa, ko so zvedeli, kaj je vzrok zamude. Šele med gradnjo hotela „Pe-čina" so graditelji namreč ugotovili, da geološke raziskave tal in njihove nosilnosti niso bile popolne in da zaradi Jega načrti, ki so bili izdelani in odobreni na podlagi tako pomanjkljivih ugotovitev, ne morejo zagotoviti dograditve v precejšnji meri že zgrajenega hotela. Tudi pri gradnji hotela „Pristan" so šele naknadno ugotovili napako, ki so jo bili zagrešili že pri napačnem zakoličenju temeljev novega objekta. Ljubljanska Emona, ki je investitor turističnega giganta Bernardin, je že obvestila vse prizadete, da bo vztrajala pri Svoji pravici ugotoviti odgovornost in zahtevati odškodnino za tako nastalo škodo. OBRESTI - Svet guverneijev Narodne banke je sprejel nov delep o višini obrestne mere za sredstva na deviznih računih ali deviznih hranilnih vlogah občanov. Po tem sklepu bodo obresti v prihodnje v celoti obračunavali v devizah - in to do 7,5 % letno za sredstva na vpogled ali vezana za eno leto, do 9 % letno ža sredstva vezana za več kot eno leto, in do 10 % za sredstva vezana več kot za dve leti. SLAVNOSTNI KONCERT ŠOŠTANJSKE GODBE ZARJA OB 50. OBLETNICI VELIKO PRIZNANJ GODBI Na proslavi 1. maja leta 1925 v tovarni usnja Šoštanj se je porodila misel o ustanovitvi delavske godbe, ob letošnjem mednarodnem praznku dela pa je šoštanjska ,,Zaija" proslavila zlati jubilej - 50. obletnico obstoja. Obenem letos poteka tudi 40 let, odkar je godba sodelovala v povodci na zletu Svobod v Celju, kije bil 7. julija leta 1935. Ob tem visokem jubileju je bil v soboto, 26. aprila v Šoštanju slavnostni koncert, na katerem so godbi in posameznim članom podelili številne plakete in priznanja. Najprej je čestital godbi v imenu vseh delavcev tovarne usnja Šoštanj preesednik delavskega sveta tega kolektiva Herman Lešnik. „Ponosni smo," je dejal, „ko ugotavljamo, da je godba v vseh petdesetih letih obstoja zavzemala vidno mesto v kulturnem življenju Šoštanja in njegove okolice ter vseskozi delovala nadvse napredno in revolucionarno." Zahvalil se je godbenikom za ves trud in dosežene uspehi, dirigentu prof. Silvu Tanžetu pa je čestital za umetniške dosežke z željo, da bi še dolgo in uspešno vodil godbo. Zatem je najstarejši godbenik Miha Berločniic prejel od direktorja tovarne usnja Šoštanj Matjaža Vouka posebno priznanje kot darilo tovarne godbi za njen visokjubilej. Spominski priznanji sta prejela tudi dirigent Silvo Tamše in predsednik godbe Sandi Samobor. Predsednik izvršilnega odbora občinske kulturne skupnosti Velenje Ivan Marin je v imenu republiške zveze kulturno-prosvetnih organizacij prenesel šoštanjskim godbenikom pozdrave z željo, da bi bilo njihovo kulturno poslanstvo tudi v prihodnje tako uspešno kot doslej. Številnim godbenikom je podelil srebrne in bronaste Gallusove značke. Posebno spominsko plaketo je godbi izročil v imenu ZKPO Velenje in občinske kulturne skupnosti predsednik skupščine te skupnosti Peter Krapež, predsednik šoštanjske svobode Tone Rep pa je podelil trinajstim godbenikom priznanja za več kot 20-letno članstvo, šestim pa za več kot 30-letno igranje pri Zarji. Umetniško fotografijo je jubilantom izročila tudi velenjska rudarska godba. Slavnostnega koncerta ob 50. obletnici delavske godbe ,.Zarja" sta se udeležila tudi predstavnika prosvetnega društva „Slovan" in športne zveze „Gaja" iz Grupade-Padrič, vasi pri Trstu, ki sta ob tej priliki izročila godbi in_ Svobodi lepi umetniški sliki. Čestitko pa je godbi izrekel tudi predstavnik mesta Strasse iz Avstrije. Šoštanj&a godba leta 1926 in danes Proslave ob zlatem jubileju so se udeležili tudi predstavniki iz Grupade-Padrič in Strassa. Godbenikom so ob 50. obletnici čestitali tudi člani rudarske godbe. Franc Goljuf izroča predsedniku Sandiju boru umetniško sliko. V ŠOŠTANJU SLOVESNO PROSLAVILI 40-LETNIC0 STAVKE USNJARJEV ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO Direktor TOZD Tovarne usnja Šoštanj Matjaž Vouk izroča priznanje Francu Drevu. S proslavo v novem kulturnem domu in otvoritvijo spominske plošče so šoštanjski usnjarji v soboto, 26. aprila kar najbolj slovesno obudili spomin na čas od 7. do 10. julija leta 1935, ko so delavci tedanje Woschnaggove usnjarne v Šoštanju stavkah. V dneh pred stavko je namreč nezadovoljstvo med delavci zaradi slabih delovnih razmer in izredno nizkih mezd doseglo višek. Usnjarji so namreč že dalj časa zahtevali od vodstva podjetja kolektivno pogodbo, s katero bi si zagotovili izvajanje vseh določil obrtnega zakona. V soboto, 6. aprila pred štiridesetimi leti so delavci sklicali zborovanje, na katerem so znova zahtevali kolektivno pogodbo. Ker so bile njihove zahteve brezuspešne, so že naslednji dan začeli organizirano stavko, v kateri je sodelovalo okrog 350 delavcev. Po tridnevni stavki se je lastnik podjetja obvezal, da bo pristal na točno izvajanje določil zakona o zaščiti delavcev, še zlasti glede plačevanja nadurnega dela . s 50-odstotnim poviškom. Spo l razum je vseboval tudi določbel o obratnih zaupnikih in dolo| čila obrtnega zakona. V' govoru na svečani proslavi,! med katerim je opisal, kakojel potekala stavka, je Herman Leš-I nik, predsednik delavskega) sveta šoštanjske usnjame še po-l sebej prisrčno pozdravil tova-[ riše, ki so bili sami priča temi dogodkom pod 40 leti. Trije | tovariši Franc Gregorc, Jožel Plaznik in Franc Dre v še danesl delajo v tovarni usnja Šoštanj! Vsem trem je direktor industrij je usnja Vrhnika — Tozd tovai-f na usnja Šoštanj dipl. ing.I Matjaž Vouk izročil v imenuj vseh članov tega šoštanj skega J kolektiva posebno priznanje! kot zahvalo za udeležbo v stav-1 ki, v kateri so izbojevali boljše j pravice za delavce. Po končani proslavi so vsi navzo-l či odšli ob zvokih delavske godbe I tovarne usnja Šoštanj „Zarja" predi tovarno, kjer so Franc Gregorc, Jože I Plaznik in Franc Drev v spomin na [ ta dogodek pred 40 leti odkrili spo-1 minsko ploščo. Odkritja spominske plošče usnjaijem, ki so se pred štiridesetimi let^I borili za delavske pravice, so se udeležili tudi predsednik skupščin^,. | občine Velenje Nestl Žgank in drugi predstavniki družbenopolitičnih in'I delovnih organizacij občine. Med gosti pa je bil tudi generalni direktor^| industrije usnja Vrhnika Anton Debevc. SREBRNI ZNAK ZA 32 POSAMEZNIKOV IN 5 OSNOVNIH ORGANIZACIJ Svobodo cenimo še danes V dvorani skupščine občine Velenje je bila v sredo, 30. aprila svečana seja občinskega sindikalnega sveta, na kateri je imel ^slavnostni govor predsednik Marcel Medved. V njem je orisal . pomen 1. maja, mednarodnega praznika dela, katerega smo letos ; praznovali v znamenju 30. obletnice zmage nad fašizmom, zmag delavcev, samoupravljanja, solidarnosti, uresničevanja nove ustave in delavskih idealov, o katerih so delavci 1. maja leta 1886 le še sanjali, ko so zahtevali 8-urni delavnik, svobodo in socialne pravice in so se namesto odgovora oglasili le streli iz pušk na ulicah ' Chicaga. Predsednik občinskega sindikalnega sveta je nato opozoril na naloge, ki stojijo pred sindikalnimi delavci. „Da bomo lahko čimbolj dosledno uresničili vse, kar je zapisanega v ustavi in dokumentih kongresov zveze komunistov in zveze sindikatov, bo treba še veliko vztrajnosti, vestnega in dobro organiziranega dela. Vse kar je zapisano v Na prireditvi, ki jo je pose-bq za šolarje v torek, 29. aprila, pripravil občinski sindikalni svet, je v imenu občinskega sindikalnega sveta Pankrac Semečnik podelil knjižne nagrade vsem šolarjem, ki so se še poselbej izkazali na. tekmovanju ob prvem maju. teh dokumentih pa temelji na pridobitvah naše revolucije. Svobodo, ki smo si jo sami priborili in zanjo dali mnogo žrtev, tudi danes 30 let po osvoboditvi cenimo, tako kot tistega prvega svobodnega maja leta 1945; zato smo se zanjo še vedno pripravljeni boriti." Po slavnostnem govoru je predsednik občinskega sindikalnega sveta Marcel Medved podelil srebrni znak zveze sindikatov Slovenije 32 posameznikom in petim osnovnim organizacijam. Znak so prejeli: Mihael Ber-ločnik, Jože Berdnik, Zdenka Bernot, Marija Bole, Jožica Bo-rovšak, Edvard Centrih, Franc Cesar, Edvard Eder, Franc Fri-celj, Mirko Goltnik, Ignac Han-'zič, Marica Hriberšek, Martin Hudej, Teodor Jelen, Marjan Komar, Rafael Kopušar, Rudi Kortnik, Maks Krajnc, Jože Kovač, Cveta Močilnik, Lojze Na-potnik, Ivan Novak, Franc Oštir, Jure Prpič, Pankrac Semečnik, Malčka Šilih, Vinko Šmajs, Ana Turk, Er;io Rahten, Gustav Verdelj, Vida Žolnir in Stane Žula. Med osnovnimi organizacijami sindikata pa so srebrni znak dobile naslednje: osnovna organizacija tovarne usnja Šoštanj, GIP Vegrad Velenje, Vino Šmartno ob Paki, Splošna bolnišnica Celje - bolniška enota Topolšica in osnovna organizacija sindikata rudarskega šolskega centra Velenja. Vida Klemenčič in Hubert Mravljak. ter osnovna organizacija sindikata na REK Velenje pa prejmejo zlati zpak zveze sindikatov Slovenije. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Marcel Medved je izročil srebrna odličja Spisi in likovne ustvaritve o prvem maju • V T0P0LSCICI Velika spominska slovesnost Na današnji dan pred tridesetimi leti je generalpolkovnik Aleksander von Loehr, ki je 23. marca leta 1945 postal vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo, podpisal v Topolščici akt o brezpogojni vdaji vseh enot. Njegova armada je tedaj štela 700.000 mož. Ta pomemben dogodek bomo v Šaleški dolini proslavili z vrsto slovesnosti v kraju, kjer se je nemški general vdal. Slavje se bo začelo jutri (sobota, 10. maja) popoldne ob 17. uri z zborom tabornikov, mladine in planincev Šaleške doline. Uro zatem bo promenadni-koncert, ob 19. uri se bo začela baklada, mladi pa bodo ob tabornem ognju prisluhnili pripovedi starejših tovarišev, ki so bili priča temu pomembnemu dogodku. Naslednji dan v nedeljo, 11. maja bo že ob 7. uri zjutraj občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, ob 9. uri pa se bo v kinodvorani v Topolščici začela slavnostna seja občinskega odbora zveze združenj NOB Velenje. Na njej bodo razvili zastavo zveze združenj borcev NOV Topolščica. Pol ure zatem bo zbor in mimohod vseh uniformiranih udeležencev proslave. Osrednje zborovanje ob 30-letnici podpisa kapitulacije se bo začelo ob 10. uri. Na proslavi bo imel slavnostni govor član sveta republike Peter Stante, ob tej priložnosti pa bodo v Topolščici simbolično položili temeljni kamen za gradnjo novih šolskih prostorov. Po kulturnem programu bo sledilo tovariško srečanje vseh udeležencev. Pokrovitelj proslave je predsednik skupščiine občine Velenje Nestl Žgank. Letos nadaljevanje akcij Lanska akcija štirih časopisov (Kmečki glas, Večer, Novi tednik, Naš čas) je povsem uspela. V tej akciji je sodelovalo preko 30 delovnih organizacij širom Slovenije, kar kaže na izredno solidarnost do reševanja problemov najbolj nerazvitih krajev na Kozjanskem. Po Kozjanskem je še precej vasi, kjer kmetije še nimajo prave cestne povezave in jim je tako onemogočeno vsako napredno kmetovanje. Želje in potrebe sežejo preko možnosti krajevnih skupnosti, katerim so odmerjena pičla sredstva, obe občini Šentjur in Šmarje pri Jelšah pa razpolagata s skromnimi sredstvi. Lanske delovne akcije, ki so jih organizirale krajevne skupnosti Loka pri Žusmu, Vinski vrh, Prevoje in Polje ob Sotli v okviru štirih časopisov, niso uspele dokončati gradnje vaških cest. Prav iz teh razlogov so se zbrali v Prevorju na Kozjanskem predstavniki štirih časopisov, krajevnih skupnosti Loka pri Žusmu, Vinski vrh, Polje pri Sotli in občinske konference SZDL Šentjur pri Celju, da se dogovarijo o nadaljevanju akcije štirih časopisov. Dogovorili so se, da bodo akcijo letos nadaljevali in jo tudi zaključili. Akcija štirih časopisov pričakuje, da bodo letos delovne organizacije pokazale prav tako izredno solidarnost. Upati je, da bo tudi letošnja, pa čeprav zaključna akcija, ravno tako uspešna kot je bila lanska. Nikjer ni rečeno, da letos ne bi sodelovalo še več delovnih organizacij širom Slovenije, ker je akcija tudi širše zasnovana. M. Š. Tudi učenci osnovnih šol velenjske občine so se vključili v praznovanje 1. maja. Pisali so spise in ustvarjali likovne izdelke na temo prvega maja. Ponekod so odprli tudi priložnostne razstave. Pri tem je treba povedati, da je bila vsekakor najbolj skrbno pripravljena na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo, pa tudi na osnovni šoli Anton Aškerc so se šolarji zelo potrudili. Takšne razstave pa zaradi objektivnih razlogov ni uspelo pripraviti na osnovnih šolah Gustav Šilih in Biba Roeck. Kljub temu pa so si tudi učenci omenjenih šol zaslužili nagrade za svoje delo. Občinska komisija, ki je pregledala spise in likovne ustvaritve učencev, je z zadovoljstvom zaključila, da so se učenci z redko izjemo v zelo velikem številu odzvali pozivu občinskega sindikalnega sveta in se udeležili tekmovanja v pisanju spisov in risanju na tematiko 1. maja. Komisija je na vsaki šoli izbrala nekaj najboljših posameznikov in jih za njihovo prizadevnost ter marljivost nagradila z lepimi knjižnimi nagradami. NJIM MORAMO SLEDITI ŠE DRUGI V velenjski občini nišo praznik dela proslavili le z raznimi športnimi tekmovannji, izleti, proslavami in drugimi manife-" stacijami, ampak so si zelo prizadevali, da bi posamezni kraji dobili za praznične dni čim-lepšo podobo. Tako je pripravljalni odbor za organizacijo proslav ob prazniku dela pri občinskem sindikalnem svetu imenoval posebno komisijo, ki se je v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in v Velenju ocenjevala urejenost posameznih zgradb. Med ogledom je komisija naletela na devet hiš v družbenem upravljanju in eno ustanovo, katerih okolica je bila resnično zelo skrbno urejena in zato menila, da si njihovi stanovalci zaslužijo javno pohvalo. Na zaključni slovesnosti akcije za čimlepši videz okolja, v katerem živimo, v torek, 29. aprila je predstavnik komisije Ivo Gorogranc podelil priznanje stanovalcem naslednjih hiš: Koroške 3 in Levstikove 21 iz Šoštanja. V Velenju pa so si to priznanje zaslužili -Stanovalci Slandrove 20-23 in 24-27, Jurčičeve 3, Efenkove 2, Tom- šičeve 15-16, Prešernove 9, Ceste bratov Mravljak 1 in velenjske podružnice Ljubljanske banke. Želja vseh je, da bi se število" stanovanjskih objektov in ustanov z skrbno urejeno okolico že v kratkem za nekajkrat povečalo. Prav pa bi bilo tudi, da ne bi delih le priznanj, ampak da bi tudi javno grajali tiste stanovalca, katerim je vseeno, kakšna je okolica njihovega stanovanjskega bloka. Bojimo se, da si bo med prvimi priborila takšen „zveneč" naslov okolica bloka na Jenkovi 6. • V VELENJU Ustanovili občinsko raziskovalno skupnost Na novih ustavnih načelih nastaja celovit samoupravni in politični mehanizem združenega dela, preko katerega se bo uveljavljal interes združenega dela tudi na raziskovalnem področju. Samoupravno logično je, da se sistem gradi od spodaj navzgor. Zato je bila v torek 22. aprila ustanovna skupščina občinske raziskovalne skupnosti. - , Občinske raziskovalne skupnosti se ustanavljajo v vsaki občini in se povezujejo na medobčinskem nivoju, ter pošiljajo delegate v raziskovalno skyp- ( nost Slovenije. Vanje svoje delegate delovni ljudje iz delovnih organizacij, lahko pa tudi krajevnih skupnosti, prav tako pa tudi delavci raziskoval- Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje objavlja prosta delovna mesta • 2 NOVINARJEV V REDAKCIJI TEDNIKA Naš čas in Radia Velenje POGOJ: visoka, viSja ali srednja izobrazba KNJIGOVODKINJE POGOJ: srednja ekonomska šola in ustrezna praksa Ponudbe pošljite na: Center za informiranje, propagando in založništvo, 63320 Velenje, Titov trg 2, pp. 89- nih organizacij. Ker pa teh v naši občni zaenkrat še nimamo — kakor tudi v večini slovenskih občin je bila v naši občini ustanovljena enodomna skupščina raziskovalne skupnosti. Skupščina šteje 30 članov. Za predsednika skupščine je bil izvoljen prof. Jože Miklavc, za predsednika izvršnega odbora pa Gregor Švajger. Iz uvodnega poročila, ki ga je podal podpredsednik izvršnega sveta tov. Lado Zakošek in iz razprave povzemamo: — Temeljne naloge občinske raziskovalne skupnosti bodo v opredeljevanju raziskovalnega interesa v naših organizacijah združenega dela in v izražanju - uveljavljanju le-tega v področjih in republiških raziskovalni skupnosti. Veliko vlogo bo morala naša. občinska raziskovalna skupnost odigrati v družbeni akciji za dvig produktivnosti, pri vnašanju rezultatov raziskav v prakso ter zlasti v politični podpori in stimulaciji vseh tistih delavcev v proizvodnji in drugod, ki so novatoiji, izumitelji in racionalizatoiji. To se nam zdi ena od primarnih nalog občinske raziskovalne skupnosti. Poleg tega bo morala občinska raziskovalna skupnost usmerjati vzgojo mladine v ustvarjalnem, raziskovalnem duhu, podpirati težnje in gibanje mladih za znanost in druge družbene akcije, ki kakorkoli razvijajo ustvarjalnost delavcev v združenem delu. Da bi celoten sistem lahko deloval, je v okviru delegatskega sistema in delovanja področnih raziskovalnih skupnosti predvidena močna horizontalna povezava; delovne organizacije imajo praktično možnost neposrednega ali posrednega sodelovanja v vsaki področni raziskovalni skupnosti, ce imajo seveda za to realen interes. Občinska skupščina izraža tej skupščini svoje prepričanje, da bomo s temeljitimi, eksakt-nimi in racionalno zastavljenimi razvojnimi programi, ki združevanju strokovnih kadrov, informacij ter predvsem z raziskoval- nimi programi, ki bodo poseg na aplikativna in razvojna področja, opravičili visoka sredstva, kijih naš delovni človek odmerja za napredek znanosti in tehnike. NOVICE 12 MLADINSKIH ORGANIZACIJ • Petkov kulturni večer V velenjski knjižnici se nadaljuje tradicija „Petkovih kulturnih večerov". V petek, 18. aprila, se nam je predstavilo prosvetno društvo iz Šmartnega ob Paki pod vodstvom tovarišice Eme HEDL s priredbo Andersenove pravljice „Cesaijeva' nova oblačila". S tem delom je skupina, ki šteje devet članov, najmlajši med njimi pa je de ve tlemi Peter Petršič, gostovala že v okoliških krajih, pred kratkim pa se je predstavila celjski'publiki v SNG Celje, kjer je sodelovala na reviji „Naša beseda 7S". Pravljica, ki je pravzaprav „mu-sical", je z otroško preprostostjo nasmejala mlado publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila prostor v knjižnici. Želimo si še takih večerov, saj. opažamo, da mladim, kot tudi ostalim manjka prav takega razvedrila. , , DUŠKA VEŠLI GAJ • Klub OZN! na gimnaziji Na gimnaziji Velenje je klub OZN pred leti že obstajal, toda, ker je zanimanje med dijaki upadalo, je klub nehal delovati. Lani je prišlo na gimnazijo več dijakov, ki so bili že člani klubov OZN na OS, zato so želeli z delom nadaljevati in so klub spet ustanovili. Klub letos šteje 11 članov. Mentor je prof. Francka Vogrin. Člani kluba pripravijo na sestankih več predavanj. Letos so za njimi že naslednja: Koroški Slovenci včeraj, danes, jutri; Palestinsko osvobodilno gibanje; OZN; Razvoj socializma v sve tu; Che Guevara. Preberejo tudi poročila o vseh pomembnejših obiskih tov. Tita v tujini ali o obiskih tujih politikov pri nas. Vsak mesec imajo „poročila amba-sadov". Poročila potekajo tako: vsak član kluba je „ambasador" ene države. Le-ta si zbira vse podatke o njej in spremlja vse pomembnejše dogodke. Potem poroča ostalim članom lduba, kaj se je zanimivega zgodilo v tisti državi. Ob 21. marcu — dnevu boja proti rasni diskriminaciji so pripravili kviz med 1. in 2. razredi na temo „Apartheid v Južni Afriki". Člani kluba upajo, da se bo prihodnje šolsko leto klub še povečal, saj je delo mladih ambasadorjev zelo zanimivo. MARINA ZALOŽNIK • Delo mladincev v Ravnah OO ZSMS Ravne pri Šoštanju je bila ustanovljena pred dvema letoma. Včlanjenih je 47 mladincev, približno toliko jih je nevključe-nih. Za predsednika je bil izvoljen Franc Per-govnik. Letos je tudi naše delo zaživelo. Udeležili smo se tekmovanj v namiznem tenisu, šahu in streljanju. Ob koncu lanskega leta smo v našem kraju organizirali tekmovanje med mladinskimi aktivi v velenjski občini, lqer smo dosegli solidno tretje mesto. Ravno tako je zaživela kultura. Mladinci so zainteresirani za delo na kulturnem področju. Vendar je za nas do sedaj največji problem premajhna dvorana. Zato smo vsi veseli, daje referendum uspel. V večji dvorani bi lažje delali in s tem bi se naše delo še popestrilo. M ARENKA HUDOMAL Nova Merxova blagovnica v Šoštanju V torek, 29. aprila se je Šoštanj čanom uresničila dolgoletna želja. Najstarejši član delovne organizacije Mera Celje — TOZD prodaja Šoštanj Janko Skornšek je prerezal vrvico in tako simbolično odprl novo sodobno blagovnico, ki je največji tovrstni objekt v Šoštanju. Kot je povedal na otvoritveni slovesnosti direktor Tozd prodaja Šoštanj Jože Brinovšek je Merx že leta 1969, ko se je šoštanjski Merkur pripojil k temu celjskemu podjetju, zagotovil, da bo v tem mestu zgradil trgovsko hišo ter tako izboljšal trgovsko mrežo v kraju. Prvotni načrt je predvideval manjšo samopostrežno trgovino. Velik razvoj industrije v Šaleški dolini in razmah energetike sta narekovala večjo trgovsko hišo, ki bi nudila občanom poleg osnovnih živil tudi industrijsko blago. Zato je Mara spremenil prvotni projekt in se lotil gradnje takšne blagovne hiše, kot stoji danes. Pri tem je treba poudariti, da se je gradnja nove blagovnice zaradi objektivnih razlogov nekoliko zavlekla. Mera, ki kot veletrgovsko gostinsko, turistično in proizvodno podjetje deluje na območju šestnajstih občin je imel določene obveze tudi iz prejšnjih integracij, pa tudi želje in potrebe občanov v drugih občinah so bile enake kot v velenjski. V celotno blagovnico, ki stoji na Trgu svobode, je Mera vložil: 10 milijonov dinarjev za gradbena in obrtniška dela, 2 milijona za opremo in 3 milijone dinaijev za obratna sredstva, torej skupaj 15 milijonov dinaijev. Vrednost zalog pa znaša okrog 6 milijonov dinaijev. Nova Meraova blagovnica v Šoštanju je narejena zelo funkcionalno. V pritličju je samopostrežna trgovina z živili, v kateri lahko potrošniki dobijo med drugim sveže meso, vakuumsko pakirano meso, delikatesno blago, sadje, zelenjavo in razne slaščice. Zelo velika je tudi izbira kruha. Na levem delu nove zgradbe v pritličju je bife s kuhinjo, v njem nudijo obiskovalcem razna hladna in topla jedila. Na voljo pa so tudi alkoholne in brezalkoholne pijače. V nadstropju je več oddelkov: tekstilni, oddelek kozmetike, steklo, porcelan, keramika, radio, TV akustika, oddelek usnjenih izdelkov in bela tehnika. Tekstilni oddelek nudi bogato izbiro metrskega blaga, lahke in težke konfekcije, otroške konfekcije moškega, ženskega in otroškega perila in tudi moške in ženske pletenine. Na Kozmetiki bo obiskovalce nove blagovne hiše v Šoštanju presenetilo poleg dobro založenih raznih kozmetičnih pripomočkov tudi bogat izbor zlatnine. Na oddelku steklo, porcelan, keramika je mogoče dobiti vse vrste posode. Oddelek bele tehnike nudi skoraj celoten asortiment TGO Gorenje. Na oddelku usnjeni izdelki pa je med drugim tudi zelo velika izbira modnih torbic. Otvoritev Meraove blagovnice v Šoštanju je pomembna prelomnica -kot je dejal Jože Brinovšek - za prebivalce Šoštanja in bližnje okolice, saj jim je ob pestrem izboru raznovrstnega blaga in živil omogočen kulturnejši način postrežbe, delavcem pa zagotovljeni boljši delovni izplača, upoštevati pa je treba tudi to, da so bila tla te trgovine nižje od ceste, zato so bili prodajalci ob močnih nalivih večkrat v vodi. Dragi potrošniki! Kolektiv Meraa se priporoča za nakup v novi sodobni blagovni hiši na Trgu svobode v Šoštanju. O izbiri blaga in postrežbi pa se prepričajte sami. Na kozmetičnem oddelku Blagovnica je ob delavnikih odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa popoldne do 15 razen nedelje, od 7. do 21. ure. Briga za delovnega človeka ni samo skrb odgovornih ljudi, ampak celotne naše socialistične družbe. Kulturen način postrežbe, ustvarjanje dobrega počutja potrošnikov pa je naloga naših trgovskih delavcev in novih upravljavcev, katerim bomo danes poverili to dolžnost in jim izročili ključe nove blagovnice. Ob koncu se je Jože Brinovšek zahvalil vsem članom drugih Tozd, ki so spoznali potrebo po gradnji sodobne trgovske hiše v Šoštanju ter s svojo finančno udeležbo omogočili njeno izgradnjo. Blagovna hiša ni le ponos celotnemu kolektivu, ampak prav gotovo tudi vsem občanom Šoštanja in okoliških krajev. Hkrati z otvoritvijo blagovne hiše v Šoštanju je Mera ukinil svojo poslovalnico v Družmirju, ker so se zaradi ekploatacije premoga na stenah 'že pojavile razpoke. Zaprli so tudi bivšo ,,Manufakturo" na glavnem trgu, ker jo bodo preuredili v prodajalno pohištva, in to v najkrajšem možnem času. Poleg omenjenih dveh so ukinili še „Kon-fekcijo" na Kajuhovi cesti, saj se njeno obnavljanje zaradi zastarelosti ne lil ■■H« ■M iji i:";'..' | | ■■im hm| H ■fpsBIHI i\ || s. y J Nj^l M p^s > < mZ^BZ* ^ ob sobotah pa popoldne do 15. ure. Bife pa je odprt vsak dan, Na otvoritveni slovesnosti je novo trgovsko hišo v Šoštanju predstavil vsem gostom direktor TOZD prodaja Šoštanj, Jože Brinovšek. IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ # KAKO V OBČINAH KOROŠKE REGIJE URESNIČUJEJO SKLEPE 4. SEJE_ OSTAJA ODGOVORNO IN ZAHTEVNO DELO rV POGOVORI S PREDSTAVNIKI TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IZ MISLINJSKE DOLINE: Pogostejša izmenjava mnenj in izkušenj Komite občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec in predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec sta pripravila v zadnjih dneh tri pogovore s predstavniki temeljnih organizacij združenega dela iz te občine koroške regije, na katere sta povabila direktoije, predsednike delavskih svetov ter predsednike osnovnih organizacij sindikata iz temeljnih organizacij združenega dela. Tako so pripravili poseben pogovor s predstavniki gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva, posebej so se se3i predstavniki vseh drugih industrijskih delovnih kolektivov, 2adnji pogovor pa je bil namenjen terciarni dejavnosti. Na posvetovanjih, ki so se jih udeležili tudi predstavniki slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke ter Službe družbenega knjigovodstva, sta uvodoma Zdenko Vaupot, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenj Gradec, terOto Se-kavčnik, {predsednik občinske konference socialistične zveze dellovnega ljudstva Slovenj Gradec, ocenila lan-skoletne dosežke gospodarstva Mislinjske doline, in sicer v pirimeijavi z načrti, kj so jih sprejele delovne skupnostii, govorila pa sta tudi o trenutnem položaju gospodarstva v občini. Na posvetovanjih so obširno spregovorili o nalogah, ki čakajo v sedanjem razdobju prav vse delovne skupnosti v občini Slovenj Gradec. Da so bila posvetovanja sklicana V pravem času in z utemeljenim dnevnim redom kaže tudi želja vseh udeležencev posvetovanj, da bi se v takšni obliki sestali najmanj štirikrat na leto, predvsem z namenom, da se po oceni stanja dogovorijo za akcije, da bi bilo gospodarjenje temeljnih organizacij združenega dela v Mislinjski dolini takšno, kot je predvideno v dokumentih gospodarskega razvoja. Pred dnevi so na skupnem sestanku, ki ga je klical Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščin občin koroške regije ugotavljali, kako v Dravski, Me-žiški in Mislinjski dolini uresničujejo sklepe 4. seje Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in 10. seje Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, v katerih so podrobno opredeljene naloge komunistov pri nadaljnjem uveljavljanju samoupravnih odnosov in politike gospodarske stabilizacije, za uresničevanje'katerih so odgovorni komunisti na vseh rav-rtfeh in v vseh okoljih. Posvetovanja se je udeležil tudi član Izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Miran Potrč. Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da so tudi v občinah koroške regije dosegli prve uspehe pri uresničevanju sklepov sej predsedstev. Ob tem je treba posebej opozoriti, da so začeli delovni kolektivi iskati slabosti znotraj organizacij združenega dela samih, še nedavno tega paje bilo največkrat slišati mnenje, da so krivci za težave, v katerih so se znašle posamezne delovne skupnosti, izključno zunaj njih samih. Prvi uspehi so doseženi, ostaja pa odgovorno in zahtevno delo. Na številne konkretne naloge so na posvetovanju opozorili zlasti predstavniki Slovenj Gradca, kjer so nedavno tega temeljito ocenili gospodarjenje in položaj temeljnih organizacij združenega dela in opozorili na slabosti, ki zlasti še vplivajo na to, da rezultati poslovanja preteklega in letošnjega leta niso taki, kot so jih bili načrtovali in ki resno ogrožajo tak nadaljnji razvoj posameznih temeljnih organizacij združenega dela, kot je bil določen v že sprejetih razvojnih načrtih. V Slovenj Gradcu tudi poudarjajo, da priprava stabilizacijskih in protiinflacijskih programov temeljnih organizacij združenega dela ni samo politična potreba oziroma naloga, pač pa ekonomska nujnost sleherne delovne skupnosti v Mislinjski dolini. Podobno kot že nekajkrat doslej so na posvetovanju znova opozorili, da pomenijo dosledno uresničevanje sklepov sej Predsedstva CK ZK Jugoslavije in Predsedstva CK ZK Slovenije tudi okrepljena prizadevanja za sodelovanje- in povezovanje, tako znotraj posameznih občin, v okviru regije oziro- ma na širšem področju, prav tako pa tudi večje izkoriščanje naravnih danosti. Seveda pa uresničevanje sklepov 4. seje predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in 10. seje predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ni le enkratna akcija, pač pa stalna naloga. Sproti je treba zato ugotavljati, kako v posameznih okoljih uresničujejo sprejete naloge. Iz slovenjgraške Nove opreme PET LET BREZUSPEŠNIH RAZPRAV Q POVEZOVANJU KMETIJSTVA V OBČINAH KOROŠKE REGIJE: Za povezovanje še ni storjeno ničesar Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško je na zadnji razširjeni seji v Dravogradu, ki so se je udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih družbenopolitičnih organizacij ter kmetijskih in gozdarskih organizacij združenega dela, nadvse kritično ocenil priprave na povezovanje koroškega kmetijstva z Gozdarstvom in lesno industrijo Slovenj Gradec. tijskih zadrug, ki pa se nikoli O povezovanju kmetijstva razpravljajo v štirih občinah koroške regije že celih pet let. V zadnjem letu dni je aktualna pobuda za povezovanje koroškega kmetijstva v Gozdarstvu in lesni industriji Slovenj Gradec. Pred petimi leti je bil ustanovljen med-zadružni svet koroških kme- doslej ni uveljavil v večji meri, tudi zategadelj ne, ker so želeli biti pobudniki za medobčinsko sodelovanje in povezovanje v kmetijstvu v občinah koroške regije nekateri drugi organi oziroma dejavniki. Na že omenjeni seji v Dravogradu so, kot nekajkrat do dej, ugotovili, da so vse doslej premalo kritično obravnavah priprave na povezovanje kmetijstva in slabosti, ki so se v tej zvezi pojavljale. Poudariti velja, da so bili nekajkrat doslej že določeni pobudniki in nosilci povezovanja, vendar se stvari niso premaknile z mrtve točke. Za to, da pobuda za sodelovanje in povezovanje kmetijstva v občinah koroške regije še ni uveljavljena oziroma da kmetijstvo še ni vključeno v Gozdarstvo in lesno industrijo Slovenj Gradec, je tudi vrsta subjektivnih razlo- hotel oaka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje obvešča vse ljubitelje MINIGOLFA, do igrišče redno posluje in vabi v naravo staro in mlado. Igrišče MINIGOLFA je odprto vsak dan od 14. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 10. ure. Cena vstopnine za mladino 2 dinarja, za odrasle 3 dinarje, ob nedeljah in praznikih za vse enako 3 dinarje. Tekmovanje za »nagrado 1975« bo v torek, dne 17. junija, ob 14. uri. Igralce vabimo, da pričnejo s treningi. ŽELIMO VAM RAZVEDRILA IN NA SVIDENJE! gov. Vse preveč je bilo in je še posameznikov, ki so na sestankih oziroma v,javnosti za sodelovanje in povezovanje, v konkretni praksi pa tej akciji nasprotujejo. Marsikje ocenjujejo integracijska prizadevanja s podjetniških stališč. Veliko paje tudi še drugih slabosti. Skratka: po petletnih prizadevanjih kmetijske zadruge v štirih občinah koroške regije niso storile pravzaprav še ničesar za povezovanje kmetijstva, skupaj s predstavniki Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec pa tudi ne za povezavo celotne biološke proizvodnje v enotno organizacijo združenega dela. Manjka gradiva in analiz, ki bi podkrepile -upravičenost in nujnost teh procesov. Zato je bilo v Dravogradu tudi dogovorjeno, da morajo ravenska enota Ekonomskega centra Maribor, kmetijske zadruge in Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec do 1. julija pripraviti ekonomski elaborat o združitvi, pripraviti predlog izhodišč za samoupravno organiziranost ter predloge še drugih potrebnih dokumentov. Pri pripravi le-teh pa bo treba nameniti še posebno pozornost položaju in razvoju družbenega sektorja kmetijstva v občinah koroške regije. PO KOROŠKI • Nad 1000 delegatov v zborih občinske skupščine Ravne na Koroškem V temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih na območju občine Ravne na Koroškem so izvolili blizu 1.000 delegatov v vse tri zbore tamkajšnje občinske skupščine. Gradivo za seje občinske skupščine pošiljajo vsem delegatom; v tistih delovnih skupnostih pa, kjer tvorijo vsi zaposleni delegacijo, pa dobijo po en izvod gradiva na 2 do 3 zaposlene. Pred vsakim zasedanjem občinske skupščine se sestanejo vodje delegacij. Na sestanku predstavniki izvršnega sveta in občinske skupščine pojasnjujejo gradivo, o katerem razpravljajo na sestankih delegacij in pozneje tudi na seji Skupščine občine Ravne na Koroškem. Delegacije obravnavajo na sestankih gradivo, izvolijo delegate ter sprejemajo in oblikujejo delegatska vprašanja in jih že pred sejo občinske skupščine posredujejo pristojnim organom. t Na Ravnah na Koroškem zdaj utrjujejo sistem obveščanja in sodelovanja z delegacijami in delegati, za katere so se odločili ob konstituiranju delegacij občinske skupščine. Posebno pozornost namenjajo sistemu obveščanja, pri čemer se zavzemajo še posebej za organiziranje sistema medsebojnega obveščanja med delegacijami in samoupravnimi organi v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, pa z družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. • Seja občinske konference Zveze komunistov Slovenije v Dravogradu! Pred dnevi je bila 6. redna seja Občinske konference Zveze komunistov Dravograd. Na seji so med drugim pregledali delo komiteja občinske konference Zveze komunistov Dravograd v razdobju med dvema konferencama ter ocenili uresničevanje ustavnih določil v temeljnih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih te občine koroške regije. • Zaključno prireditev »Naša beseda 75« na Ravnah na Koroškem Predsedstvo Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije je na zadnji seji v Ljubljani med drugim tudi sklenilo, da bo sklepna prireditev pionirskih in mladinskih skupin „Naša"beseda 75" na Ravnah na Koroškem. IMAŠ ROMAIM 29 „Žal mi je, a moram vam povedati, da ja zapustil državo. „Kaj? Kam pa je odšel?" „Puerto Rico!" „Ne razumem!" „To je otok v Karibskem moiju." „Johnnyjev otok? " „Ne, samoupravni, pod ameriškim nadzorstvom." ,,Zakaj je odšel tja? " „Bojim se, da tega ne vem. Predložil bi vam, da se odpeljeva v San Juan in poizvedujeva naprej." „Zelo dobra zamisel. Kdaj bi odpotovala in kje bova dobila denar? " »Gospodična Okano, preden bi vam lahko odgovoril na vaše vprašanje, bi se morala še enkrat sestati. Mo- • RONALD KIRKBRIDE čim konjakom in postavila v pečico. Nato je ob mizi razporedila stole, smuknila po hodniku, skozi vežo in po stopnicah navzgor ter nežno potrkala na vrata Yukine sobe. Ne da bi počakala, je odločno vstopila. Prizor pred njenimi očmi je bil tako neverjeten, da je osupla obstala, ne da bi izdavila eno samo besedo. Yuki je sedela na postelji v kratki bombažni majici in rožnatih hlačkah, nogavice in pas pa so ležali na tleh, ob njej pa je stal razburjen moški - poraščenih nog, popolnoma gol, razen progastih spodnjih hlač in slamnika na glavi. Z eno roko sije sezu-val nogavico, z drugo pa Yuki ponujal ovojnico. Njun pogovor seje z vstopom gospodične Freeman prekinil in končal *v skupnem nemem bolščanju. Freemanova naenkrat ni bila več tista ženska, ki jo je Yuki poznala, njen čudovito klesan obraz se je zdrobil in JUKI OKANO goče danes zvečer v vašem stanovanju? Reciva ob šestih? " „Zakaj ne v vašem uradu, ob šestih? ,pisarno bom zaprl." Ker pa vem, kako zeli si želite, da bi vso stvar pospešil — zaradi vas in zaradi sebe — bi moral predhodnp preveriti še nekaj stvari ..." „Prav. Pridite na 93. cesto ob šesti uri... Ne prej in ne pozneje. Čakala vas bom pred vrati. „Gotovo pridem, gospodična Okano. In naj še enkrat ponovim — Berwaldova detektivska agencija vas ne bo razočarala. Na svidenje." Fayette se je nasmihala, ko je premišljevala o presenečenju ob intimni večerji v svojem stanovanju za svoj rojstni dan in prvi Yukin uspešen trgovski dan. Odločila se je praznovati sama z Yuki. Ko sta se njuni življenji in njuna prihodnost zdaj tako usodno povezali, bo najbolje, da se resnično spoznata tudi čustveno in psihično. Odkrila je pekač in v tanke kose kokošjega hrbta zasadila dve japonski paličici, nato pa ga pokrila. Potem se je posvetila pripravljanju Crepes Suzezze, na pomarančne lupine je natresla sladkor v prahu, zmešala sok, mu dodala Cointreau in Grand Marnier. Preden je dodala še konjak, je odšla v sobo, zagrnila zavese in prižgala sveče. Topel duh kri-zantem se je razširil po sobi in težke glave cvetov v veliki japonski vazi so v soju sveč risale skrivnostne slike. Vse barve so se v sobi čudno mešale in se skrivnostno spojile s purpurno, modro in rožnato v na pol razsvetljeni spalnici. Vsa je trepetala od radosti in pričakovanja, misleč na sladki Yukin obraz in prijazno resnost, čeprav je imela opraviti z neprijetnimi kupci. Ob tem mladem dekletcu se je počutila nenavadno, čeprav sta se poznali komaj tri ali štiri dni. Imela je občutek, da je Yuki del nje same, del, ki je želel biti vesel, svoboden, prešeren in večno mlad, ki je želel plesati, tekati in peti na soncu, a je bil zelo kruto potisnjen in zaprt v temo in sence neznanega. Toda nocoj je bila preveč razburjena, da bi se lahko poglobila vase, da bi razve-zala spone in se izvila iz paj-čevin. Povrnila se je k pripravljanju Crepes Suzette, ga razdelila na četrtine, polila z vro- ostala je le starikava in pošastna, tragično gledališka maska, ki hoče gledalce prestrašiti do kosti. Preobrazba je prišla tako iznenada, daje Yuki lahko le nemo strmela v njene oči. Judson Barwald pa je, kot bi se hotel otresti kačjega sikanja, ves prestrašen urno zlezel v hlače, pograbil srajco in čevlje ter mimo gospodične Freeman stekel v vežo. Yuki je samo strmela v Fayettine oči, dokler ni zaslišala bobnečih Judsonovih bežečih stopinj po stopnicah in vrat, ki so se za njim s treskom zaprla. Končno je odprla usta, da bi pojasnila, toda zaustavil jo je tako divji krik jeze, da je spet vsa oka-menela obstala. „Ti umazana, propadla duša! Ven iz moje hiše! Nikoli več ne prestopi mojega praga! Nočem več govoriti s teboj .... Mislila sem ... Upala ... vse moje čudovite sanje ..." Planila je, odprla omaro in zmetala po sobi vse Yukine obleke in druge stvari ter napolnila kovček. „Zdaj pa ven ... ven ..." Naenkrat se je pričela obupno tresti ter divje planila iz sobe. 16. Yuki je prešla Park-Ave-nue, noseč svoj kovček ter zavila ob Vzhodni reki. Samo osvetljena stanovanja so razsvetljevala temačno ulico. Gospod Berwald ji je podaril vozovnico do Pueto Rica -ni imela kaj prida časa razmišljati, kako je sploh prišel do nje, ali da bi ga celo vprašala, preden sta bila zasače-na - zdaj je morala najti še prenočišče. -V denarnici je sicer imela osemintrideset dolarjev in bi si prav lahko privoščila spodobno hotelsko sobo, toda želela jih je prihraniti, ker ni vedela, če ne bo v še večji potrebi. Obrnila se je na Lewing-tonsko avenijo in prispela na 86. cesto, razkošno razsvetljeno z nebnskimi napisi. Obrnila se je k starejši ženski in jo vprašala: „Prosim, povejte, kje je Charing Cross postaja." „Še nikoli nisem slišala zanjo," je odvrnila. „Mogo-če mislite postajo Grand Central. Pojdite na podzemno, tam, prek ceste." Yuki se ji je zahvalila in stopila proti podhodu. Stopila k blagajni, kupila vozovnico za petdeset centov in se odpeljala s premičnimi stopnicami na peron. AKUPUNKTURA NAMESTO NARKOZE Akupunktura glave V stiski so ljudje sila iznajdljivi, še posebej takrat, ko gre za njihovo udobje. Ob bencinski krizi so po zahodnoevropskih državah privlekli na dan kolesa in kočije ter se spet začeli na staromoderen način prevažati po cestah. Morda je bilo v tem kanček humorja, ironije ali obeše-njaštva, morda otožno hrepenenje po dobrih starih časih. Vendar nihče ni pomislil, da seje kolo civilizacije ob tem obrnilo nazaj. Toda vseeno pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi se res vrnili h konjem. Vsi dobro vemo, da konjski transport ne sodi v našo dobo. Mesta se res otepajo z avtomobilsko nadlogo, vendar bi bila konjska še vedno večja. Že včasih, ko so v ,,promctu" uporabljali konje, so mestni očetje dobivali sive lase. Leta 1875 so konji v Londonu „naredili" tisoč ton odpadkov dnevno. Res je konjski gnoj odlično gnojilo, vendar je prevoz na večje razdalje negospodaren. Poleg tega si lahko zamislimo neprijetnosti, ki so nastale v zvezi z odpadki. Muhe in žuželke so v milijardah oblegale mesto in prenašale nalezljive bolezni. Preglavice so povzročale tudi bolezni konj samih, med katerimi poznamo tudi takšne, ki so nevarne človeku. Če se je pojavila epidemija, je bil za krajši ali daljši čas omrtvičen ves promet. Konji so umirali in odstraniti je bilo treba njihova trupla. Pokop konjskih trupel pa je prinašal težave, ki v mestu niso bile enostavno rešljive. Konji so poginjali. V New Yorku je poginilo letno najmanj 15.000 konj, ki jih zaradi najrazličnejših vzrokov ni bilo moč predelati in so morala njihova trupla pod zemljo. Poleg tega je vožnja s kočijami od voznika zahtevala precej več spretnosti, kot jo zahteva sodoben avtomobil. Nesreč je bilo zelo veliko. V Parizu je konjski promet zahteval kakšnih 700 smrtnih žrtev na leto, nad 5000 ljudi pa je bilo poškodovanih. Vse prej kot rožnat je bil tudi položaj glede parkiranja. Najmanjša vprega je skupaj s konjem lahko parkirala na mestu, ki ga danes zavzema velika ameriška limuzina. Cez noč konj ni mogel ostati na cesti, tako kot velja to za današnji avtomobil. Konj potrebuje stajo tudi v središču mesta, ob tem pa se srečujemo z neprijetnimi vonjavami, gnojem in muhami. Če se je lastnik odločil, da bo njegov konj prenočeval zunaj mesta, je moral vsak dan računati z dodatnim neizkoriščenim časom. In za konec moramo računati še s tem, da je treba konja vzdrževati in negovati v vsakem primeru, tudi če počiva dneve in tedne. Za naše prednike na prehodu stoletja je avtomobil predstavljal rešitelja vseh tegob. Toda avtomobilski promet je naraščal iz desetletja v desetletje. Če lahko postavimo, da bi del motornih vozil, ki dandanes krožijo po ulicah naših mest, zmogel celotno breme takratnega prometa s konjsko vprego, potem si obratnega položaja niti približno ne moremo predstavljati. Kar pomislimo, kaj bi se zgodilo že v primeru, če bi samo del današnjega prometa hoteli obvladati s konji, vozovi, kočijami in tramvaji na konjsko vprego ... Tradicionalno kitajsko zdravilstvo se nam zdi kot mešanica okultizma in čudaških receptov. Zajema zdravljenje z zelišči, diagnozo obolenj s pomočjo slonokoščenih kipcev in akupunkturo, posebno tehniko, pri kateri zabadajo tanke kovinske igle v živčne centre bolnika in tako pomagajo ali pa vsaj zmanjšajo bolečine. Glede zdravilnih zelišč je res, da po vsem svetu priznavajo njihovo učinkovitost. Upoštevajo jih tudi strokovni krogi na Zahodu. Slonokoščeni kipci so pač kitajska posebnost. Kitajke niso dovoljevale, da bi jih pregledal zdravnik, zato so na kipcu pokazale, kje jih mučijo težave in na kipcu je potem zdravnik dojočil vrsto obolenja. Za tretjo sestavino tradicionalne kitajske medicine, za zelo staro tehniko akupunkture pa velja, da z njo dosegajo lepe uspehe. Dejstvo je, da skuša kitajska medicina združiti tradicionalne metode z moderno medicino. V Pekingu so pri zahtevni kirurški operaciji namesto narkoze uporabili akupunkturo. Šlo je za odstranitev ciste na jajčniku pri ženski srednjih let. Poročajo, da je bila pacientka med operacijo ves čas pri polni zavesti in da ni občutila nobenih bolečin. Očividci pripovedujejo, da je ob koncu operacije celo zahte naj ji pokažejo odstranjen« sto, ki si jo je z zanima ogledala. Še zanimivejši je posku VVuhana. Tam so s pom« akupunkture opravili teža operacijo na srcu. Tudi v primeru je bila bolnik žen akupunktura pa je zamei narkozo. Bolnica, ki so ji od prsni koš in operirali srce, operacijo ni trenila z očes Prosila je za pijačo in po nekaj požirkov oranžnega s # Z bančnimi ro Ob koncu lanskega letai čila za boj z bančnimi rop narašča. V letu 1973 so roj frankov, kar je lep znesek, konča za koga izmed bančni Cilji ropov so zlasti maj manj kot šest oseb in ki jŠ odpirajo v medsebojni ukrepi so se slabo obnesli: izpod ugrabiteljeve roke, zal nikov, glasne alarmne napra slabost: zavarujejo morda i in strank, kijih roparji radii Zato francoski strokovt Med denarjem in roparjem i pa naj blagajnik sproži nesli policijsko postajo in sproži Roparji naj zlahka poberejo in padejo v roke policiji, kin Skratka: strokovnjaki za kovnjakih za varnost letalski uspešni... C i » SIG IVI SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN Novo na trgu PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO SIGMA TG-SPECIAL - specialno prirejena kurišče za zgerevt vseh vrst damačih goriv in odpadkov - gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjf - odličen izkoristek - moderna oblika - mali gabariti - avtomatsko delovanje - kapaciteta od 25.000 do 50.000 kcal/h 6VAP0 - ŠALJIVA ZG0D8A L DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ IMAM DOLGOLETNE IZKUS-KDE. ZA-SEPA NE MORE BITI NIK3ER DR.UME KOT ZA TISTO SKALO... r H£J,MI raziskujejo in analizirajo tvilna zelišča, ki jih ljudje Uporabljajo že tisočletja. no v rokavicah? Mmc »ski strokovnjaki objavili priporočilo bančnih ropov namreč naglo jiesli skupaj prek dvajset milijonov i pa je, da se vsak četrti rop slabo pencev. »nčne podružnice, ki zaposlujejo lbanke v zadnjih letih množično hii borbi. Dosedanji varnostni jjve blagajne, ki umaknejo denar "irobojne steklene kabine blagaj-: blagajnikov. Vse imajo skupno (blagajnika, ne pa ostalega osebja » za talce. dlagajo bistveno drugačno pot. nikakršne posebne zapreke, zato teviden alarm, ki obvesti najbližjo ie televizijske snemalne kamere, ato pa pustijo za seboj lastne slike neopazno obkoli poslopje, t bank se očitno učijo pri stro-jmeta. Žal so oboji vse premalo \n -ŽALEC BENA MONTAŽA CARgSRBA! KAKŠEN NASLOV VIPj«.! TD 3E NEMOSOCE,TO ^ROZHO..1. Bilo je zelo vehko različnih vrst orožja in opreme, za katere je bilo težko dobiti nadomestne dele. Vojska je bila večinoma vezana na uvoz tako orožja kot nadomestnih delov, streliva in opreme. Pri tem pa se je izkazalo, da nastajajo velikanske težave brž ko odpove eden izmed glavnih dobaviteljev orožja ali streliva - na primer Češkoslovaška, ko so jo pregazile nemške enote. Streliva ni bilo nikoli dovolj. Jugoslovanska vojska skorajda ni poznala protitankovskega ali protiletalskega orožja. Imela je, na primer, samo dva bataljona zastarelih tankov (francoskih renaultov,) enako pa je bilo tudi s prevozom. Stara jugoslovanska vojska je uporabljala večinoma zgolj vprežen transport (v nekaterih primerih celo vole,!) avtomobilov je bilo zelo, zelo malo. Sredstva, ki so jih dajali za vojsko, so bila odločno premajhna, razen tega pa so jih tudi izredno nespametno uporabljali. Prav tako ni bilo dovolj starešin. Temu je stala nasproti v tistem času najbolj izurjena vojska na tem planetu, opremljena in pripravljena za najbolj težke pohode. Nemci so imeli vsega dovolj; razpolagali so s sodobnim letalstvom, imeli so odlično opremljene in izurjene tan-kovske enote, sposobne poveljnike na vseh ravneh. Bili so tudi prepričani v svojo nepremagljivost, saj so do tistega trenutka zapovrstjo pregazili vse armade Evrope, ki so se jim hotele postaviti v bran. , Premoč je bila v vsakem oziru na strani napadalca, ki je imel na svoji strani tudi - presenečenje. SILE NAPADALCA Ko je Hitler 27. marca (bil je ravno na posvetovanju z najvišjimi politčnimi in vojaškimi voditelji dežele) zvedel za udar v Jugoslaviji, je najprej pobesnel. Ni mogel razumeti, kako se je lahko neki narod tako samosvoje uprl volji višje sile. Takoj je izjavil, da bo „podvzel vse ukrepe za takojšnjo zrušitev režima, ne da bi čakal na mogoče izjave lojalnosti s strani beograjske nove vlade." V tem smislu je tudi takoj izdal povelje svoji vrhovni komandi, hkrati pa odložil za 15. maj predviden napad ma Sovjetsko zvezo. Načrt napada na Jugoslavijo je bil razmeroma preprost. Predvideval je istočasni napad na Jugoslavijo in Grčijo s pomočjo italijanskih, madžarskih in bolgarskih enot, pri čemer bi pom agali tudi Romuni. ..Direktiva številka 25" je velevala, naj nemške in zavezniške čete napadejo iz smeri Reka -Graz ter področja Sofije, s čemer bi odrezali jugoslovansko vojsko v Makedoniji, ter tako hkrati prekinili zvezo med grško in jugoslovansko vojsko. S tem bi navezali tudi stike z italijansko vojsko v Albaniji in nadaljevali s skupno italijansko-nemško ofenzivo proti Grčiji. Za vojne operacije proti Jugoslaviji in Grčiji je nemška Vrhovna komanda v sodelovanju s Hitlerjem odredila naslednje sile: DVANAJSTA ARMADA (19 divizij, od tega 5 tankov-skih, 3 motorizirane, 8 pehotnih, 3 planinske) je bila zbrana v Romuniji in Bolgariji, napadla naj bi istočasno Jugoslavijo in Grčijo. DRUGA ARMADA (11 divizij, od tega 2 tankovski, ena motorizirana, 6 pehotnih, ena planinska in ena lahka) je bila zbrana na področju Celovca in Graza in je imela nalogo udariti proti Zagrebu ter proti Beogradu. Poleg tega je sodelovalo pri napadu na Jugoslavijo tudi veliko italijanskih enot: ARMADA 14. divizij je bila zbrana na italijansko-jugoslovanski meji. Ta armada je imela nalogo, da v prvem obdobju napada na Jugoslavijo veže naše jugoslovanske enote, nato pa udari proti jugovzhodu. Italijanska DEVETA IN ENAJSTA ARMADA sta bih v Albaniji (vsega skupaj sta imeli 22 divizij, od tega jih je bilo za napad na Jugoslavijo določenih 8, druge pa za napad na Grčijo,) pripravljeni, da koordinirata svoje napade z nemškimi silami Madžarske sile so imele 8 pehotnih in 2 motorizirani brigadi in so imele nalogo napasti jugoslovanske enote na področju Bačke in Baranje. Skupaj s pomožnimi silami so štele enote, pripravljene za napad na Grčijo in Jugoslavijo, 84 divizij. Od tega je bilo 34 nemških, 44 italijanskih in 5 madžarskih divizij. 51 divizij je bilo določenih za napad na Jugoslavijo - 24 nemških 22 italijanskih in 5 madžarskih. ODLOČILNA VLOGA LETALSTVA Hitler je v sodelovanju s svojim Vrhovnim poveljstvom ukazal, naj bodo za napad na Jugoslavijo pripravljene tudi številne letalske enote. To je bil že preizkušen recept, ki se je pred tem izborno obnesel na vseh drugih frontah. Nemško letalstvo je bilo tiste čase najboljše na svetu. To velja predvsem za izurjenost, oskrbo in sodelovanje s pehotnimi silami. Kadarkoli je prišlo na tleh do zastoja, so lahko nemške tankovske ali pehotne enote računale z izdatno podporo letalstva, med katerimi so bili v boju zlasti uničujoči strmoglavci. Slednji so s svojim neverjetnim tulenjcm in truščem (letala JU- 87 so imela vgrajene sirene) večinoma tako demoralizirali nasprotnika, da se je pognal v beg še predno so začele padati prve bombe. Brez besed Vozila z zračno blazino so v zadnjih letih postala v Veliki Britaniji velika moda. Večinoma jih opremljajo s presenetljivo šibkimi motorji, kakršni sicer služijo za pogon motornih kosilnic za domačo rabo. Prav čuditi se moramo, kaj uspe amaterjem fctisnitf iz tako šibkih motorjev. Najnovejše vozilo te vrste je zgradil Anthony Hawker iz Norfolka. S skrbno oblikovanimi izpušnimi šobami ob robu vozila seje izognil prožni zavesi, kije sicer značilna za vozila z zračno blazino. Mali motorček dvigne vozilo malce od tal, prešibak pa je, da bi ga premikal naprej. Zato uporabljajo Hawkerjevo vozilo predvsem za veselo zračno dričanje po položnih klancih. .. Križanka VODORAVNO: 1. udeleženec oboroženega spopada, vojak, 6. vitek stolp pri džamiji, 8. Alenka Vi-potnik, 9. ženski osebni zaimek, 10. težak tovorni voz, 13. kraj v severnem Kongu ob reki Itimbiri, 14. ime slovenskega violinista Bravničaija, 17. nenaravne, spačene poteze obraza, 19. kratica za ritardando, 20. latinski predlog, 21. knjižni izraz za bledico, 24. hrib pri Beogradu. NAVPIČNO: 1. zasilno bivališče v gorah, 2. osebni zaimek, 3. znak za kemično prvino radij, 4. izje-danje, razjedanje česa, 5. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju, 6. preganjen karton za spise, 7. turistični kraj pri Novigradu na zahodu Istre, 1 L reja, hranjenje, 12. latinski izraz za prav tako, enako, tudi, 15. v jogi telesni položaj-, ugo- den za meditacijo, 16. up, nadeja, 17. simbolični znak mesta, države, družine, 18. gorovje v Bolgargi, 22. pritrdilnica, 23. Ivan Levar. 1 7 3 4 5 1 6 ; 8 N S 9 10 II 12 13 14 15 16 i; 18 19 • • • • 20 ?! 77 23 24 PROBLEME DANAŠNJEGA ČASA ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA REŠUJEJO schiedel — YU — dimniki schiedei — YU — zračniki schiedel — YU — jaški za smeti SCHIEDEL-YU-DIMNIK - porabi do 40% manj goriva - ne onesnažuje ozračja s škodljivimi snovmi JE OKROGEL: daje boljši vlek, je enostaven pri čiščenju IMA KISLINOODPORNI SAMOTNI VLOŽEK: je odporen proti ognju, kislinam, varen pred zasajevanjem, toplotno obstojen JE MONTAŽEN: zato varčen pri postavitvi, pri prostoru in cenen Proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC Aškerčeva 4 Enota: Proizvodnja gradbenega materiala Latkova vas pri Preboldu, tel. 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA širom po domovini. VABIMO VAS na VI. razstavo industrijskih in obrtnih izdelkov v Slovenj Gradcu v času od 16. do 25. maja 1975. RAZSTAVLJATA IN PRODAJATA: Slovenija avto TOZO ' C i M O S ■ KMETIJSKA MEHANIZACIJA CELJE TOZD iUTi A CELJE PRIPOROČAMO VAM: — AVTOMOBILE ZASTAVA - MOPEDE TOMOS, PONY EXPRES, KOLESA IN OSTALI AVTOMATERIAL. — AVTOMOBILE CIMOS - KOSILNICE IN MOTORNE ŽAGE ALPINA, KOSILNICE BARBIERI IN BEDOGNI, TRAKTORSKE PRIKOLICE TEHNOSTROJ, TRAKTORJE FIAT ŠTORE IN ČRPALKE ZA NAVODNJAVANJE. Maloprodajne cene bodo nižje za 2 %, zaradi znižanega prometnega davka. OBIŠČITE NAS V SLOVENJ GRADCU. PRIPOROČA SE SLOVENIJA AVTO LJUBLJANA TOZD AVT0M0T0R, Celje TOZD CIM0Sr Kmetijska mehanizacija, Celje r1"-' Več za stanovanja, | vodo, toplovod... S prvini majem bomo v velenjski občini več dajali za stanovanje, nekoliko več bo treba odšteti tudi za odvoz smeti in odpadkov iz gospodinjstev ter drugih virov v mestih Šoštanj in Velenje, dražja bo pitna voda, pa tudi toplovodno ogrevanje. Odpravili smo se na stanovanj&"o podjetje, toplovod in komunalno-obrtni center Velenje z željo, da bi zvedeli, za koliko bodo višje stanarine in druge komunalne storitve. Na stanovanjskem podjetju so povedali, da so bile zdajšnje stanarine izračunane že leta 1965 na podlagi cen iz leta 1964 in se doslej niso spreminjale. Glede na to, da so se materiali za vzdrževanje stanovanjskih objektov od takrat povečali najmanj za 350, nekateri pa celo za 400 odstotkov, je bil v Slovenij i' marca podpisan družbeni dogovor o povišanju stanarin. Tako so v naši občini povišali stanarine za 31 odstotkov, kar pomeni, da se bo na leto zbralo 1,6 milijona dinaijev več kot doslej, v preostalih mesecih letošnjega leta pa le še 1,06 dinarja. V zvezi s to podražitvijo je treba poudariti dvoje. Vsa s povišano stanarino dobljena sredstva, bo stanovanjsko podjetje porabilo za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Že na začetku letošnjega leta je stanovanjsko podjetje Velenje pre-. gledalo vse stavbe in ugotovilo, da potrebujejo najmanj poldrugo milijardo starih dinaijev za vsa zunanja popravila vključno z dvigali. Doslej so imeli v ta namen le 4,1 milijona dinaijev, s povišanjem stanarin pa bo te-ga denaij a na volj o 5,16 dinaij a, kar je še vedno za staro milijardo premalo. „Pozabiti tudi ne smemo," je dejal direktor stanovanjskega podjetja Ivo Gorogranc, „da je v občini še vedno več kot 600 stanovanj, katerih stanarina ne presega 30 dinarjev na mesec." (Redki pa so danes tisti posamezniki, ki oddajajo garažo, za 100 dinaijev op. p.).. S tem povišanjem stanarine bo odslej v občini najdražje štirisobno stanovanje s 127 kvadratnimi metri, za katero bo moral stanovalec Za toplovodno ogrevanje bomo odslej plačevali namesto dosedanjih 2,40 dinaij a na kvadratni meter koristne stanovanjske površine 3,75 dinarja. Samo toplovodno ogrevanje bo dražje za dinar, 0,35 dinaij a pa bomo prispevali za vzdrževanje toplotnih postaj. Do letošnjega leta so bila sredstva v ta namen predvidena iz denarja, ki je bfl namenjen za vzdrževanje stanovanj. Glede na to, da so bila stanovanj a ves čas subvencionirana, se je vzdrževanje toplotnih postaj tako zanemarilo, da predstavlja že resno vprašanje za normalno obratovanje. Po novem je tako pavšal za toplo vodo na eno osebo 20 dinaijev na mesec. • V VELENJSKI BANKI BODO ODOBRAVALI Potrošniška posojila V velenjski podružnici velenjske banke od 5. maja dalje odobravajo potrošniška posojila. Zvedeli smo, da bo banka odobravala potrošniška posojila vsak dan razen sobote od 6.30 do 11.30 in ob sredah od 6.30 do 17. ure. Poslovni prostori za te posle so v Ljubljanski banki, podružnica Velenje na Rudarski cesti 3, prvo nadstropje desno. Prebivalci iz Šoštanja in Šmart-nega ob Paki pa bodo zadeve okrog potrošniških posojil lahko uredili v ekspozituri velenjske podružnice v Šoštanju, Te-kavčeva 15. V banki so na voljo tudi obrazci za potrošniško posojilo. Podjetje Toplovod prosi vse potrošnike, naj bodo obzirni do inka-santov, ker le-ti niso krivi podražitve, ampak so morali zvišati cene toplovodnega ogrevanja zato, ker jim je bila tudi termoelektrarna prisiljena zvišati ceno toplotne energije, zaradi podražitve premoga, kateri je sledila tudi podražitev električne energije za 50 odstotkov. Glede na to, da so se v zadnjem času zelo povečale cene v gradbeništvu, stroški prevoza, osebni dohodki in druge družbene obveznosti, je moral tudi KOC dvigniti T«' svojim storitvam. Za odvoz H® bodo morala odslej odšteti gospq dinjstva in negospodarske organizi cije na kvadratni meter korist« stanovanjske površine namesto il sedanjih 0.22 dinarja 0,32 dinarj Gospodarske organizacije pa m mesto 0,30 dinaqa0,45. Zakuiuči meter pitne vode bomo odslej pt čevali 1,85 dinarja (prej 1,50). Pole tega bodo inkasanti tudi v priiiodnj pobirali poseben republiški prispi vek v višini 0,27 dinarja (pn 0,23/kubični meter vode). Za gi spodarske organizacije se bo cen vode od dosedanjih 2 dinarjev (Ivi; nja na 2,5 dinaij a. Gospodarsk organizacije bodo po novem plači vale za kubični meter vode 2,5 d narja (prej dva dinarja), višji pa b tudi pavšal za pipe: namesto doa danjih 20 dinarjev bodo plačeval 24 dinaijev na mesec. KRAJEVNA SKUPNOST ŠALEK, TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE IN RADIO VELENJE RAZPISUJEJO v sklopu prireditev »»STARO SE VRAŠČA V NOVO« revijo narodno zabavne glasbe in VABIJO k sodelovanju narodno zabavne ansamble iz šaleške. Savinjske daline ter Koroške. POGOJI: t. i Revija bo 14. junija 1975 ob 19. uri v šoleku pri Velenju. 2. Sodelujejo lahko narodno zabavni ansambli iz šaleške. Savinjske doline ter Koroške. 3. Vsak ansambel bo lahko nastopil na reviji z dvema skladbama, eventualno še s tretjo. Ena skladba mora biti izvirna in na tej reviji prvič izvajana. Tematika te skladbe se naj nanaša na življenje ljudi iz krajev šaleške. Savinjske doline ter Koroške. 4. Ansambli, ki jih ne poznamo, bodo morali opraviti avdicijo. 5- ti Skladbe in njihova izvajanja bo ocenjevala strokovna komisija. 6. Z nagradami po 1.500, 1.000 in 800 dinarjev ; bodo nagrajene tri najboljše skladbe s tematiko pod točko 3. 7. Radio Velenje pa bo podelil posebno nagrado v znesku 2.500 din za najboljšo prvič javno izvajano skladbo na tematiko o šaleku ali Življenju in delu ljudi v šaleški dolini. Ce takšne skladbe ne bo, nagrada ne bo podeljena, oziroma bo Radio Velenje to nagrado prevrednotil in podelil pod drugimi pogoji (za ansambel, ki ga bo občinstvo najbol|še sprejelo, za najbolj simpatičnega člana ali članico ansambla, za izvirna oblačila itd.). 8. Sodelujoči dobijo povrnjene potne stroške (avtobus ali vlak, spominska darila in večerjo. 9. Izvajane skladbe bo posnel Radio Velenje in jih predvajal v radijskih oddajah. 10. Ansambli morajo poslati prijave in podpisane pogodbe do 15. ma|a 1975 na naslov: RADIO VELENJE. 63320 Velenje, p. p. 89. Seminar za člane ŠŠK Šaleški študentski klub je 26. aprila pripravil v Velenju ! seminar za člane kluba. Seminar je bil razdeljen na dva dela. V prvem deluje spregovorila predavateljica Olga Krstnik o aktualnih dogodkih na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani ter o študentskem gibanju, ki je zadnje čase dekaj pasivno. Udeleženci seminarja so v razpravi opozorili na nekaj problemov v zvezi z novim zakonom o visokem šolstvu in glede potrebe uvajanja marksistične vzgoje na vseh fakultetah. V drugem delu seminarja pa je podpredsednik IS skupščine občine Velenje Marjan Marinšek udeležence seznanil s strukturo in delovanjem organov občinske skupščine, družbenopolitični organiziranosti, o delegatskem sistemu in samoupravnih interesnih skupnostih. Študentje ŠŠK so izrazili potrebo po svojem predstavniku v delegaciji za zbor združenega dela, da bi tako lahko izražali tudi svoje interese pri oblikovanju občinske politike. Spregovorili so tudi o finančnih težavah, ki tarejo klub. Po uspelem seminarju so se člani „ Šaleškega študentskega kluba udeležili tradicionalnega prvomajskega ■) piknika na Paškeni Kozjaku. Naslednji dan pa sodelbvali na sveča- , nosti ob obletnici ustanovitve OP, ki je bila ob zaključku trim peh hoda- MELITA VOVK i • ŠALEŠKO PLANINSKO POT PREHODILO ŽE 44 LJUBITELJEV PLANIN »tem ko so predstavniki Velenj&ega planinskega društva podelili priznanja in značke 44 planincem 17 iz Šale&e doline), so se udeleženci pohoda pomerili v vlačenju vrvi. Najbolj so se izkazali člani lenjskega planinskega društva, ki so zlahka premagali vse ekipe. Zagrizen boj se je vnel tudi med snskima ekipama planinskega društva Velenje in »prosvete. Katere so bile „težje", raje ne bomo tpisali, da ne bi bilo zamere. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA MISLINJSKE DOLINE: V znamenju 30-letnice osvoboditve Osebni dohodki v skladu z resolucijo V četrtek 24. aprila so delti organizacij združenega :ela, samoupravnih interes-skupnosti in družbeno-itičnih organizacij naše čine podpisali družbeni igovor o razporejanju sredstev za osebno in skupno porabo v letu 1975. ! Družbeni dogovor in poslovnik sta pripravili strokovna služba SIS in Komisija za družbeno dogovarjanje pri občinskem sindikalnem svetu. Na zboru podpisnikov so izvo-ili tudi koordinacijski odbor, ki lo dolžan pretehtano in skrbno spremljati izvajanje tega po-nembnega sporazuma, ter vskla-evati pripombe in dopolnitve, ki ih jih bodo med letom posredo-ale podpisnice. V ponedeljek, 5. maja je bila v Slovenj Gradcu prva seja odbora za pripravo občinskega praznovanja Mislinjske doline. Odbor vodi predsednik zbora krajevnih skupnosti slovenj-graške Občinske skupščine, Franček Vaupot. Na seji so poudarili, da bodo dali letošnjemu praznovanju občinskega praznika še poseben poudarek, saj sovpada s praznovanjem 30-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve. Do konca tedna bodo pripravili podroben program slavja, ki ga bo odbor obravnaval 12. maja. Letošnje slavje ob občinskem prazniku bodo začeli 30. maja, BODICA Velenjska pošta enostavno samovoljno začne franki-rati znamkice za Rdeči križ že kar 5 dni poprej, kot je napisano na velikih plakatih. Konkretno so začeli lepiti ko bodo odšli pripadniki teritorialne partizanske enote, taborniki, mladinci in pionirji na dvodnevni pohod „Po partizanskih poteh Mislinjske doline," ki bo tudi najbolj množična manifestacija v počastitev 30-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve v občini Slovenj Gradec. Zaključne slovesnosti bodo 8. junija, ko bodo v Pamečah pri Slovenj Gradcu predali svojemu namenu nove proizvodne prostore Tovarne meril. V Pamečah bo tudi svečana seja Skupščine občine Slovenj Gradec. znamkice že 30. aprila, namesto 5. maja. Na vprašanje zakaj tako, na pošti enostavno pojasnijo: „Sem že nalepila. Prej začneš, prej bo konec." Tone Kralj, Rapallo, olje, 1942 V velenjski knjižnici razstavlja Tone Kralj Nocoj zvečer ob 19. uri bodo v velenjski knjižnici odprli malo retrospektivo umetniških del slovenskega slikarja, kiparja, grafika, ilustratorja in arhitekta Toneta Kralja. Uvodoma bo o umetnikovi ustvarjalnosti spregovoril tov. dr. Stane Mikuš, priložnostni spored pa bodo izvedli umetnikova hčerka sopra-nistka ljubljanske opere Tatjana Kraljeva, ob spremljavi Igoija Švare pa bo nastopil tenorist Jurij Reja. V knjižnici bo razstavljenih 20 olj na platno in nekaj plastik, grafik ter risb. Razstavljena bo tudi predpomlad, slikana na platno, ki je last velenjske galerije. Razstava bo odprta do 30. maja vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. Ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure. Uspel TRIM pohod na Kozjak duje nato mladim, kajti že nekaj časa je referent za mladino pri občinski gasilski zvezi. Vprašal sem ga tudi, če je že bil na Triglavu. Z odgovorom me je kar nekoliko spravil v zadrego. Povedal je, da se tudi letos odpravlja na našega najvišjega orjaka in to bo njegov že deseti pohod na Triglav. Jaz pa se najmanj toliko časa odpravljam nanj. Za Ivanom sem po-* iskal LEO MALOVRH. Z osmimi leti je najmlajša članica planinskega društva, ki je že prehodila Šaleško planinsko transver-zalo. Lea poti ni prehodila sama, ampak skupaj z mamico, očkom in bratcem. „Ni bilo naporno, saj je nismo prehodili naenkrat, ampak smo za to porabili tri ali štiri nedeljske izlete. Zelo rada hodim v naravo, saj v njej spoznavam rastline, o katerih se v šoli učimo. Izleti mi zlasti koristijo tudi v šoli (Lea obiskuje drugi razred na OŠ Miha Pintar-Toledo) pri predmetu spoznavanje narave in družbe. Tudi Lea se je pohvalila, da je že bila na Triglavu; in to pred dvema letoma. Dela pa tudi slovensko transverzalo. JOŽE VOZEU: „Takšnih akcij, kot je današnja bi moralo biti še več. Danes smo se že tako polenih, da se nam nikamor ne da peš. Tudi do bližnje trgovine ne. Moram priznati, da sem zadnje čase bolj redko zahajal v hribe. Mislim, da bo prav današnji trim-pohod spet spremenil moj način življenja. Treba bo bolj pogosto hoditi v hribe, pa čeprav te potem zvečer malce bolijo noge. Na drugi strani pa je to najboljše sredstvo, da zgubiš tistih'nekaj kilogramov, ki se-jih vsakdo najbolj boji." HELENA JOŠOVC: „Čeprav nismo iz Šaleške doline, ampak iz Petrovč, smo člani šaleškega planinskega društva." Naša sogovornica je namreč govorila v imenu vse družine, ki se je udeležila tega množičnega pohoda na Kozjak. , .Navdušena sem nad takšnimi akcijami, zato bi jih moralo biti še več. Tudi mi delamo Šaleško planinsko pot. Prehodili Lea Malovrh Jože Vozelj Helena Jošovc Na nedeljo, dan obletnice osvobodilne fronte je bilo na Paškem jzjaku zelo živahno. Ta dan je namreč občinski sindikalni svet aniziral množičen TRIM-POHOD po delu Šaleške planinske ti. Že pred osmo uro so začeli prihajati na zbirališče v Šaleku vi ljubitelji planin. Okrog osne jih je bilo že prek dvesto. Po upinah so potem krenili po serpentinah proti Pa&emu Kozjaku. ninsko pot. Ivan, ki je po poklicu rudar, je o svojem plani-narjenju povedal naslednje: „Petnajst let sem že član planinskega društva Velenje. V tem času sem poleg Šaleške planinske poti opravil tudi že dvakrat slovensko transverzalo. V hribe sem začel zahajati, zato da bi spoznal nove kraje, planine, še zlasti pa življenje našega višinskega kmeta, saj potem lahko njega, njegovo trdo življenje veliko bolj ceniš. Ivan pa' svojih vtisov o lepotah naše domovine, življenju v hribih ne drži le zase, ampak jih pripove- smo jo že več kot polovico. Zelo dobro je izpeljana, še zlasti zato ker poteka po krajih, kjer se je borila tudi legendarna 14. divizija. To je najlepši način obujanja tradicij na težke vojne dni. Tisti, ki ne zahajajo v naše prelepe planine, so za veliko prikrajšani. Saj na vsakem izletu doživiš tohko lepih stvari. Tudi mi ,smo že dvainpolkrat prehodili slovensko transverzalo, hodimo pa tudi po mednarodni „poti prijateljstva", ki poteka po Avstriji, Italiji in Sloveniji." DR. VALTERPIRTOVŠEK: „Prvič po dolgem času sem se udeležil takšnega pohoda. Mislim, da je odveč govoriti, kako koristen je za pridobivanje človekove kondicije, za naše zdravje. Žal, doslej nisem imel veliko časa za takšno obliko rekreacije. Zato bi bilo prav, da bi bilo takšnih pa tudi drugih množičnih oblik rekreacije čimveč in da bi pritegnile še več ljudi kot jih je današnja. Čeprav sem presenečen, da se je danes na Kozjaku zbralo toliko ljubiteljev naših planin." dr. Valter Pirtovšek upoštevamo zamudnike tiste, ki so namesto TRIM-HODA izbrali TRIM-AVTO-)BIL ter študente, ki so bili Kozjaku že od prejš-!ga dne, ko so imeli študent-lahko zapišemo da je najmanj 400 di. Torej je akcija, kije pote-la pod geslom — vsi v naravo, vsi na sveži zrak — izredno uspela. Pomešal sem se med nekaj planincev (pravih in občasnih) ter jih vprašal, kaj menijo o takšnih akcijah in sploh o izletih v planine. Za našega prvega anketiranca sem izbral IVANA PIRCA. Ne slučajno, ampak zato, ker je prvi, ki je prehodil Šaleško pla- Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9.—12. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč ter 4.-8. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč JAVNI NATEČAJ za oddajo gradbene parcele v Pesjem, za gradnjo družinske stanovanjske hiše Za gradnjo individualne stanovanjske hiše v Pesjem se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema del parcel št. 1391/1 k.o. Velenje v približni izmeri 500 m^. Pogoji natečaja so naslednji: 2 1. Izklicna cena za zemljišče znaša 35.— din za m in se mora plačati v treh dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12% obresti. V tej ceni je že zajet občinski prometni davek ter stroški zemljiškoknjižnega prepisa pravice uporabe. T 2. Stroški komunalne ureditve znašajo 30.— din na m zemljišča v uporabo. V plačilu komunalnega prispevka je zajet prispevek investitorja k izgradnji že obstoječih komunalnih naprav in k stroškom urbanistične dokumentacije za to območje. Vsa ostala komunalna ureditev bremeni investitorja neposredno. 3. Z gradnjo je potrebno pričeti najkasneje v šestih mesecih in jo končati v treh letih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer zgubi investitor pravico do uporabe zemljišča. V tem primeru se mu pravica uporabe odvzame pod enakimi pogoji, kot mu je bila dodeljena. 4. Interesenti morajo najkasneje en dan pred javnim natečajem plačati varščino v višini 3.000.— din na račun št. 52800-652-28073 — Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč jz oznako, da je varščina. Brez dokazila o plačani varščini se ponudnik ne more udeležiti natečaja. Varščina se ob uspeli ponudbi vračuna v plačilo odškodnine za zemljišče, ob neuspeli ponudbi pa vrne ponudniku. V kolikor ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa odstopi od gradnje ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja, mu zapade varščina v korist sklada. 5. Za gradnjo na tej parceli veljajo nekateri posebni pogoji in to: pred zazidavo je potrebno izvršiti pregled tal in na podlagi izsledkov določiti način zavarovanja pobočja pred morebitnim drsenjem ter način temeljenja stavbe. J'e pogoje mora izpolniti investitor sam. Za najugodnejšega ponudnika se bo štel tisti, ki bo sprejel vse razpisne pogoje natečaja in ponudil najvišjo ceno za zemljišče. Javni natečaj bo dne 22. 5. 1975 ob 14. uri, na Zavodu za urbanizem Velenje —■ Tomšičeva 18. Vse informacije lahko dobe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni naslednji predmeti: 1. MOŠKE HLAČE IN OBEŠALNIK 2. P0NY KOLO, zelene barve 3. MOTORNO KOLO tomos - avtomatik « s pomožnim motorjem 4. P0NY KOLO, rdeče barve Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi št. 15. Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Služba najdenih predmetov Delavski svet delovne organizacije RUDARSKI ŠOLSKI CENTER Velenje, n. sub. o., Velenje, Prežihova 3 razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje splošne-pravne službe Razen pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka izobrazba pravne smeri, — triletne delovne izkušnje na odgovornih delovnih mestih, — družbeno-politična razgledanost in moralna neoporečnost. Na razpolago je trisobno stanovanje. Prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema kadrovsko-socialna služba v roku 15 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati pismeno obveščeni. OBVESTILO Obveščamo člane društva računovodskih in finančnih delavcev Velenje, da bo redni občni zbor društva 16. 5. 1975 ob 18. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9.-12. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč ter 4.-8. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski »šaiek-Gorica«. Za gradnjo individualnih družinskih stanovanjskih hiš se odda stavbno zemljišče v soseski »Salek—Gorica« in sicer naslednje gradbene parcele: 1. za gradnjo vrstnih hiš tipa »Atrij-1«: — parcela 108 velikosti 325 m2. — parcela 222 velikosti 319 m'-, — parcela 225 velikosti 322 m-, — parcela 226 velikosti 322 m2; 2. za gradnjo vrstnih hiš tipa »Terasa-1«: — parcela 49 velikosti 217 m-, — parcela 56 velikosti 183 m2, — parcela 60 velikosti 185 m2, — parcela 61 velikosti 175 m2, — parcela 62 velikosti 182 m2, — parcela 67 velikosti 184 m2, — parcela 51 velikosti 372 m2; 3. za gradnjo vrstnih hiš tipa »Terasa-2«: — parcela 27 velikosti 346 m2; 4. za gradnjo stanovanjske hiše tipa »Dom-2«: — parcela 262 velikosti 405 m2; 5. za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše: — parcela 282 velikosti 730 m2. Vse parcele ležijo v k. o. Velenje in imajo oznako gradbene parcele. POGOJI NATEČAJA SO NASLEDNJI: , 1. Izklicna cena za zemljišče znaša 35.— din za m2 in se mora plačati v treh dneh po .pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12-odstotne obresti. V tej ceni je že zajet občinski prometni davek ter stroški zemljiškoknjižnega prepisa pravice uporabe na zemljišču. 2. Stroški komunalne ureditve posamezne parcele znašajo 50.000.— din in se morajo plačati v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12-odstotne obresti. Stroškov komunalne ureditve ne plačajo tisti, ki se izkažejo š potrdilom delovne organizacije, ki je podpisnica samoupravnega sporazuma o komunalni ureditvi soseske »Šalek—Gorica« in v kolikor je taka delovna organizacija poravnala vse obveznosti po sporazumu ter še ni bil izčrpan znesek vloženih sredstev. V plačilu komunalnega prispevka niso zajeti stroški toplovoda, ki bremenijo investitorja neposredno, niti stroški morebitnih asanacijskih del na zemljišču. 3. Z gradnjo je treba pričeti v roku šestih mesecev in končati v roku treh let po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer izgubi investitor pravico do uporabe zemljišča. V tem primeru bo sklad odvzel pravico do uporabe zemljišča pod enakimi pogoji, kot ga je oddal. 4. Interesenti morajo najmanj en dan pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v višini 3.000 din s na račun štev. 52800-652-28073 — Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, da je varščina. Brez vplačane varščine se ponudnik ne more udeležiti natečaja, za eno vplačano varščino pa sme ponudnik kandidirati samo pa eno parcelo. Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli pa zadrži in vračuna v plačilo odškodnine za zemljišče. V kolikor ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od ponudbe odstopi ali se ne drži predpisanih pogojev natečaja, zapade varščina v korist sklada. 5. Sestavni del tega razpisa je Analiza prostih površin v I. fazi zazidave soseske »Salek—Bevče«, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. 159/MO-MJ dne 4. 12. 1973 in ki se nanaša na pogoje zazidljivosti posameznih parcel, ki so v razpisu. Analiza je na vpogled pri Zavodu za urbanizem. 6. Vse ostale stroške v ^zvezi z gradnjo na oddanih parcelah nosijo investitorji (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, gradbeno in lokacijsko dovoljenje, hišni priključki itd.). Za najugodnejšega ponudnika se bo štel tisti, ki bo sprejel vse razpisane pogoje natečaja in ponudil najvišjo ceno za zemljišče. Javni natečaj bo dne 22. 5. 1975 ob 15. uri na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 18. Vse informacije lahko interesenti dobijo na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih urah. Obvestilo udeležencem »sončnega vlaka« Vsem invalidom — udeležencem sončnega vlaka invalidov občine Velenje sporočamo, da so prijave zaključene. ^ Odhod vlaka je v nedeljo, dne 18. maja. Iz Velenja odhaja vlak točno ob 6.50 uri. Vlak bo imel postanek tudi v Pesju, Šoštanju, Paški vasi ter v Šmartnem ob Paki. Bodimo točni! Ne pozabimo na kopalke in plastični kozarec! Za prehrano ul dobro razpoloženje bo preskrbljeno! V Velenje se bomo vrnili točno ob 20. uri! Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli podprli to našo akcijo. Prosimo sorodnike in druge, da pomagajo pri dovozu invalidov na vlak, kakor tudi za pravočasno vrnitev domov! Že vnaprej se zahvaljujemo! Občinsko društvo invalidov Velenje Obvestilo vsem borcem I. SPUB Toneta Tomšiča V počastitev 30. obletnice zmage nad fašizmom in zadnjih i zmagovitih borb 14. udarne divizije Jugoslovanske armade proti umikajoči se nemški diviziji in ustaško-belogardistič-nim hordam, bo dne 17. maja 1975 na Poljani pri Prevaljah velika proslava. Proslava bo na kraju, kjer je v dneh 13- in 14. maja 1945 med ostalimi enotami Jugoslovanske armade tudi I. slovenska proletarska brigada Toneta Tomšiča vodila uspešne, borbe. Naš področni odbor bo organiziral prevoz z avtobusi za borce — udeležence proslave, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, ali da se ne želijo peljati na proslavo s svojimi motornimi vozili. Želja je, da se proslave udeleži čimvečje število borcev. Zaradi naročila avtobusov nam je potrebno število udele-, žencev, zato prosimo, da svojo udeležbo sporočite najkasneje do 13. maja 1975 področnemu odboru I. SPUB Toneta Tomšiča (tajniku Brglez Slavku) ali pri Zvezi združenj borcev; NOV občine Velenje. Natančnejše informacije (datum in uro ter kraj odhoda avto-i; busov) bomo objavili naknadno.. Sporočamo še, da imamo na zalogi značke brigade Toneta Tomšiča in prosimo, da jih čimprej nabavite. Področni odbor I. SPUB Toneta Tomšiča Velenje TRGOVSKO PODJETJE »NAMA« LJUBLJANA, Tomšičeva 2 objavlja prosta delovna mesta za TOZD — VELENJE 1. OBRAČUNSKEGA REFERENTA 2. NATAKARJA IC0 POGOJI: pod tč. 1. — srednja šolska izobrazba in 1 leto prakse, pod tč. 2. — natakar-ica in 1 leto prakse. Delo za nedoločen čas, poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko-socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE, n. sub. o. SVET TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST razpisuje na podlagi 19. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev naslednja prosta delovna mesta: — 3 UČITELJE elektrotehniških predmetov — jaki tok pogoj: visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri — jaki tok; — 2 UČITELJA elektrotehniških predmetov — šibki tok pogoj: visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri — šibki tok; — 3 UČITELJE strojniških predmetov pogoj: visoka ali višja izobrazba strojne smeri; — 1 UČITELJA rudarskih predmetov pogoj: visoka izobrazba rudarskfe smeri; — 1 UČITELJA družboslovnih predmetov pogoj: .visoka izobrazba družboslovne smeri; — 1 PREDMETNI UČITELJ tehnologije in praktičnega pouka pogoj: PA — smer tehnologija in praktični pouk ali višja izobrazba strojne smeri; — 1 DIPLOMIRANI PSIHOLOG — 1 PROFESOR PEDAGOGIKE — 1 SOCIALNI DELAVEC pogoj: višja šola za socialne delavce; — 2 VZGOJITELJA V DOMOVIH pogoj: višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri; — 1 -LABORANT pogoj: strojni ali elektro tehnik. Rok za prijavo je 30 dni od razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena v 20 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Prijave sprejema kadrdvsko-socialna služba RSC Velenje, Prežihova 3. TRGOVSKA IN PROIZVODNA 0Z0 ERA VELENJE TOZD Trgovina in prevozništvo razglaša 1. VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST PRODAJALCEV 2. 2 DELOVNI MESTI EKONOMSKIH TEHNIKOV ALI Z DVOLETNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO Prijave sprejemamo tudi od tistih učencev, ki bodo letos končali šolo za prodajalce in nimajo zagotovljenega delovnega mesta. Pfošnje pošljite na upravo T.P. OZD ERA Velenje, Jenkova 6,'. ali pa se osebno zglasite v kadrovski službi. •RODAM GRADBENO UTO VEL. x S m zelo ugodno prosim. Hudo vernic, Velenje, Loroika 31. GLOBOK OTROŠKI VO-3ČEK skoraj nov prodam, -evak, Velenje, Tomši-pra 16. MIKROSKOP, MAGNE-OFON IN KASETNE LOŠČE ,, angleščina 2000 S" ugodno prodam, laslov v uredništvu. SOBA SOBO V VELENJU ali ližnji okolici nujno iščem, lačflo vnaprej ali po dogo-otu. Naslov v upravi lista. OMOČ VARSTVO ZA 2-LET-|iEGA OTROKA za 8 ur tvno iščem pod nujno. Jaslov v upravi lista. KINO Petek, 9. maja - REDNI CINO VELENJE ameriška barv-ja kriminalka LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 7.30 Sobota, 10. maja - REDNI CINO VELENJE ameriška barvna kriminalka LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJIO oh 7.30 in 19.30 Nedelja, 11. maja - 1REDNI UNO VELENJE ameriškca barv-la kriminalka LOPOV, KI JE •RIŠEL NA VECERJJO ob 7.30 in 19.30 Torek, 13. maja - IREDNI CINO VELENJE ameriški barv-li film SMRT V BENETKAH ob .7.30 in 19.30 Sreda, 14. maja - REDNI CINO VELENJE italijanski »arvni zgodovinski film MIHAJ-LO STROGOV - CARSKI SEL ob 17.30 in 19.30 Četrtek, 15. maja - REDNI KINO VELENJE italijanski barvni zgodovinski film MIHAJ-LO STROGOV - CARSKI SEL £b 17.30 in 19.30 I Petek, 16. maja - IREDNI KINO VELENJE ameriškca barvna kriminalka MAFIJA 1PROTI NSPEKTORJU TIBSA ob 17.30 /O simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natančnost in ekspeditivnost i Sobota, 17. maja - REDNI jCINO VELENJE ameriška barvila kriminalka MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSA ob >7.30 in 19.30 " Nedelja, 18. maja - REDNI INO VELENJE ameriški barv-i glasbeni film MOJE PESMI IOJE SANJE ob 17.30 in 19.30 Ponedeljek, 12. maja - KI-"GLEDALIŠCE VELENJE eriški barvni film SMRT V ETKAH ob 20. uri onedeljek, 19. maja - KI-JOGLEDALIŠČE VELENJE talijanski barvni kriminalni film »TOŽBA ZA UBOJ ŠTU-»ENTA ob 20. uri Sobota, 10. maja - KINO JCAJUH" ŠOŠTANJ ameriški arvni film LETO 42 ob 19.30 Nedelja, 11. maja - KINO JCAJUH" ŠOŠTANJ ameriški arvni western KRVAVI LOV b 17. in 19.30 Sreda, 14. maja - KINO JCAJUH" ŠOŠTANJ japonska »arvna risanka MAČEK V KORNJIH ob 19.30 Četrtek, 15. maja - KINO JCAJUH" ŠOŠTANJ ameriški >arvni western KOCKA JE l»ADLA ob 19.30 Sobota, 17. maja - KINO -KAJUH" ŠOŠTANJ ameriško-ugoslovanski italijanski barvni (vestem PROTUVA ob 19 .30 [ Nedelja, 18. maja - KINO LKAJUH" ŠOŠTANJ ameriška barvna kriminalka MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSA Sb 17. in 19.30 Brez strelišča — republiški prvaki Na republišcem prvenstvu v Ljubljani so mladi strelci iz Velenja znova dokazali svoje odlične sposobnosti v streljanju z zračno puško. Osvojili so republiško ekipno prvenstvo v konkurenci pionirk in mladincev. Pionirke Marina Trinkavs, Ružica Jurovec in Mojca Ramšak so osvojile ekipno prvo mesto z odličnim rezultatom 490 krogov, kar je nov republiški rekord in le za krog zaostale za državnim rekordom. Tudi v konkurenci posameznic so Velenjčanke osvojile vse tri kolajne - Marina zlato, Ružica srebrno in Mojca bronasto. Z rezultatom 1066 krogov so mladinci strelske družine Mrož osvojili prvo mesto in tako postali republiški prvaki že drugič - Robert Bo-rovnik, tretji med posamezniki, Rudi Ramšak in Jože Detlbah. Druga ekipa Velenjčanov pa je zavzela 6. mesto. Kot je povedal trener Hinko Bola je za strelski šport v Velenju veliko zanimanja, zato uspehi niso slučajni. V strelske vrste bi lahko vključili še več mladih, vendar brez strelišča jim ne morejo nuditi ustrezne vadbe. Ze vrsto let si strelci v naši občini prizadevajo, da bi končno dobili že tolikokrat obljubljeno lokacijsko dovoljenje. Strelišče so s prostovoljnim delom že skoraj dokončali. Uporabljati pa ga ne morejo. Nov rekord Melanška i Na Dunaju so se srečali najboljši dvigalci uteži ZR Nemčije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije v tekmovanju za Donavski pokal. Za reprezentanco Jugoslavije- je nastopil tudi Velenjčan Franc Melanšek in v težki kategoriji dosegel nov državni rekord v biatlonu 307,5 kg, kar je najboljši dosežek v Jugoslaviji. ZAHVALA ob smrti naše zlate mame, babice in prababice IVANE MIRNIK roj. Mravljak vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje, se s toplimi besedami in pesmijo od nje poslovili; zdravstvenemu osebju SŠZD Velenje in slovenjegraške bolnice ter dr. Kralju, ki je v zadnjih trenutkih vlival poguma in nas bodril - iskrena hvala. Žalujoči družini Naglič in Glogovšek S ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega očeta, sina, brata in strica FRANCA GORIČANA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam v hudih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam kakorkoli pomagali prestajati zadnje dneve njegovega trpljenja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kralju za zdravljenje in dr. Menihu za nesebično in požrtvovalno obiskovanje pokojnega v najtežjih dneh in nočeh. Prisrčno se zahvaljujemo za poslovilne besede tov. Goro-grancu, č. duhovniku, kakor vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili v njegov mnogo prerani grob. Vsem, prav vsem za darovano cvetje in vsestransko sočustvovanje in pomoč, naša iskrena hvala! Gaberke, Rogatec, Zagreb, Toronto, Šoštanj, Jesenice, Laško in Velenje. Žalujoči: žena Milka, hčerkica Martina in vse drugo sorodstvo ZAHVALA Ob kruti usodi, ki nam je tako tragično iztrgala iz naše sredine dragega moža, očka, brata in strica VLADA POSTRUŽINA se iskreno zahvaljujemo za hitro pomoč zdravniškemu osebju ter medicinski sestri za spremstvo v bolnico. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se tako polnoštevilno poklonili njegovemu spominu in ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Topler zahvala njegovim poklicnim kolegom iz kolektiva ERE, sindikatu in TV hali Gorenje za denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi* govornikom, pevcem upokojenskega zbora ter g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala za sočustvovanje. Žalujoči: žena Vida, sinova Darko in Vladko, brat Jože in sestra Tinka z družinami in drugi sorodniki. ŠŠD V ODBOJKI IN GIMNASTIKI Najboljši Velenjčani Na področnem prvenstvu ŠŠD srednjih šol je bilo v Velenju tekmovanje v odbojki in gimnastiki. V obeh tekmovanjih so bili najboljši športniki Rudarskega šolskega centra. ODBOJKA - rezultati: TSŠ Celje: Gimnazija Velenje 2:0, RŠC : Gimnazija Celje 2:0, RŠC : TSŠ Celje 2:0, Gimnazija Celje : Gimnazija Velenje 2:1. Vrstni red: 1. RŠC Velenje, 2. Tehniška strojna šola Celje, 3. Gimnazija Celje, 4. Gimnazija Velenje. GIMNASTIKA - 1. RSC Velenje 193,7, 2. Gimnazija Celje 177,4. Posamezno: Franc Moravec (RŠC) 45,9, 2. Aleš Korber (Gimnazija 44,3), 3. Janko Pristovšek (RŠC) 41,2,4. Ivan Gregorc (RŠC) 37,5,5. Branko Kotnik 37,0. Na republiškem prvenstvu v gimnastiki, kjer so sodelovali področni prvaki, je vrsta ŠŠD RŠC dosegla 5. mesto, Franc Moravec pa je bil drugi med posamezniki O \ JAVNA PRALNICA Kersnikova 3 Velenje Obvešča vsa podjetja, ustanove in zasebnike, da je v svojem moderniziranem obratu povečala kapacitete in nudi kvalitetno in hitro pranje vseh vrst perila in delovnih oblek. Po želji naročnikov izvršimo prevoze večje količine perila na območju Velenja brezplačno. Vaše želje in potrebe sporočite po telefonu št. 850-564 K0C -TOZD Storitve p. o. Cankarjeva 1, Velenje. Državni reprezentantje v Velenju Na velenjskem kotalkališču bo 14. maja ob 17.30 uri košarkarska tekma med jugoslovansko državno reprezentanco in reprezentanco Slovenije. Igrali bodo vsi udeleženci prvomajskega TV turnirja. Modni salon iz Velenja bo tudi tokrat sešil obleke za jugoslovanske košarkarje, ki bodo naše barve zastopali na bližnjem evropskem prvenstvu. To prvenstvo bo letos v Jugoslaviji. 4 i 4 4 t 4 4 5 4 5 Velenjski atleti tekmujejo Na otvoritvenem mednarodnem mitingu v Novi Gorici, kjer so izročili svojemu namenu novo atletsko stezo iz umetne snovi, so sodelovali tudi velenjski atleti in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Andreja Šverc je v teku na 1500 m bila druga, za večkratno državno prvakinjo Rajherjevo z novim republiškim rekordom 4:24,7. Milan Bolek je v teku na 3000 m dosegel drugo mesto za sovjetskim tekačem Ponomarjevim, Spasoje Te-šanovič pa je bil četrti. Na meddruštvenem atletskem mitingu v Celju so med 200 atleti na-' stopili tudi Velenjčani. Nekaj uvrstitev: moški: tek na 100 m: 1. Iztok Hudomal 11,7, 1500 m - 2. Edo Hojan 3:59,2; ženske: tek na 100 m - 3. Korošek 13,2; 400 m - 1. A. Šverc 58,7; kopje: Valoh 33,70. V Ljubljani je bilo prvenstvo Slovenije v štafetah 4 x 1500 m za moške in 3 x 800 m za ženske. Velenjčani so dosegli pri moških 4 mesta (Edo Hojan, Milan Bolek, Peter Anič in Spasoje Tešanovič). Ženske so bile tretje (Majda Potočnik, Renata Zupančič in Andreja Šverc). Na malem maratonu v Trbovljah, kjer je v teku na 25 km nastopilo 42 tekačev, so bili najboljši Velenjčani. Zmagal je Milan Bolek, 2. Peter Anič, 3. Spasoje Tešanovič, 4. Tone Vedenik, 6. Jakob Grošelj. ZE PRVAKI Nogometaši Šmartnega so si že 5 kol pred koncem tekmovanja v VCNL tudi teoretično zagotovili 1. mesto, saj so zmagali to nedeljo v Kidričevem z 2:1 in vodijo zli točkami naskoka. Obe moštvi sta si že v 1. polčasu ustvarili vrsto priložnosti, od katerih pa nista izkoristili nobene. Domačini so povedli iz povsem nenevarne situacije, ko je predložek v sredino z leve strani na splošno presenečenje zatresel mrežo Šmartnega. Gostje so v 2. polčasu najprej izenačili potem, ko je Vizovišek streljal proti nasprotnikovim vratom, domači branilec pa z nasprotno intervencijo zatresel lastno mrežo. Ko je vse že kazalo, da bodo Šmar-čani oddali prvo točko, je v 89. minuti Hribernik z glavo odvzel žogo branilcu, v sprintu prešel tudi vratarja in z leve strani rutinirano dosegel zmagovit zadetek. Za Šmartno so igrali: I. Podgoršek, Pokleka, Podvratnik, A. Podgoršek, F. Podgoršek, Kompan, Vizovišek, Hribernik, Denžič (2a-lik), Prašnikar, Omladič (Mandelc). (i. KRAJNC ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta in dedka MIHAELA OVNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tov. Gorograncu in Kroflu za izrečene besede, rudarski godbi za odigrane žalostinke, pevcem za odpete pesmi, delovnim kolektivom ERE, REK, društvu upokojencev, stanovalcem Kidričeve 2-11, Jožefi Glik-selik-Vrabič ter ostalim delovnim organizacijam in znancem, ki so darovali vence in cvetje in nam v težkih trenutkih pomagali ter nam pismeno in ustno izrekli sožalje. Žalujoči: žena Ana, sinovi Miha, Andrej in Oskar ter hčerki Zdenka in Olga z družinami BOJAN PRAŠNIKAR - član Šmartnega in najboljši strelec VCNL - 22 golov ZAHVALA Krajanom krajevne skupnosti Konovo se za njihovo požrtvovalnost in pomoč ob priliki požara prisrčno zahvaljuje družina Jevšek-Bo-rovnik. schiedel-YU-dimniki # montažni dimniki z gibljivo - kislinoodporno - • ognjeobstojno samotno cevjo GRADNJA ŽALEC - PROIZVODNJA IN PRODAJA PGM LATK0VA VAS - NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo* v ustanavljanju — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon [063)" 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mtatuvec - Časnik je kot štirinajstdnevnik ,, Šale Ski rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 dinarjev - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. _ Nov kulturni dom v Šoštanju Koiiifiilsti' KmIii« Tudi uradno otvoritev Fidelinke Svoboda je stara trideset let. V Vietnamu šele nekaj' dni. . . Tudi nova Jugoslavija je stara trideset let. V najboljši!? letih je, bi dejali. Otroštva, tistega prešernega, sončnegaj-igrivega, skoraj ni poznala. Komaj je bila rojena, že se jeI spoprijela s trdim življenjem. Sama in samobitna. Brigade i borbe so sc prelevile v brigade dela, puško je zamenjala ■ lopata. Ni bilo časa niti za to, da bi se borci in revolucionarji oddahnili od neskončnih pohodov skozi migljavice poletnih pripek, pa skozi dež in sneg, ki ga je veter vrtinčil, da je silil v nos, ušesa, usta. .. Samo poklonili smo se spominu padlih, tistih, ki sO s svojo krvjo cementirali temelj današnjika, -in gradnja se je morala nadaljevati, zakaj dnevi so bili kratki, prekratki. Prekratki, da bi lahko prek noči popravili tisto, kar je razdejal kerub smrti, nasilja in človeške groze. Ni bilo časa, da bi potočili solze nad požganimi domačijami, razritimi polji, ki so se v vojni neusmiljeno spreminjala v pušče, ni bilo časa za dolgo minuto tišine. Tako je življenje. Pretrdo, da bi lahko objokovali svojo usodo, čeprav v usodnost nismo nikoli niti verjeli. Dobra_ usoda, ki smo si jo pričeli oblikovati že pred več kot tridesetimi leti, v temnih lesovjih, v globačah temnih ' grap, vendar vedno v spopadu s sovražnikom in z željo, da zaživimo v svobodi svoje, samobitno življenje, je le Avtorji resnice prispodoba za naše lastno delo. Za delo vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Danes smo že zgradili visoko stavbo dela, visoko stavbo duše, polno humanih odnosov, načel in prakse. Tudi zmote in neuspehe poznamo - vendar se jih ne kaže sramovati. Še vedno velja ljudska modrost - kdor dela, greši. Toda uspehov je več in to mora danes priznati še tako zagrizen nasprotnik Jugoslavije, tisti torej, ki sta ga življenje in zgodovina postavila na stranski tir. Nekaj stalnic je, na katere vežemo danes praznovanje osvoboditve. Samobitnost naše razvojne poti, ki jo neprestano poudarja in krepi predvsem Zveza komunistov, samoupravljanje kot najhumanejša oblika razreševanja vrste nalog v skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, pa jugoslovanska neuvrščena zunanja politika, ki stoji vedno na braniku človečnosti In če k temu dodamo še neizmerno zaupanje in ljubezen do tovariša Tita, revolucionarja - komunista, velikega humanista, misleca in politika, smo povedali vse. Pot, ki jo je pokazal, je pravilna. Spomnimo se, kako mirno delujejo njegove besede na primer - prav danes, ko odločno, jasno in pošteno zavrača očitke vseh, ki nam še sedaj odrekajo revolucionarno samobitnost. Ne pripoveduje pa Tito ničesar drugega kot resnico. To ža najbolje poznamo sami. Njeni avtorji smo..,. MILAN MEDEN I PRED OSREDNJO SLOVESNOSTJO OB 30-LETNICI ZAKLJUČNIH BOJEV TITOVIH PARTIZANOV NA POLJANI_ Veliko ljudsko zborovanje 17. maja 14. maja 1975 bo minilo trideset let, kar so na tleh Mežiške doline, na Poljani pri Prevaljah, Titovi partizani prisilili k predaji še zadnje ustaško-četniške skupine. V Mežiški dolini je bila tako zaključena zgodovinska bitka naše ljudske armade za dokončno osvoboditev domovine. Sredi maja 1945. leta so enote IV. operativne cone, med njimi so bile tudi vse koroške, združene z borci III. Jugoslovanske armade, bile zadnjo bitko na evropskih tleh v II. svetovni vojni in na Koroškem potrdile bratstvo jugoslovanskih narodov in narodnosti. Osrednje slovesnosti ob 30-letnici tega pomembnega dogodka bodo 17. maja, ko bo na Poljani pri Prevaljah osrednja koroška slovesnost ob 30-letnici osvoboditve. Na Poljani, kjer na novo urejujejo okolico spomenika, pričakujejo 17. maja okrog 10.000 ljudi, in to iz vseh občin koroške regije ter iz Šaleške in Zgornje Šavinjskc doline. Slavje na Poljani se bo začelo ob 10. uri. Po himni in mimohodu bo predsednik Občinske konference Socialistične zveze Ravne na Koroškem pozdravil vse udeležence zborovanja, nato pa bosta govorila predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Mitja Ribičič, in predsednik Zveze združenj borcev-NOV Jugosiavije, armadni general Kosta Nagy. Pevci, recitatorji in godbeniki pa bodo izvedli priložnostni kulturni program. Na Poljani bodo pripravili še razstavo o zaključnih bojih II. svetovne vojne na slovenskih tleh (Muzej ljudske revolucije Slovenj Gradec) ter filatelistično razstavo. Dan pred slavjem na Poljani, v petek, 16. maja, bo na Prevaljah slavnostna seja Skupščine občine Ravne na Koroškem, na kateri bodo podelili letošnje občinske nagrade in priznanja ter podpisali listino o pobratenju občin Čačak iz Socialistične republike Srbije in Ravne na Koroškem. Tega dne bodo na Prevaljah predali svojemu namenu nove prostore zdravstvene postaje ter nove prostore Pošte Prevalje s telefonsko centralo za vso Mežiško dolino. Pred spomenikom na Prevaljah pa bo 16. maja popoldne promenadni koncert godbe na pihala PTT Maribor. V počastitev 30-letnice osvoboditve pa pripravljajo v Mežiški dolini v mesecu maju še vrsto drugih prireditev in manifestacij, s katerirrii želijo kar najbolj dostojno obeležiti zgodovinsko zmago Titovih partizanov v II. svetovni vojni na tleh Slovenske Koroške. • LETOŠNJI NAGRAJENCI OSVOBODILNE FRONTE V MISLINJSKI DOLINI:_ V jubilejnem letu 10 srebrnih znakov 0F Na osrednji slovesnosti v počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnega delavskega praznika 30. aprila v Umetnostne©- paviljonu v Slovenj Gradcu so podelili 10 Srebrnih znakov in priznanj Osvobodilne fronte. V jubilejnem letu, ko slavimo 30-letnico zmage nad fašizmom in osvoboditve, so prejeli „Srebrni znak Osvobodilne fronte": FRANC DETF.CNIK za aktivno delo v Osvobodilni fronti med NOB in za delo v družbenopolitičnih organizacijah v povojnem času; FRANC HERKOVlC-za sodelovanje in materialno pomoč, ki jo je nudil partizanski vojski ter za delo v društvih in organizacijah v povojnem času; MITJA HORVAT za aktivno in vsestransko družbenopolitično delo, ki ga vlaga v razvoj in utrjevanje delavskega in družbenega samoupravljanja v občini; STANKO HOVNIK za aktivistično delo med NOB ter za povojno delo v družbenopolitičnih organizacijah ter za razvijanje krajevne skupnosti; VIKTOR HOVNIK za njegov doprinos, ki ga je dal kot partizanski borec ter za njegovo delo v številnih organizacijah in društvih; FRANC KOBOLT za aktivno sodelovanje v partizanski vojski in za aktivno družbenopolitično delo po vojni; ANICA KONECNIK za borbeno pot aktivistke in borke NOB in za požrtvovalno družbenopolitično delo po vojni; IVANA PUŠNIK za doprinos med NOB in za povojno delo v družbenopolitičnih organizacijah; JOŽE ZORMAN za prizadevanja za uveljavljanje idealov NOB in socialistične revolucije, za krepitev samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in za razvoj bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi; MUZEJ LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENJ GRADEC za pionirsko delo pri razvijanju tradicij NOB. „Ni naključje, da danes spet stojimo pred novo delovno zmago. Naša dolina bo ob 30 obletnici osvoboditve bogatejša, še za eno veliko pridobitev, kije namenjena prosvetljevanju našega delovnega človeka. Novemu kulturnemu hramu v Šoštanju, mestu, starem 780 let, smo odprli danes vrata. S tem smo odprli vrata kulturi, zabavi, razvedrilu, učenosti . . . Novi dom je obenem krona vsega, kar smo si zadali, da bomo napravili s prvim referendumom v dolini. Cestam, šolam, vrteem, igriščem in drugim objektom se je pridružil objekt, na katerega smo Šoštanjčani dolgo čakali. In prav zato smo nanj še toliko bolj ponosni." Tako je dejal predsednik gradbenega odbora Matjaž Natek na slovesnosti ob otvoritvi nadomestnega objekta za stari dom kulture v četrtek, 24. aprila. Potem ko so šoštanjski godbeniki zaigrali nekaj koračnic in cicibančki vzgojno varstvenega zavoda zapeli nekaj pesmic, je pozdravil vse navzoče, med njimi člana sveta federacije in prvega komandanta slovenske . partizanske vojsKe Franca Le-skoška-Luko, predsednika skupščine občine Velenje Nest-la Žganka, predstavnike delovnih in družbenopolitičnih organizacij občine, izvajalce gradbenih del predsednik krajevne skupnosti Šoštanj Miloš Volk. V imenu krajevne skupnosti, ki je bila investitor doma, je izre- kel željo, da bi kulturni dom, •pri katerem bo treba urediti še toplovodno ogrevanje in okolico, koristno služil svojemu namenu. Zatem je Miloš Volk zaprosil najstarejšega aktivnega člana šoštanjske godbe ,,Zarja" Miha Brločnika, da je svečano odprl vrata novega kulturnega doma. Vsi navzoči so si v lepi avli najprej ogledali razstavo likovnih del slikarja in književnika Smiljana Rozmana, zatem pa so napolnili dvorano z 292 sedeži in prisluhnili priložnostnemu programu, v katerem so nastopili Lado Planko z violino na klavirju ga je spremljal dr". Rajko Fenc in šoštanjski mešani pevski zbor pod vodstvom Jurija Pačnika. Novi dom v Šoštanju ima 670 kvadratnih metrov površine. Osrednji prostor je dvorana za kinopredstave in druge prireditve. Poleg tega ima dom dve spominski sobi za stalno zbirko umetniških del rojaka Ivana Napotnika, knjižnico, velika avla bo služila tudi kot razstavni prostor. Predračunska vrednost doma je znašala 7 milijonov dinarjev. Od tega je rudnik lignita Velenje prispeval kot odškodnino za stari dom 5 milijonov dinarjev, dva milijona!pa občani v obliki samoprispevka. Dejanski stroški gradnje pa bodo precej večji; saj jim je treba prišteti podražitve materiala, urejena pa tudi še ni okolica doma. Slednje bodo storili takrat, ko bo v neposredni bližini zgrajen prepo-trebni zdravstveni dom. Med prvimi je vstopil v novi kulturni dom v Šoštanju tudi Franc Leškošek-Luka. Na sliki v pogovoru s predsednikom gradbenega odbora Matjažem Natkom in Mihom Brločnikom, ki je slovesno odklenil vrata novega kulturnega hrama v Šoštanju. jeno ustavno načelo o enotnosti jugoslovanskega tržišča. "„Naša delovna organizacija," je nadaljevala, „si je zadala nalogo, da zgradi novo pekarno v Velenju. Ob podpori skupščin občin Velenje in Subotica ter družbenopolitičnih dejavnikov Slovenije ter Vojvodine smo izpolnili nalogo, katere cilj je finalizacija surovin s polj Vojvodine in naših mlinov ob uporabi sodobne tehnologije. Naša največja želja pa je bila, da zagotovimo vašemu kraju zanesljivo in kakovostno preskrbo naših proizvodov." Ruža Vukovič se je. zahvalila vsem, še zlasti pa predsedniku Nestlu Zganku, ki so pomagali, da je v novi pekarni v nepolnih desetih mesecih stekla poskusna peka kruha. „Nova pekarna je rezultat globokih, prijateljskih medsebojnih odnosov, ki jih velenjska občina že dolgo vzpostavlja in krepi z vsakomer, ki je pripravljen sodelovati in ustvarjati," je nato dejal predstavnik skupščine občine Velenje Janko Vovk. „Tokrat je to sodelovanje seglo daleč prek republiških, meja. Subotica je tisto bratsko mesto, s katerim je velenjska občina začela zelo uspešno sodelovati z integracijo Seveija in Gorenja. Takšno odpiranje občinskih in republiških meja, ki omogoča neomejeno sodelovanje na najrazličnejših področjih združenega dela, predstavlja izredno politično akcijo, v katero so vtkane osnovne zamisli naše nove ustave. Delovni ljudje in občani Šaleške doline se tako ponovno veselimo enega imed mnogih delovnih uspehov, ki dobiva, še prav- posebno obeležje in pomen v času, ko praznujemo 30. obletnico našega svobodnega življenja in dela. Zato je ta objekt, ki ga danes odpiramo, še toliko večja pridobitev, saj resnično sad bratstva in eno nosti kot svetlih tradicij NOB socialistične revolucije," je skl nil svoj govor v imenu skupši ne občine Velenje Janko Vovl Po končani otvoritveni sli vesnosti so si vsi navzoči ogl dali „velenjsko" Fidelinko, kateri lahko spečejo 2000 kili) gramov kruha in 10.000 kosa raznega peciva na uro. V oprema je dom ače proizvodi in je najboljša, ki jo je mogoi dobiti na jugoslovanskem tri šču. Gradnja celotne pekan silosom za moko je veljala do brih 25 milijono^dinatjev. Ruža Vukovič, namestnica neralnega direktorja Fidelinke je v pozdravnem voru naglasila, da je z pekarne v Velenju ustavno načelo o goslovanskega tržišča. Čeprav ima novi kulturni dom v Šoštanju 292 sedežev, prvi dan ni mogel sprejeti vseh, ki so se udeležili slovesnosti ob njegovi otvoritvi Ob navzočnosti velikega števila gostov, med njimi je bil tudi član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, je predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank v petek, 25. aprila slovesno predal namenu novo pekarno v Velenju, ki jo je zgla- dilo subotiško podjetje Fide-linka. V pozdravnem nagovoru je namestnica generalnega direktorja kombinata Fidelinka iz Subotice Ruža Vukovič poudarila, da je z izgradnjo tega najlepšega in najsodobnejšega tovrstnega objekta v državi potr- Prva uradno pečena ,,štruca" v rokah predsednika skupščine občine Velenje Nestla Žganka. Gostje, med njimi je bil tudi Tone Bole, so si po slovesni otvoritvi v spremstvu tehnologinje Milene Vrečar ogledali prostore nove pekarne.