Leto IV., štev. 37. V r*tf*llii čAfrfelc dne <1O. marca 1922. Poitnlna plata y gotonlrii. ¦H^^M^B Licejska knjižnica ^^^B 98 ' BB H^^^^^B ^B&ffilüA Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, zaijfjBzWnstvoJettio/120'üin. — Oglasi za mm višine stolpca 40 k Reklame me.d tcktfbm, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamcz^^^lka)5*^iiG^0 p. Izhaja vsaK torek, četrtek In soboto. ¦¦¦¦¦¦ Uredništvo Strossmajerjeva ul. št. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. Upravniitvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. L=a Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. =3 XJsoda Iiogaške Slatine. Kopališče Rogaška Slatina. ki ic najznatncjši del onega aktivnega prc- možcnja bivše Štaierske, kl se nahaja na našein ozemljn. jc zadnje dni prcdmot mnogih razprav. Videti je pa, da ic naSa javnost o pravnem položain zelo razlie- iiih nazorov. Naše stališče je to, da Ro- gaška Slatiiia ni last naše državc in i:i uobencga tozadevnega skiepa kr. vladc. Kopališče je le avtomatično prešlo v n- .pravnem ozirn preko povcrjeništva za javna deki v Liubljani in Zdravstvenegn ociseka v podroeje ministrstva narodne- ga zdravja. Kor je kopališče.lansko leto porabilo za invcsticije nad 7 milijonov kron, je finaneni 'minister, ki jc znan po svoji veliki štedljivosti, postal zelo ne- razpoložen glede daljnih krcditov za wove invcsticije, ki so nn.ino potrcbne. Vslod tcga k1' ravnatel.i kopališča pri po- kraiinski upravi v Ljnbljani iskal naeina. kako bi se za investieije našii privatm viri. Pokrajinski namestnik g. Hribar ie ob svojeni zadnjem bivanjti v Beogradu jinel urediti nicd drngim tndi to stvir. pri miiiistru narodn«ga zdravia. To mi- nistrstv« ic soglašalo s prcdlogom, via preidc uprava na pokrajinsko vlado \f Ljubljani. ki namerava prcko nekega konsorcija dati eksploataci.io kopališca v liajem nckim bankam ob udelcžbi dr- žave do polovice. Due 4. ianuarja 1919 jo pa rniuistrski svet za avtonomno premo&enje btvše sta.ierske imovinc micnova! predsednikom likvidaciiske ko- »nisije posl. dr. Kukovcn, ter so jo i>oz- 'loje na žboru delc^atov vsoii okrajnih ;uistopov štajcrskih izvolil tndi likvida- cijski odbor iz zastopnikov vseli strank. Ta likvidacijski odbor je sicer piopnstil tiejansko upravo avtonomncxa štajer- skcsfa |)remoženja pokr. npravi v Ljub- ljani, vcndar sc pa ni odrekcl svoji n«- ravni pravici, da ima odločilno besedo pri v.sakem ukrcpu, ki se tiče avtonouv- ncga prcmoženja bivše Štaicrskc. Po \ stopu knietijskc stranke v vlado bi bil imo! prevzcti g. I. Sancin preclscdstvo iikvidacijsko komjsije štajerske. v rcr- snici pa svojega posla ni prevzcl in jo postal pozneje šef oddclka kmetijsiva j)okr. upravo-, katero meslo tudi u\ zdri:- zljivo •/. inienovanim posloni. Zato je Ur. Knkovoc kol bivši prudsednik likvidn- cijskc komisije smatral potrebnim. ua- stopiti \- varstvo pravic bodočc niari- borske velike županijc in je brzojavno naznaiiil svoj protest miiiLstni narodne- :-:a zdravja in pokr. naniestiiikn %. Mri- barju, ko je slucajno čul, da so .v;re zn j)rodajo Ro.^aške Slatine nckemn kon- zorciju bank. Pokrajinski nainustnik r. Hribar je g. dr. Knkovca v Bcojjradu pi- sineno in telefonski obvestil. da ni jio- vora o prodaji. Dr. Kukovcc mis je imc- nom likvidaeijskega odbora izjavil, ua vzaine to na znaiije in da zahteva, da sc tndi vsaka druga in tndi kaka kreditnn akeija izvrši Ic s privolicnjcm icj;itini- ncjca zastopstva stajcrskcjra avtonom- aega prcmoženja. toroj likvidacijsko ko- \ jnisije Stajcrske- | Dr. Kukovcc jo pa tndi niotodajnc Oinitoljo v Rogaski Slatlni oDüzoril. da b; bilo uniestnejše krcdit vzoti pri ka- kem javncm zavodu mariborskega o- krožja na pr. pri mestni lirunilnici Cclj- ski, no pa vezati avtonomno nrornožcnje prod zaslišanjem oblastiic sknpščinc na kako'bancne konsovcije. To je današiije stanjc te zadeve. IVAN I3IZJAK: Stanovanjsko vprašanje v Celju. Stanovanjska ankela ie itnela ne- • kaj sestankov, na katerili je sestavila ' načrt za z.icradbo štirih stanovanjsKlfi his in izdelala prcdlojj: /a obrestovanjc in amortizacijo posojila, ki bi se najelo v to svrho. S tern predloKom Ivjde se bavil obeinski svet celjski \- prihodnjili dni'h. Prcdloii se .ulasi: ¦ , V';>ak inijcmnik kakor Iiišni posest- i iijk, piaea od stanarine stanovanja kakor twovske.^a, obrtniške^a in pisarjiiškega lokala p(> slcdeoi tabe.'i: do -10 K najettiniao 5%, od -11 Uo 120 K $%. od 121 do 240 K J.0%, od 241 do .%() K 15%, od o()l do 540 K 20% od 540 in veO kron najenminc 30%. l^a bo treba v stanovanjskeni vpra- j šanjn nckaj ukrcniti, si ie vsekakor vc- čina na jasnem. da se jjoniore družinan:, ki trpc pod stanovanjsko bedo, do člo- \reške1vja stanovanja. Onicnjoni predlox' pa jo i/. obrlni- šketfa staiiščn absolutüo no.sprcjomljiv, inoraiMo ^a pobijati do skrajnosli. Po omenjenem predloj^u bi moral inarsika- leri obrlnik v Celju vcč mesečno to/.ft- clcvnc«a da\-ka placati, kakor bi plačal sui.novalcc v novozKrajeni hiši liajen.- nine. Bil bi to najveeji iop na žepe. že itak izmoz«ane>fa obrtnika. kakor urati- nika, ki bi to visoko breme najtežje ob- OutiJi. Pojiiisliri moramo, da smo ze pri vsaki doscdanji seji obciuskeya svota dovoljcvali različne veeje izdatke. Razen tc^a so eeljskc ulice razora- ne tako, da človek pri slabcm vremenu ne vc, kako bi se izoKnil inlakam. Tlak je v skrajno slabcm stanju. Bog pa nas varni velike povodnji, katura narn gro- zi, d;t odnese kapucinski most. Novi most bo stal milijone. obeinski svet pa ne bo v'edel poti, kako in s C'im istoga zgra- diti. Nnjna potrcbii bo. panio in kadno kopaiisec postaviti. To je skrujna po- treba, Koliko drnjjih stvari bi 1i;i'> ^e naštcti. Ako clovck vse to premisii. .so nm lasje ježijo prod težkiini časi, ki oakajn eeljsko prebivalstvo. Da je pri takem položaju iroba skrajue previdnosti in zmernosti, je ra- ztimljivo. Ne bo sc nio^'el obuinski svet ¦spnscati dalje, kakor kvcčemn k stavbi cue vccje hiše s kakimi 18. sianovanji. Amortizacijo isle pa treba spraviti čisto na dnitfi naein v tok, da ne bo ta- ko qbeutno zadcla obrtnik::, nradnika in dclavea. Povišanje ^ostašeme \- to s\riio bi- lo b." najbolj priporoeljivo. Zidaie bodo banke in želcznica, ozi- roni;; so jih mora prisiliti, pricakovati je toroj 50—60 stanovanj in z omenjeno iiišo bilo bi za prvo silo vsekakor po- nw<;uio. '-•iidi ne bi bilo nasprotov:ui. ako so prodajo dosedanje obeinskt' nise in | iz sknpiC'ka istih naj bi se sradilc novc hise. Na ta načiii ne bi bilo- trcba tozs- tfevnih novih davkov obdnsfvu nalaffati. Najlopše in najizdatnejše bi pa bilo, ako bi v tc svrhc žrtvovala splošnost /-• nre dela na dan. drngi pa. ki tei^a nc bi hoieli, tern pa naložimo 100% višji davek in bilo bi vse to v najkrajscm Ca- su doscgljivo. Ako pa te požrtvovalnostl ni doseei. tedaj pa ne bodo :me!i pravicc nasprotniki obrtnistva tako visoke žrt- \re za zidanjc ln'S od najcnmikov zali- icvslti. Ako se hoeo davke na kapitalistc prevaliti, sc tenm ne bom jipiral. Omc- njeni prcdlog pa bi najmanjo /add kapi- taliste, temvcc kakor že omenjeno, za- del bi obrtni stan najtcžje. Nekaj tace«a jaz vsai ruisliin. ne bi mogla nobena obstojeeih strank preel javnostjo zagovarjati. Tiidi ne bi mogel sofflašati, da bi se v te svrhe trgovee težko obremenilo, kajti oni .tcotovo ne bi plaeali to iz svoje^a premoženja, teni- vec prcvalili bi to na konzmnenta. — Znacilo bi to splosno podraženjc vseh potrebsein. Iz vscga teKa jo razvidno. da nc kaže se naenkrat odloeiti za take o- K'romjic izdatke. Tndi ne morcm razu- meti, kako da sc drži v tern vprašanju akoliška občina tako rezervirano. Ali moramo biti res ravno meSear.i pri vsaKi priložnosti glavna žrtev? Oospodjc ob- Cinski svetniki, opoininjani vns k skraj- ui previdnosti. Dostavok urcdništva: Priobenjeino .iiorenjo razpravo g- Biziaka. s kojo se v principu strinjamo. Uvidevamo popoln«. da se npravieeno upira naše obrtništvo :ako volikemn novemu obdaeenju, ki ga predvideva prvotni stanovanjski celjski naert. Ako sc oziraino na naSe nradni- štvo in delavstvo ter sploh i\u gospodar- sko sibkejše sloje, ki tvoriio osromno večino mestnega prcbivalstva. moramo odločno in odkrito izjaviti in povdaritl. da bi vsi ti sloji nikakor in pod nobenlm poKojcm ne mogli privoliti v obreinen?- tev, ki presega njih iinaneiio nioe, saj vx danes ne morejo več shajati. Tndi Je treba pomisliti, da je uradništvo in de- lavstvo inalo stabilen elenunt, ki pač rabi in išče strehe zase in svojc rodbi- ne v krajili, kjer slnžbnje, ki se ga pa na tak naein tndi ne more prisiliti. da naj s svojimi borimi krajcarji prispeva k zgradbi his. ki so in ostanejo last mesr- ne občine celjske. Bilo bi to vsekakor socialno težko in krivieno breme, ki bi obremenilo najemnike, hišnirn lastnikom pa prav nič konstiio. Hcei moranu). via stranke. ki to forsirajo, pa če tndi s«? imcnijjejo socialne, iiima.it) dovolj soci- alncga onta in sinisla sociahii pravieno- sti. Ako se trgovina. ubrt in indnstrija pri nas Siri in krepko razvija, jo to v vi- soki meri v interesu oboiiic, koji izvira^ io iz teli panog gospodarstva novi. iz- datni viri dohodkov. Stvar občine. pa no snmo nieshio temvec v nič mi.njši meri Okoliske obeinc jc, da pride raz- voju iiulustrije in drugih panog gospo- darstva z novinii zgradbami nasprotV, vkolikor more to spraviii v sklad s svo- jiir.i financami. in v k.olikor tega indu- •sirija in trgovina v lastnem interosu zn svoje nameščence sama ne more storiti. Sfvar soeialno šibkih slojcv pa nikakor ni in ne sine biti nikdar. ila bi v scda- njih obnpnib raznicrah uai šc zato ki- vaveli. To smo smatrali pqtrebno. Ja odločno in jasno povemo. ker stojimo. kakor enjeino. tik pred 'obravnavanjem stanovanjskega vprašanja v mestnem obeinskem svetn. Demokratska stranka I-:MILK ZOLA: Gospa Neigeon. (Iz francoščine.) (Dalje.) II. To prcdpoldne je bilo, ko scin zopct vklei ti dve dami v slikarski razsfavi. kl -se je ravno danes otvorila. Priznam .lavno, da se mi jo zdelo, da iili morarn sl'cc^.tl.ln J:» bi komaj rnoKCl oceniti tri all stirj jisoč slik, mimo katerili sem sc sprchaja stiri „rc. Vecraj se mi je po- nnuil fcliks da me pride iskat okoln poldne, kosila bi v rcstavraiitn cics Chanips-rJisees. Veliko sein Premišljcval od oi.ctca i veeera pn grofici, vendar nioram reC-I, ! da moje misli niso bile kaj prida jasne! I Kako tiiJ svet je ta parižki svet, tako I olikan in istočasno tako spridon! Nika- j kor nisem strog moralist. Misel, kar sc jc dogajalo in slišalo wed ljudini v ko- : ličkih salona moje tetc me ni nic vzne- j niirjala. Slišal sem opolzle, surovc be- j sede, ki so jih govorili poluglasno in vcC ' kakor polovico žensk sem videl. da so se obnašale kakor goskc; vse jc bilo pokriio s plaščem vliudiiosli konverza- eije in obnašanja. nasilje. ki je oneča- ščalo niatoro in heero, omadežnjoč naj- bolj postene tako kakor najbolj konipro- niitirane. Kako naj bi clovek spoznal lesnieo sredi lakih riskiranih dohodkov, o trditvali, katcre prvie sliši. kako naj odiodije o kreposti in nesramnosti kakc žcnske? Spoeetka sem inuslil, da sprc- iema moja teta, kljnb tenm kar jo zatr- jcval moj oec, samo izpriden svet. Toda Peliks me je poneil, da je taka uavada v vseh parižkih salonih. Tndi najstrožje hiSne gospodinje morajo biti v tej toeki tolcrantne, drngače ne pridejo obiski. Moje prvotno razbnrjenjc sc ie pomirilo, nič vce nisem čutil potrebe, da bi na tak lahek naein dopadcl in da bi nžival vc- selje pridobljeno s tako milostjo. Vsako jntro, že štiri dni zaporedo- »iia. se nisem mogcl zbuditi v svoji matt sobi na nlici Laffittc. Da ne bi mislil na Louiso in Borto, kakor sem iih imenoval Prijateljsko. Ctiden fenomen se je poja- vil v meni, začel sem jih zanienjavatf. Danes sem bil prepričan, da je Fcliks prayi Ijubčck Berte, toda to me ni nie ranilo, obratno vzpodbujalo ine je in go- tov sem bil, da se ji bom znal priktipiti, da me bo ona ljubila. Zedinil sem obo v eno, ee so se drugim ndale, zakaj bi se pa meni ne? To je bil neprestani pred- mct sladkih sanj, predno sem vstal. Za- kasnil sem se v postelji, veselil se topic odeje in se obrnil vee kot dvajsctkrat » veliko lenobo. Nisem hotel nio natanko prevdariti, prijetno se mi ie zdeio, Ja som bil prost in z napetostjo oakal oc!- kritja ženskih skrivnosti. Radoveden sem bil na okolščinc. ki mi bodo odkriie nekega dnc Berto in Louiso. vendar ni- sem hotel vedeti, kateri dan bode to. — Vstal sem s preprieanjein. da mi je Ie izbirati in postati gospod ene aii druge. Ko smo vstopili v prvo dvorano slikarske razstavc, sem bil presenceen nad velikansko gnjeeo Ijudi, ki so se tu drenjali. «Hudiča.« jc godrnjal Feiiks. Miialo pozno sva piisla. Prerivati sc bova mh- rala s komolei.« Bila je jako pestra množica umct- nikovrmešeanov in pohajkovalcev. Sre- di slalK> sešitih povrSnikov in temnih su- kenj so se mesale svetle toalete, tc po- miadanskc vescle- toalete Pariza iz tan- ke svile in živih barv. Čudil sem se žcn- ski vztrajnosti, ki so prerile vse grnče, čeprav so se jim trgalc eipke in padale ua tla. Sle so od cne si ike do drugc s tako samozavestnimi koraki. kakor bi stopale po iijih-ovein salonu. Samo Pa- rižanke ohranijo božanstvcno resnost v splošni zmodi, kakor da bi jih izgovoi- iene besede in tTenutni dotiki nc mogli dos-eci in jih omadezevati. Slcdii sem nekaj easa s pogledom damo. katero jc iinenoval Feiiks vojvodinio A.... sprc- mljali ste jo dve heerki v starosti od šestnajstih do oscmnajstih let. Vse tri so gJedale Ledo, za niimi je pa delala sku- pina inladih slikarjev preeej döbele o- pazke. Feiiks se jc podal v dvorano na d<:- sno, kjer je bila cela vrsta čveteroogla- ¦ till vclikih siik in kamor rrinožica ni tako silila. Skozi steklcni strop je padala jas- na svetloba, vendar se ie vide! prah, ki ga je povzročila množica, vzdigoval sc .ie kakor lahek dim. 2enske bi morale bi- ti res lepe, da bi mogel človek vztra- y<\ti v tej svetlobi, v tcj inonotonosti, kl je odsevala od slik vseh štirih stcn. Za- Celo je postajati vroče. Plcšasti gospodje bledih obrazov so sopihali sem in tja s klobukom v roki. Vsi obiskovalci so imc- li nos kviškn. pri nekatcrih slikah s^ se Stran 2. »NOVA D O B A Stay. 37. bo odlodio zastupala to stališče, ker mora v vscj doslednosti odklaujati na- meravatio obrcmcnitev naieinuikov, ki bi bila krivicna ter bi niti najnmtije nc ] koristiia liišnim lastnikom. Zdravstvena vzgoja miadine. (Polemično kritičcn spis.) Predaval na Ljudskem vseučilišču v Celju g. dr. Mano Dcreani. (Dalje.) Hi. Nürniaino dobo eloveškega življcuja, ki sc začcnja z rojstvoin in konCa ^ smrtjo, delimo v tri dele: mladosf, 1110- ška Icta, starost. Moška doba je iiajdaljšu, starost naikrajsa, mladost obsega nekako trc- tjino eelega življenja. Mladost jc doba rasti. razvoja, dozorevanja, priprav- Ijanja. Moška doba je doba zrclosti, polue nioči in dela. V starosti pojemajo zc duševne in telesne moči eloveka. Več kot polovica rojeuih nc doseže starosü. Ponekod jih umrje že v mladosti, žc prva leta življenja nad polovico. Vzrok prezgodnemu uniiranju so spiosno nc- zdrave razmere. beda in pomanjkljiva nega in vzgoja otrok. , Mladostno dobo delimo: V nežno mladost all oxjo otroško dobo in v mlada Icta a!i tuladeuisko dobo in razločujcnio sovrstno dobam: dete, otroka, dečka, dekiieo, mladeniča, nila- denko ali tanta in dekle. Znanstveniki dele mladost šc boli na drobno: Novorojeučka nazivljamo dote do odpada popkovine. torej do starosti 8 dni. Dojcnčka nazivljamo doty dotloj, dokler ga doji mati, da zadobi mlečiio zobovjc in da izhodi, doba do I ali 1 '-' leta. Neutralni ali si edn.iespolm otroški dobi prišievamo otroka, dokler obdrži inleeno zobovje, doba od 2 do 7—8 Icta. Po sploSni telesni obliki so dcčki te dobc enaki dcklicam. Razloeuiejo so spoino edino po spolnih organih. V biseksualni a!i dobi spoltifcga lo- čenja razločujejo se otroei ze tudi po raziicnem razvoju ostalih teiesnih oblik v dečke in deklice. doba od S.—15. Icta. Doba dozorelosti-puberl«te jo doba mladeniške in dekliSke «odnosti vseh spolnih organov. Tclesno so niladcuiči že moški, dckleta Žc zenske, to je doba <)C| 15.—20.—24. leta. ¦ Popolnoma loeenih ozkih mej tern dobam lie moremo staviti, ker prehajajo polagoma cna v drugo in ker se otroci nc vazviiauv vsi enako- merno. Nekateri mladenioi ima.io že tudi dusevno popolnoma moški značaj in dc- kleta, ki stopajo s In, 17 letom v zakon, naravno ne bomo prištevali vce otro- kOTll. Namenu te razprav- bode zadosto- valo, ako delimo dobo mladosti boli eno- stavno le v predšolsko in šolsko dobo, ker je sola v danasniili razinerah oni mejnik, da določa vzgoio otrok najzna- cilnejse hi najodločnejše. Otrok ostane do 6. leta doma, zatem začne pohajatl v hoteli pobiti, tekali so, prerivali se ka- kor spuSecna človeška ereda po palaCi sem in tia. Brez prestanka se je slisalo neprestani ropot nog po parketu. katc- rega ic sprcmljalo vpitje in eovorjenje, kakor šumcče mono. »Vidiš,« mi je rekel f'eliks. »veliki stroj. o katerem se toltko govori.« Sest vrst ljudi je opazovalo veliki stroj. Zra- ven so bile ženske z očali, umetniki, kt so potihem govorili, in tudi vclik sun gospod. ki si jc Motel napisati par opazk. Jaz seni komaj pogledal. Zapazil seni v sosednji dvorani dvc dami, ki sta s skrbno natančnostjo gledali malo sliko- Pod širokimi klobuki sein vidol erne kite in svetle lase, naenkrat pa ie zagrnil val liaroda obe dami. Stavil bi nc vem kaj, da stc bili oni dvc. Cez nekaj casa seni zapazil med glavaini enkrat erne kite enkrat svetle lase. Nič niscm hotel omc- niti Feliksu. zadovoljil sem se, da seni ga pelial v sosednjo dvorano. Zdelo se mi je, da je prvi spoznal te dame. -Tih je- li morda zapazil kakor jaz? Skoraj go- tovo. kajti pogledal me ie s fino ironijo. »O, kako srečno svidenje!« je za- klical in pozdravil. (Dalje prih.) solo. '1'elesno vzgojo otrok ;iam )c po- teiiitakem d'eliti glavno: V domačo in šolsko vzgojo. V prvi dobi so poklicani starsi, da vrše vzgojno dolžnost, v drugi šolski dobi poleg staršev še učitelji. Danes, žal, zanemarjamo telesno vzgojo še doma in v soli. Pok-g že navedenlli vzrokov ncuspešne telesne vzgoie otrok so krive dalje še neugodne sociialne ras:- i mere, v katerih živi večina rodbin. Nc- ugodnim socialnim razmcram priSteva- ino med drugim: Zaposlenost očeta all matere. ali obeh izven doma. Dalje bo- lezni, oslabelosti roditeljev ali otrok In pa slabc gmotne razmere, bedo. revŠči- no \- družinali z obilico inajlutili otrok. Naloga prave vzgojne zakonodaje bi lrm- rala biti, po moznosti omiliti in odstra- niti vsa nasprotstva smotrene vzgoje in uege otrok. V šolski dobi pa je krivo površne telesne vzgoje mladine, deistvo, da je ustroj šolskcga delovania dosihdob na- perjen vse prevee na ueenje gotovm predmetov in vse premalo na vzgojo te- lesa in dnlia. Danes prevladnje v vseli šolah pouk, ne vzgoja. Delili smo vzgojo: v duševno in tc- lesno; v domaeo in šolsko in v vzgojo zdravih in bolnih otrok. Ako (e točke razporedimo, pride najprvo v postcv: Telesna vzgoja zdravih otrok v do- mači oskrbi v predšolski Jobi. !Podajmo se toraj v krog naslft inalčkov, onih bitij, ki so nam zdravi in krepki v najvceje veselje, ki pa nam povzroeajo tngo in žalost, ako jih zade- ne nesreea in bolezen. Iz sobe, iz doma- ce hiše jih spremljajmo na prosto, na vrte in livade. na igrišča in v solo, spremljajmo jih skrbno od rojstva do one dobe, ko že stop'jo saini samostojno v vrvcnje življenja. Cloveški plod raste \> incsecev do popolnega razvoja, da pride kot novo- rojenec na svet. Lega in držanjc človc- škega plodn v materiücm telesn se pr!- lega obliki inateruice. Plod jc zvit v pol kolobaria. lirbtc- niea mu je moeno vboeena naprej. — Okoneine so skreene proti sredini in plod plove obdan od jajčnih hipin v Po- rodni icknCini. Pri rojstvn obdrži otrok tako sklonjeno in skrOeno obliko in se pozneje prva leta se otrok večkrat po- vrača v tako lego. Ako leži otrok mirno v posteljci, ako spi. ako ga zebe, ako je bolan — leži vedno ? skreenimi udi in izbočeno hrbtenico. Na to prirojeno po- sebnost se še pozneje povrnem. (iotovc škode zadenejo plod lahko že v materl- nem telesu. Tu omenirn ic eno zelo po- gosto že prirojeno pokvarbo nog, t. j. kepasta noga, ki obstoja v tern, da je stopalo zvinjeno in prevrženo na zno- traj, tako, da stopa otrok po zunaniem robu nogc. (Napaka se da operativno odstraniti.) Ce je prispel otrok zcirav in godetf na svet. ni posebna nmelnost. otroka dalje zdravo vzgoiovati. Zapomnimo si: »da je otrok organiccn del matere« in Ja mora tako ostati se dolgo potein, ko se je že ločil od materinega telesa. Otrok prva leta je navezan na mater. (Dalje prih.) Politi&ne vesti. Važne izjave zunanjega niinistra o Reki, (ienovi in Rusiji. Na seji o zunanje- politiCni debati v parlamentu ie govoril dr. Ninčič in izjavil, da so vladi došle vesti o zakljucenju takega sporazuma med Italijo in Reko, da pa ta sporazum ni bil zaključeii s pristankom naše drža- vc. Naša vlada sniatra. da more reška država sprcjemati mednarodne obvezc sele tedaj, ko bo kot neodvisna država popolnoma organizirana in mednarodno priznana in ko se te obveze odobrijo na .način, kakor to reška nstava predpisuje. ¦Zunanji minister dr. Ninčič ic odgovoril na vprašanje poslanca Laziča glede po- litikc nase države na genovski konfe- renci in izvajal med drngini: Mi smo pri- stali na to, da sodelujemo na tej konfe- renci, kakor so na to pristale vse evrop- ske države, ker je tudi v našem intcrcsu, da se vzpostavijo in nredi.it> ckonomski in finaneni odnošaji v Cvropi. V komnnl- kcju z due 15. marca je točno obrazlo- žcna vsebina sporazuma med Prago, VarSavo, Bukarešto in BeoeraJom. Ni nain znano. ali se bo na genovski kon- ferenci tudi stavil predlog glede razoro- ženja naše vojske. Naša vojska je in- strument mini, ona je garancija za nc- 1 moteui gospodarski razvoj naäc državc I To je povseni naravno in ako bi bil stav- Jjen na genovski konierenci takšen pred- log, nikakor ne bi bil koristen za dosego mini v Evropi, predlog bi bil vsekakor odklonjen. (Jlede vprašanja poslanca Laziea o naših odnošajih naprain Rusiji hi kakšne predloge bo stavila naša vlada na genovski konferenei, glede obnovit- ve Rusije, je odgovoril minister: Mi v gospodarskein oziru uisrno direktno teresirani na obnovi trgovskili odnoša- jcv s soscdni Rusijo. Mi smo poljcdelski narod kakor so tudi oni. A indnstnjskih ;proizvodov, katere bi mi notrebovali, oni niinajo. Kar se tiče politiijuiii odno- sajev z Rusijo, homo poskušali druge kontakte in sieer v sporazumii z našiim prijatelji in zavezniki. Adniinistrativna razdeiitev v rokali vlade. 28. tin. je potekel rok. tekom ka- terega jc imel zakonodajni odbor po w- stavi pravieo izvršiti administrativno razdelitev države. Zakonodajni odbor je predložil narodni sknpščini poroeilo, da svojega dela ni mogel dovrsiti. Kompe- tenca za administrativno razdelitev je z današnjim diicni prešla v smisln ustavc na vlado, ki mora tekom enega meseca !. j. do 28. aprila izvršiti razdelitev s po- sebno uredbo. Demjsija mnsliinaiiskHi ministrov. Z > ozirom na razkol v muslimanskem klnbn sta niinistra Onierovic in Vilovič 28. tm. pop. oh 15. naznanila min. predsea- niku Pasieii svojo demisijo. Reška konstituaiita se ne vme na Reko. Rcška jngoslovanska siranka je izdala sledeei komunike: »Italijanski li- sti pišejo, da sta na seji konstituanie v Kraljevici nastopili dve strnji: miroljin)- na pod Pajcurieern in dr. Rudauom in intransingentna pod dal Martellom, dr. Talmo in Biasijem. Zmagala da je intran- sigentna struja. obstojeea iz lnladih čla- uov. Miroliubna struja, da je bila za po- vratek konstituantc na Reko, dniga pa proti povratku, dokler italijauska vlada ne jarnei članom konstituante osebne varnosti in svobode akcije. — Vse lozrt- devne vesti italijanskih listov so brc?. vsakc podlagc. Veeina rešk.. konstituan- te, ki je zborovala v Kraljevici, jc iuuit- reč soRlasno sklenila, da se nc vme na Reko, dokler ne bo ta očiščena lašistuv. legijonarjcv in italijanskih vojakov. Po- ložaj na Reki ie vedno slabši. rašisiov- ski teror postaja kljub temu, da so pre- vzeli vzdrževanjc rcda alpini, vedno hujši. Alpini izjavljajo, da nimajo nobe- nega naloga za vzdržcvanje reda. Veeraj so fašisti vdrli v stanovanje poročnika Masa in oddali 14 strelov. Vse to v na\- zočnosti karabinierjev. »Popolo di Fiu- me« nazivlje Zauello izdajico in nadalju- je s hujskan.iem proti članom konsütu- ante. Kako spoštu.ie Itali.hi slovanski je- zik. V sodnih uradiii tržaških se popol- noma odpravlja tiporaba slovenskega in hrvatskega jezika toliko v spisih ka- kor v iistnem obravnavanju. Vsak iira\-- ni ein se mora vršiti edino in izklinčno le v italijanskem jezikn. Pri sodiščih pa, kjer je slovanska veeina (Podgrad, Ko- men. Sežana, Ilir. Bistrica. Postojiui, Se- nožeče) se smö dotični jezik še nadalje nporabljati; istotako mora jo pri jezikov- no mesanih sodisčih (Volovsko-Opatija) obravnave in sodbe biti v italijanskem jezikn, dopuščene pa so vloge v slovan- skem jeziku. Če pa je nasprotna stran- ka italijanske narodnosti ali če bi slo- vanske vloge ne hotela sprejeti, mora vlagajoča stranka na svoje stroške in v doloeenem roku oskrbeti italijanski prc- vod dotienega spisa. Od prvega maja da- lje bodo vsi spisi, ki pridejo na tržaško deželno sodiSče in niemii podrejena druga sodišča, vrnjeni vlagnlcu s pozl- vorn, da naj ponove isti spis v določc- nem roku in z opombo, da se bo siccr smatralo, kakor da spis ni bil vložen. Celjske noviee. Slovenskint — narodniui krogom Celja. Ruski voini korcspondent Oregorij Inozemccv je poslal Celiskcrnii Sokoln sledeči dopis iz Splita: Da bi se jugoslovenska javnost, u prv-om redu sokolski krugovi upoznall što bolje sa razvojem prilika n Rusiji i sa dogodjajima, koji su sc po svršetku velike vojne zbili n velikoni slavenskoin narodu, naumio sam, da u turneii po Ju- goslaviji, u mjestima gdje postojc So- kolska društva, odrzim jedno predava- nje, u kojem bi iznio ono što mi jc po- znato i što sani doživio u Rusiji. Na ovaj potlivat svjetovali su iac prijaielji ii Splitu i Šibeniku, u kojim sam mje- stima vee oeitao svoje predavanje. Kod ovog cilja vodi me dva motiva: prvo, da upoznam Vašu javnost sa ru- skoin revolucijoni, koja nije još dovoljno osvijctljena, a diiznost je svakog slave- na da shvati one dogadjaje, koji su po- tresli dušoin velikog slav.enskog naroua. Drtigo, da izrabim ovu prigodu te da sc sam na ovom tin upoznam sa prilikama i životom bratskog i jugoslavenskog nr-.- roda. Predavanje sam sastavio u srbsko- hrvatskom jeziku samo za sokolska društva, koja su ognjišta živog nacijo- uaüziiia i slavenskc solidarnosti. — Sa- držaj je: Trogodišnji gradjauski rat n Rusiji i Slavenstvo- 1. Godina 1916 predveeerje revoli:- eije. 11. Odreka cara Nikolaja sa prije- stolja. III. Privremena vlada. IV. Kerer.- ski. V. Dogodjaji 1917. godine. VI. Oru- žani sukob izmedju partijama. VII. Ko- munisti. Vlli. Državni udar. IX. Dobro- voljačka armija. X. Kozaci. XI. Akcija Aleksijcva, Komilova, Denikina. X(I. Xz- vakuacija Kavkaza. XIII. Krim — gene- ial Vrangcl. XIV. Rusija i Slavenstvo. Odiičeii ruski poznavalee razvo]a razmer ncsrečne Rusije od dneva rc- volucije do novejših dni predava v Ce- Iju v nedeljo dne 2. aprila ob 8. nri zvc- cer \- pr-ostorili hotela Balkan v Celju. Prosvetni odsek Celjskega Sokola poz?-* ziva elanstvo in vse naše narodno ob- činstvo, da se prcdavanja, ki je vele- zanimivo in važno, polnoštevilnt) ude- leži. LJÜDSKO VSEUCILIŠCE V CELJU. Zadnjič je predaval o islamu ured- nik »Novc Dobc« gosp. Edvard Simmic. Ta intcresanten tema je privabil toliko poslušalcev, da je bila risalna dvorana nabito polna in je še moglo mnogo po- slusaiccv oditi, ker ni bilo več nrostora. üospod predavatelj nam je podal v iz- branih besedah in iz najboliših virov tcr lastnega opazovanja vse zanimivosu islamskega verskega naziranja. Tenic- ljito jc obdelal zgodovino predislamskc dobc arabskega naroda, Mohamedovo življenje ter naštel vzroke nie»ovegr» uasiopa kot rciorinator naroda in mo- rale. Pri razlagi korana in njegovih sin- (oddcikov) je spretno pisal arabščino na tablo ter ponazoril svoja izvajanja z 1z- virnim koranom, katera redka in dru- govercem s težavami pridobljena knii- ga je rornala med poslušalci iz rok v roke. Svoje silno zanimivo piedavanje je g. Šimnic prepletel z interesantnirm dogodljaji, ki jih je doživel med moha- medanskim Ijudstvom v Aziji in Afriki. Naj bo gosp. predavatelju za njegovo prezanimivo podavanje izreeena najlep- ša zahvala z isloeasno željo, da bi na:; šc vcčkrat razveselil s podobnimi /nan- stvenimi razpravami. Z ozirom na to, da biva v naši mladi Jugoslaviji bliz» 1 /!• miljona državljanov, ki so mohame- danske vere, in vladajo med Ijudstvom o islamu sploh jako nejasni in največ- krat doecla napačni pojmi, nai bi se to krasno predavanje vsekakor ponatisnl- lo v časopisu in posebnih biosurieah. Muzejsko drustvo v Celji)! je imelo v torek 28. t. m. svo.i redni obeni zbor, ki ga je sklical in vodil sporazunino >. bivšim nemškim odborom kurator drti- stva g. prof. Frau Mravljak. Na zbom. ki je bil prilično iepo obiskan. -prišli so listi, ki se za to društvo speciialno inte- resirajo, se je razvil lep in stvareri ray.- govor o bodočih nalogali drustva, ki n!- so samo v tern, da se ohrarii to, kar je ze tukaj, ampak da se delo, kakor so ga vrsili z ljubcznijo in strokovno znano- sljo naši predniki tudi nadalk vodi in nadaljuje. Pri volitvah se je izvolil sle- deči odbor: predsednik Prof. Mravljak, podpreds. ravnatelj Jeršinovič, tajnik prof, ^ontar, blagajnik Zorko, arhiva«- prof. Mastnak, odbornika: .PrekorSek in dr. Kalan; namestnika dr. Laznik in ravn. Bizjak, preglednika Gobec in Gruden. Splošno se je povdarjalo. da se mnzej čimprej uredi in prenese v drugo poslop- jc. ker tarn kjer je danes vslcd vojni» razmer. ne more ostati. »CELJSKO GODBENO DRUŠTVO« proizvaja na svojem prvem koucertu v soboto 1. aprila v veliki dvorani hotela Union ob Yj9. nrt zvcčer naslcdnje toC- ke: 1. Suppee: Banditski čini (ouver- tura). 2. Jones: The Geisha. Japonski potpouri. 3. Adolf B. Hub: Razposajeni •otroci. (Koncertni valeek). 4. Offenbach: Fantazija iz komiene opere: Lepa Hele- Stov. 37. NOVA DOBA Stran 3. jüi. 5. Vladyka: Kardjeff. (KoraCnica.) 6. j Smetaiia: Ouvertura k opcri: "rlul'iüka. | 7. Adolf ß. Hub: Svatbcna fantazija. S. Lincke: Amina. (Egiptovska sereuada). y. Jan Cermak: »Iz naših logov. Yenec Jeških pesmi. 10. Suussa: Washington- ska pošta. (Koraeiiicu.) Orkester sicjc sedaj 26 godbenikov. ki se je pod skrb- niin in rcs strokovnjaškiin vodstvoni L. kapelnika Huba'v nenavadno kratkem C-asu dobro izvežbal. kar k tudi doka- 7aü pri zadnjih nastopih v glcdališču. U- pamo, da bode občinstvo vedelo cenitl poiuen tega za Celje vclcvažncga dru- stva, ki ima vse garancijc, da sc razvije v kratkein eusu tako. da bo lahko n- spešno konkuriralo z vsako izvencelj- sko Kodbo. Koncert sc vr§i pri pogrnjc- Hih miziih. Ystopnina za oscbo S Dln, scdež na^galeriji 8 Din, slojišča na galc- riji po 4 Din. Vstopnice so v prodprodaji v trafiki gc. Kovač v Alcksandrovi ulici. Z'a dobro vino in kuhinjo- bo skrbel ho- teür g. MartinoviC. Po koncertu piosta ^abava in pies do 2. ure zjutraj, tako da imajo ztmanji gost.ie ugodno zc'ezn'- ško zvezo domov. Trgovsko obrtnišiii shod v Celju. DbcL'slovcnsko obrtno društvo spora- zuruno s Slow trgow društvoin v Celju skHeuie za četrtek 30. marca ob S. nri zburovauje trgoveev in obrtnikov v ho- tel Union z dncviiim redonr. 1. Vojni ilavek za I. 1920. 2. Sistem cariae. 3. Po- roeilo o jugoslovansko - češkoslovaški auketi v Pragi in o praškem velesejrnu. Zborovanja sc udelezi KOt porocevalec tajnik trgovsko obrtne zbornicc gosp. Ivan Moiiorič. Razpravljale se bodo to- ;cj /elo aktuelne točke in se poziva o- brtništvo in trgovstvo k nmogoštevilni aueležbi. Posebni obrtniški sestanek z ozirom na to važno zborovanje ta tcclen odl) ade. Podružnica Jugoslov. Matice v Ce- lju naznanjn. da se bo se nckai vprašal- uih pol porazdelilo priliouiije dni. Da se Min olajša inkaso, prosi blagajništvo, da dotieni gospod uli gospodicua v vsakem uradu ali podjetju, ki je prevzel polo, Jsto točno izpolni ter članarino (po lnož"- Jiosti najmanje poUctno) od vsch ola- iwv poberc ter, če rnogoče. nošlje bla- Sajn.iku ft". Znpaneičit v Nar. dorn (tvrd- k:t Jug cc Zupaneie). Stavka v tovarni Westen. V gostilni pri »Divjem niozu« v Spodnji Mudinji sc (c vrsil shod Wcstnovih deluveev. — Zborovanje je otvoril Koleuc. Delavci so znlitevali, da spre.ime Westen takoj odnušecne delavce zopet na dclo ter t*:i se poviša mezda vsein bre-v, razloeka za 50 odstotkov. Tej zahtevi Da Westen m hotel ugoditi. zato so navzoei delavci glasovali '/¦ veliko večino /,a stavkn, K< se je pričela. 29. tm. Pogrešan dečck najdeii. 26. tin. sn našli od 25. febr. pogreSanega deeka Bruna Leskošek med Zidanim üiostoir in Rimskimi toplicami ,ia lev cm bregu Savinje. Kako je zašel v Savinjo. se ni iiiogio dognati. Roparski nanad. Uslužbcnka pri roti- bini dr. S. v Cclju se je vracala v net'e- Ijo ob devetih zvečer peš pi) cesti od Dresinjevasi proli Celjti. Na cesti se ji je pridrnžila slabotna ženska srednje sta- rosti, ki je tožila, kako težko liodi. Kftr Ncnadoma pa iztr(;a nie hndega sluteei iz rok roeno torbieo z denarjem in Y.bc-?\. Oropana dekle jo ie Johitela ter ji po dol- gem ruvanju iztrgala torbieo. Ijübeznlva sprcmljevalka pa, ki se ji je med potjo zgovorno pridrnžila, je izginila. Železne jjeriuenlce in nekaj maiijših vreten na prodaj. Poizvedbe pri dr. O- srizeku, odvctniku v Cclju. 333 Prosveta. A1ESTNO ÜLEDALISCE V CELJÜ. liurka s petjeni jn spremljaujeni orkestra Ce'l.uskeRa K()tibclu.ff., drnstva »On In njegova sestra« se v corek 4 a- prila ponavlia. Turistika in sport. Nogometna tekma v korist Jug. Ma- ticc med Iliriio in SK Celje, ki se je mi- nulo nedeljo morala vsled neugodneßa vremena preložiti, se vrši 2. aprüa ob XM. uri pop. saino pri kpem vremenu. (iradjanski SK v Spanlii. Oradj. je igral v soboto in nedeljo dve tekmi z F. C. Barcelona ter podlegel v prvi tekmi ?. 3:5 (1:3), v drugi z 0:3 (0:1). - Meduarodna nogometna tekuia na Duuaju. Deutscher F. C. (Praga) : Ra- pij 1:2 (1:1); Deutscher F. C. Amateure 0:2 (0:2). Težka atletika. Prctckli tedeu se je vrSila v Pragi tckma v rokoborbi meci Prago in Berlinom. Ztnagala ic T'raga v razmcrju 7:5. Šokolstvo. Sokolsko ürustvo v Celiu uvede s pondeljkoin dne 3. aprila tl. naslcdnjo razdelitev telovadnih ur: člari \sak pondeljek, sredo in petek od 20. urc na- prej, starejSi clani v pondeljek in -pütek od 18. do 19. urc elanice v torek in Cc- trtek od K-19. do K-20. ure. trgovsko- obrtni naraščai v torck in četrtck od 20. do 21. urc, dijaki v sredo In soboto od 17. do 18. ure, ženski naraščaj (go- jenke) v sredo od K-16. do 17. ure, v pc- tck od 16. do MS. ure, žeiiska deca v pondeljek in četrtek od K«17. do IS. urc, nioška dcca (I.. II. in del HI. razredaj v torek od 16. d*> 17,, moska deca II. (od III. razr. dalje) v pondeljek in četrtek oü 15. do K>17. ure. — Od-pondelika, 3. apr. tl. dalic se telovadci ali telovadkc vsch navedenili oddclkov več ne uvrščajo. Kdor se nanicrava udeležiti javnih im- stopov, zlasti vsesokolskega zleta, sc mora torej do zgoraj označeuega roka javiti vodniku (vodniei) svojega telo- vadnega oddclka. — Seje prednjačkeg-u zbora se vrše vsak drugi četrtck, pri- čenši s 13. aprilom tl., vsclej ob 20. uri v sejni sobi. Zdravo! Obča javna bolnica v Ptuju. Poro- čali smo, da ima naša obča javna bolni- ca dva oddelka. Na internem oddclkii opravlja sltižbo primarii di. Vrcčko, ki je obenem okrajni zdravnik, dodeljen okrajneinn glavarstvu. Kot tak ima do- sti dcki v uradu in na komisijah. Pre- ostanc um malo časa za iutcnii oddclek v bolnici. Nikakor pa ne more oprav- Ijati službo iia kirurgičnem oddelku! Ta oddelck je že nad tri mesece brez zdrav- nika. To mora biti sanitetnemu oddelku pri vladi v Ljubljani znano. Vendar se nie ne ukrene. Vsak dan prihajajo bol- niki za kirurgieni oddelck v bolnico. Sestre in služiučad jih odpravlja, pc]a- snivši jim, da ne srnejo bolnikov spre- jemati in da ni zdravnika :ui kirurgiC- iien)' oddelku! Taki bolniki se peljejo v Maribor, pa tudi drugam. pa povsod ji*i zavrncjo. Koliko takili bolnikov je y o- kraju že pomrlo! Kdo je odgovoren z~<. to? Uprava bolnice in hiralnicti tudi ne more plačati dajateljcv, ker ne dobi po- irebiiega denarja! Ti noeeio veö kredi- tirati! Ali to ni pravi Skandal? f KNEZOŠKOF MIHAEL NAPOTMK. V torck 28. t. m. ob cetrt na drugo aro popoldnc je ob dolgotraiiicin bole- lianjii na civvcsiicm rakit uairl lavantin- ski knez in škof Miliacl Napotnik v 72. letu starosti. Kakor čujenio bo njegov naslcdnik bivši <:ržaški skoi dr. Kailin. Knczoškof dr. Napotnik je bil rojen v Tcpanju pri Konjieah. Po izvršenih ginuiazijskili študijah se je posvetil te- oiogiji in je bil posvečen v inasnika 25. julija 1875. Kot duhovnik je sluzboyal mnogo izven domovine, bil je dvorni ka- plari na Ounaju in ravnatclj dunajskcga Augustinea. Za časa okupaeije Bosuc in Mcrcegoviuc k bil vojui kurat v avstro- ogrski armadi. Za skofa je bil imenova» po smrli kaezoškofa S.tepischnegga ane 27. sept. 1889, od Vatikana potrjen 26. oktobra in dan poznejo v Rimu posvečer«. Slovesna intronizaeija dr. Napotnika na Slomškovo skofijsko stolico se je izvrSi- la 17. nov. istega leta. Dr. Naj)Otnik sc je v svojem življe- nju mnogo udcjstvoval kot pisatclj v nty- različnejsih panogah. V mladosti je na- pisal celo vrsto stvari poljudnc poučnc vsebine, zlasti kmetijske, pozneje se je posvetil bolj naboztiini in teološkirn pro- blemom. V tem oziru so znani njegovi pastirski listi. Skof dr. Napotnik se je navzel v drn- žbi visoke avstrijskc aristokraeije ze!o konscrvativnih nazorov, tako se je ka- zal tudi kot cerkveni kuez ter prišel ve- likokrat v konflikt z nilajšo duhovščino. Tudi poprevratu ni mogcl najti dolgo dnševnega ravnotežja. Priznaü nioramo, da je bil poslcj iskreno vdan naši na- i'odui stvari. Buren shod v St. Lenartu. Zadnjo nedeljo je sklicala SKS političen shod v St. Lcnart v Slov. gor. Shoda se je udc- ležil poljedelski minister g. I. Pucelj ter poslanec Mermolja. Klerikalci so se prl- pravljali, da shod razžencjo, kar pa jtin ni nspelo. Klerikalizem nasiopa pot iin- silia med narodom, ker se boji resnicc. Značilno je, da je in cd aranžerji nemi- rov stal v prvih vrstah klerikalni posla- nec Žcbot. Tako se v kulturni in civili- zirani Sloveniji pojmuje dclo in nalogc narodnega poslauca. Ker iniamo Slo- venci preveč poslancev, ki svoje posJan- stvo pojmujejo tako kakor g. Žebot, ni cuda. da so razmere v naši domovim tako žalostne. Poštni čekovni zavod v Ljubljani objavlja vsem svojim račuuoimetnikoin, da se bode po odredbi ministrstva za pošto in brzojav z dne 18. marca 192?, st. 14.930 počenši s 1. aprilom 1922 za- čela obrestovati iiuovina na čekovnih računili pri poštni hraniluici v Sarajevu ter pri poštnih čekovnih zavodih v Za- grebu in Ljubljani z 1.8%. Državna borza dela. Po odredbi Zakona o zaščiti dclavcev (oddclek Ilf. §S 69—125) spreniene dozdajne Drž. posredovalnice za delo svoj službein naziv v Državna borza dela. Razsiri sc tudi delokrog in uredi enotno moderno notranje poslovanje pri vseh Državnih borzah dela v državi. Ko bo objavljen Zakon o zaščiti delavcev, poskrbeli bo- mo potrebna pojasnila, ki bodo važna za delodajalce in delavce. Med drugim o- pozarjamo pa žc sedaj na § 104. ki ukj- nja vsc zasebiTj profesionelne posredo- valnice služb v državi. kar moramo vc- seli pozdraviti. — Drž. borza dela v Ma- riboru, Stolna ulica 4. Poverjeništvo vojnih invalklov v Sloven.igradcii izreka najiskrenejso za- hvalo vsem cenj. darovalcem in pos'ct- nikom društvenega veneka. ki so s tern nega sklada za tuka.išnje vojnc žrtve. Ob_ ciicm se tudi g. tovarnarju Franjo Po- točniku v Slovcnjgradcu izreka srčna za- hvala za oddaio večje količine usnja in podplatov po najnižji ceni v prid tukaj- snjim vojnim ivalidom. Bog plati! Nova slovenska trgovina v Mariboru. NaS roiak Andrei Oset iz št; Jurja ob J. ž. je kupil v Mariboru Aleksandrov« cesta 57 blizu glavnega kolodvora tr- govsko hiso, kjer je otvoril trgovino z deželnimi 'pridelki, kakor seno, slamo, žita itd. ter drvmi in premogom. Opo- zarjamo na inserat v današnii številki- Samomor krvoločneža. Bivši av- strijski oficir, ki ga je razkrinkal nas konrponist g. Rmil Adamič. da k1 postre- lil nie manj kakor 11 popolnoma nedolz- nih žrtev, sc je ustrelil v nedeljo v Trstu. Oddal je proti sebi sedem strelov in ob- ležal šele pri zadnjcm mrtev. Obrtni vestnik. Nova obrtna zadruga. V nedeljo _o\ tin. se je vršil v prostorih obrtno - zn- družnega tajništva v Celju dobro obis- kani sestanek sedlarjev in tapetarjev, na katerem se je sklenilo ustanoviti no- vo »Obrtno zadrugo sedlarjev, jermc- narjev in tapetarjev v Cclju« za politiCT- ne okra.ie Celje (z Mozirjem), Brežicc, Konjice in sodne okraje Rogatec, Slo- venjgradcc in Soštanj. Ta okoliš ^teje okrog 90 pripadnikov imenovanih strok in je torej dobro poslovanje zadruge zasigurano. Ustanovila so se tudi za- družna pravila, katera sc obenem prea- ložijo vladi v odobrenje. Splošno se je naglašalo razburjenje, ki vlada med na- vedeuimi strokaini zaradi prisilnesa vclanjenja pri ljublanskih strokovnlh strokovnih zadrugah. katero ogorcenjc je postalo še tem večje, ko so liubijanske zadruge zahtcvalc od vsakega člana doklado v ogromnem zncsku 300 K, n« da bi se za to bil napravil pravilen sklep, da pa so dosledno prezirale nove člane, katerih zadruge niti na ustanovno zbo- rovanje niso povabile. Zborovanju je predsedoval g. Ivan Strelec iz Celja, ki je v jako stvarnem govoru in v izbranlh besedah očrtal dosedajno delo priprav- Ijalnega odbora in pomeu strokovnlh organizaeij. Zborovanju je nrisostvoval za obrtno - zadružno nadzorništvo ko- misar Založnik. Zadruga skupnih obrti sodnega o- kraia Laško je imela v nedeljo 26. mar- ca svoj 38. redni zadružni zbor v osno- vni šoli na Zidanemmostu. Zborovanje je vodil nacelnik Blaž Zupanc iz Laškc- ga, prisostvoval je zboru obrtno-zadru- žni komisar I. Založnik iz Cclja. Nav- zoeih je bilo 72 zadružnikov. pripadni- kov 19 strok. Zadruga šteje 234 Clanov in izkazuje s koncem zadniega poslov- nega leta blagajniško stanje v cistern iziiosn K 1440.73, k čemur pride se do- brovpis pri poStnem čekovnem zavodii 300 K. vrednost dveh delnic Obrtne banke 1000 K in vojno posojilo v znesku 200 K. Blagajniško poročilo je obsegalo celo dobo od leta 1910 naprej, ko je za- druga prišla v roke dosedanjega načel- stva. Zadružna pravila so se v toiiko spremcnila. da so se zvišale pristojblnc za vpisnino na 3 Din, za oprostnino na 15 Din in za članarino novih zadvužni- kov na 100 Din. Sestavi] se je tudi n-ov zadrnžiii odbor pod načelstvom Miloša Rozin iz Tibovelj. Dosedaineniu nacel- nik u se je izrekla zahvala za njegovo marljivo poslovanje. Zadružni zbor je na predlog gosp. Rozina sprcjel tudi sklep, s katerim sc načelstvu naroča, da po- spesuje v vsakem oziru snovanje stro- kovnih in sorodno-strokovnih zadruji; in nc ovira izločitve pojedinili strok, Ce izločltvi stroke same ne nasprotujejo. Zborovauje je bilo skoz in skoz zanimt- vo in napeto, kakor zborovanja te za- druge sploh, kar je znamenjc lepc za- 'ednosti zadružnih članov. Narodno gospodarstvo. Izvoz slovenskega vina v Češko- slovaško. Kot odposlanes Slov. kmetij- ske družbe k čcškoslovaško - jugoslo- venski trgovinski anketi. ki se je vršila v Pragi v dneh 14., 15. in 16. tin. sem prončil razmere na öeskeni vinskem tr- gu in zapreke, ki ovira jo izvoz našega vina v Češkoslovaško, kakor tudi, kako bi bilo ovire odstraniti. Da zamorem In- teresente o vsem tem osebno informira- ti, sklieujem sestanek intcresentov za iz- voz vina iz vse Slovenije v Celje. na dan 2. aprila ob 2. pop. v Nar. dorn. Ker je stvar zelo važna, vabim zlasti vsa vinarska, kletarska in gospodarska drn- stva, zadruge in vinske trgovce, ki sc bavijo z eksportom vina, dalie večje vi- nogradnike in pa tovariše strokovnjake, da se zancsljivo udeleže tega sestanka. Na delo, dokler je čas! B. Skalicky. Predsedstvo dclegaciie ministrstva financ v Ljubljanl razglaša: Po razpisu finanenega ministrstva, generaln.e direk- cije državnih dolgov v Beogradu z dne 17. marca 1922 I) br. 5256 se objavlja, 'Ja so v Sloveniji po pravilniku D br. 4099 upravičeni izplačevati kiipone 7% nega investieijskega posojila sledeči državm in baneni zavodi: 1. Financiia deželna blagajua v Lju- bljaui in vsi davčni uradi v Sloveniji. 2. Poštni čekovni zavod v Ljubljani in poštni uradi v Sloveniji, ki poslujejo kot njegove nabiralnice. 3. Bančni zavodi. ki so posredovaH l'iodpisovanje 7%nega investieijskega iJosojila in njili podriižnicc. Ti zavodi .so: I. Jadranska banka v Ljubljani. 2. Ljubljanska kreditna banKi v Ljubljani. 3. Mestua hranilnica v Ljubljani. 4. Kmc- čka posojilnica v Ljubljani. 5. SlovensKa eskomptna banka v Ljubliani. 6. Zveza slovenskih zadrug v Ljubliani. 7. Za- družna gospodarska banka v Ljubljani- S. Kreditni zavod za trgovino in indu- strijo v Ljubljani. 9. Ceška industrijska banka v Ljubljani. 10. Obrtna banka v Ljubljani. 11. Kranjska hranilnica v Lju- bljani. 12. Splošna prometna banka v Ljubljani. 13. Slovenska banka v Lljub- Ijaui. 14. Kranjska deželna banka v Lju- bljani. 15. Jugoslovanski kreditni zavocl v Ljubljani. 16. Ljudska posojilnica v Ljubljani. 17. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani. 18. Mestna občinska hranil- nica v Brežicah. 19. Posojilnica v Celju. 20. Hranilnica mestne občine v Celju. 21. Južnoštajerska hranilnica v Celju. 22. Zadružna Zveza v Cclju. 23. Mestna hranilnica v Crnomlju. 24. Mestna hra- nilnica v Kamniku. 25. Ravnateljstvo hranilnicc za konjiški okraj v Konjieah. 26. Sparkasse der Stadt Qottschee v Kočevju. 27. Občinska hranilnica v Ko- stanjevici. 28. Mestna hranilnica v Kra- nju. 29. Občinska hranilnica v Krškem. 30. Hranilnica v Ljutomeru. 31. Jugo- slovanska Union banka v Ljubljani (kot naslednica Mariborske ekskomptne banke). 32. Podružnica Anglo-avstrijske banke v Mariboru. 33. Podružnica Ja- dranske banke v Mariboru. 34. Mestnn hranilnica v Mariboru. 35. Mestiia hra- nilnica v Novemmestu. 36. Občinska hranilnica v Orrnožu. 37. Mestna hranil- nica v Ptuju. 38. Mestna hranilnica v Radovljici. 39. Okrajna hranilnica SHS v Rogatcu. 40. Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu. 41. Okrajna hranilnica v Strap 4. »NOVA D O B A « Sjpy. 37. «Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju Poštni ček. rač. 10.598 Telefon St. 75 In 76 I Pelnlflfcai qlavnlca 50,000.000 fcron. j CEMTRALA V LJUBLJANI I ftexnrvni fondl na«l 50(000*000 krsn. I PodLpuLŽjntioe v Brežicah^ Gorici, Kranju, Maraboru, Pfiiju, Sarajevu, Spiitu in Trsfu. 142 50-8 Sprejema VlOge na klijlžlce In fekočl SKSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račttn proti ugodnemu obrestovanju, 4K*$*S valut in dovoljuje vsaKovrstne Kredite. Px»odLa,ja, specke cLr»izarEm.e pazpedne lotex»ije. —Mm—n—¦—i^M^MiMii^i^if^^^.i^ii im ii mn ¦¦! i i mi mm ¦¦¦mm 1 ¦ i---i-—lHMlnii— Slovenski Bistrici. Poštni čekovni zavocl izplačnje sa- ino kupone. ako njih skupni zncsek ne presega svotc po 35 Din, če kuponi ovi- rajo od obveznic po 100 Din odnosno Po 70 Din, ako so to kuponi vcčjili apot- tiov; poštni uradi pa izplačujejo kuponc saino ako njih skupna vrcdnost nc pre- sega 35 Din. Vsa druga plačilna mesta pa izplačujcjo kupone v neomcjenih zneskih. Ljubljana, dne 24., marca 1922. Slaiast krompir. Krompir omrznc nekoliko žc pri 2 do 3 stopiniah pod nic- lo in postane vsled tega slajast. Tak krompir pa ostane ravno toliko Casa do- ber, kakor popolnonia zdrav krompir. Ako se razgrne tak krompir /a par clni . v kraju, ki ima do 20 stopinj Celzija to- plote, izgine slajast okiis popoluoma. — Zmrznjen krompir so nc sr;ic odtajjati hitro; treba ga je namočiti v mrzli vod», pristaviti, da sc segreie počasi in ko se jc segrcl, mora vreti nagloma, potem po- stane zopct močnat in jc dober. Sploli jc dobro, če se namaka krompir nekaj ea- sa, prcden gre v lonec. Voda vzamu krompirju, kar ima nczdravega v seb!, skuha sc tudi hitreje. Krompir, ki su skuha v olupih, jc dosti bolj okusen, ka- kor če sü olupi. Zdai, ko pogaujajo klice, je treba izrezati globoko vsako oko, ker je snov, ki se nabira okoli klic, stru- pena. Krompir, ki pride urnazan kdo vl- od kod, jc treba vscici namakati in o- prati, precino se olupr. Ovcncl krompir se osve/.i Ti r.ai>i:c zorel. če lc":t knko uro v vod:. SPOMENICA Zveze industrijcev na sloveiiskem ozcm- Iju Kraljevine SHS v Ljubljaui. (Dalje.) V slednjem casti so se uveljavili ti- nančni zakoni (pristojbine, direktni duv- ki), po kojih so se pobirale davšeine tu- di za davno »retekle kolcdarskc dobe. Take določbe so vsckakor kvarne. Poa- jctništvo kalkulira svoje produkcijske stroške, tedaj tudi proclajne cene, na podlagi obstoječih finančnih zakonov. ? Ako se pa zakoni uveljavljajo tudi za že ;; pretečene dobe, je vsaka pravilna sta- i bi'na kalkulacija nemogoča. Pod tern na-. 'I ravno naše gospodarstvo silno trpi. ;; Dohodnina nameščencev. Temeljito finančno načelo je ,da naj davck nosi lc oni, kojemu ga nalaga dav- cni zakon. Proti tcmu naravnerm načelu pa je finančna uprava opetovano grc- sila. Finančni zakon za leto 1921. (raz.- glašen v Službenih Novinah št. 1154 od 14. juJija 1921.) naprtuje< podjetjem novc davke. Vpeljuje nainreč — eetudi incll- rektno — odtegljajc za davke, ki odpa- dejo na place in mczde delavcev. Te dav- ke, plačarino iii dohodnino delavcev, mora koncno utrpeti Ic podjetnistvo. Ni dvoma, da bodo delavski sloji. kakor do- slej, konsumirali sproti svo.ic nrejemke. Davčne akontacije od teh slojev vobčc ni pričakovati. Vsled tega se bodo tl davki končno izterjali vedar le pri delo- dajalcu. Davčni odtegljaji bi sc pa itak ne mogli vrsiti drugače. nego da podje- tja zviSajo mezde delavcev vsaj za istc, najbrž pa celo za izdatno višje zneskc. Očividno mora ta način obdačenja podražiti produkcijo, v oosebni mcri tam. koder tvorijo mezdni preiemki delavc» velik del proizvajalnih stroskov, kakor velja n. pr. za premosokope in za vso gradbeno industrijo. Tako pospešujejo baš ti davki v posebni meri naraščanje draginje in vplivajo neugodno na na5o valuto, kar gotovo ni v korist naSih dr- žavnih iinanc. 2e pri drugi priliki smo naglašali, da ne moremo odobravati dav- kov na mezdnc prejemke delavstva, kojft prejemki povprcuio ne presegajo bistve- nih življenskih potrebščin. Zato je ute- meljen na5 predlog, da se ne prcdpisuje dohodnina delaveem, ki nimajo stalne place in ki se izplačujejo y štiritcdenskifi ali še krajših rokih, vsaj dokler njih ce- lotni prejemki ne presegajo dejanjskega eksistenčnega minimuina. Kar smo zgo- raj navedli glede odbitnih davkov za delojcmalce, odnosno delavce. \ elja sll- čno za plačarino pri uradiiikih. Žc od drugi priliki smo utemeljili svoj nujiii predlog, da sc naj ukine placarina. Sma- tramo, da je potreba ukinitve plačarine že splošno priznana. Na tern incstu zgol.i navajamo, da pomeni plačarin.i, poveča- na šc po avtonomnih dokladali. daveno •breme, ki ga uradništvo v občene prc- inorc in ki ^e avtomatično prevali na podjctništvo. Ukinitev plaOarine je mijna. Po na- ših iiiformacijah se je plačarina že od- pravila v Ceškoslov. repnbliki in v Ita- liji. Še jasnejši razlogi nego v teh drža- vah zahtevajo ukinitev plačarine v nasi kraljevini. Odpis vrcdnosti. Nadalje nujno potrehujemo /acasni zakon, ki dovoljuje industrijskinj podjet- jem za investicije, za nove nabave, obrt- ne naprave in za nove stavbc višje oil- pisne odstotke, kakršni odgovarjajo na- si iabilni valuti in dejanski vrednosti do- tičnih novih naprav. Doscdanji odpisni odstotki (pri premičniiiah do 10% in pri slavbah oz. \% do VA%) kakor jih urc- iujc § 95. lit. f avstrijskegu zakoua n osubnih davkih. so zadostovali prcd vojno, ko jc bila valuta vee ali man} stabilna in ko so bile preniičnme in nc- premičiiiiie (inventar, obrtiie naprave. stavbc) solidiK) izdclanc in iz\TŠcnc — takrat so ni delalo z razninii surogati. icr izdatno znižujejo trpcžnost in trajnosi f dandanes novo postavljcnili objektov. Navcdcni odpisni odstotki ue odgovar- jajo predvideni trpežnosti novo nabav- lienih objektov. ki tudi za doscgo skrax- šane trajnosti zahtevajo vednih dragili popravil. Ako podietja bilancirajo dancs po .predpisanih odpisih. utegnejö paC zn- Casno ob padajoči valuti objekti presc- gati knji/.evno vrednost, v kratktm pn bodo vsled kratkc trajnosti teh objektov izkazale bilancc visoke vrednosti na in- ventarju, stavbah Ltd., med tern ko bodo ti prcdineti že brez vsakc vrednosti. Po- sebno nevarnost pa tvori ta moment za naše podjetništvo, eim se naSa valuia dvignc. V tern primcru bo bilanca obtc- žena z visokimi aktivnimi postavkami, ki ne bodo odgovarjale dejanskim vrert- nostini. Opozarjiajno, da so laznc drzavc že spoznale preteco nevarnost in uzn- konile doloebc za take sluea.ie. Tako ima Češkoslovaška republika določbo. ki dovoljuje za nove nabave in stavbe najSirSo svobodo glede odpisov. Predlagamo, da se sličui zakoni in določbc uveljavijo tudi za našo kralje- vino. S takim zakonom se mora preprc- citi resna gospodarska kriza, ki pretl uniciti našo sibko industrijo. Cim se na- sa valuta vendar okrepi, ne da so se pod- ietja pravoeasno zavarovala s primer- nimi «dpisi na aktivnih postavkah (stav- be, stroji,' inventar, obratne naprave), zapadejo naša podjetia na man gospcr- darskemu polomu, iz kojega ni videti rc- Sitve. Lasrnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni uTednik: Lie. Edvard Slmnic. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Občni zbor „Vmetske taranllntce in posojll- nlce na frankolovem" se vrši v nedeljo, dne 9. aprila ob 9. urE dop. y uradnih pro-torih. Dnevni red ie razviden v uradu. 330 Načelstvo. . Tamburašho društuo „DfiNICA" ff Celju naznanja tern potom, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljfo, dne 2. aprila 4.1. iočno ob 17. vlv\ v posebni sobi 331 gostilne »Branibor«. Družtvene člane vabi k polnošte- vilni udeležbi Odbor. flsidrej Oset^ 332 maribor 10-1 aieksandroua c. 5? leldon 88 trgovina x deželnimS pride!kiv drvmi| premogom ter vinom se priporoČa za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. Brzojav: Andrej Oset Maribor. 190 PfBjsopoca se 10~5 ]anbo BDžič, ceije r~- zraven gostilne nBranEboru. -^ Špecerija, kolonijalno blago in dež. pridelki! Cene zmerne» Postrežba točna. I ant. Lečnih I O ?n^aa* in juveBii« O CeEje, Blauni lrg lt. H I (ptr»ej Pacchiaffo). 7 Sprelmeta sa 324 2-2 prodaialka dobro izurjena moč v trgovini rneganeg.i blaga, event, tudi v trgovskih pisarniSkih poslih ter trgovski učencc poštenih starišev s primerno šol. izobrazb . Ant, VodenSk, PetrovČe pri Celjuu Staro železo kupufe po najviSjih cenah „Centpalna nakupovalnica starega železa" Ljubljana, Gosposvetska cesta 5t. 1. 3-2 Raznovrstne lovrke puške, naj- rnodernejše in najfinejše izdeluje slovenska puškarnu Janko SoB*nik v Borovljah -- Awstrija, Uvozno dovoljenje preskrbljuje tvrdlca. 317 sama. 10—3 Gostilna se išče v najem blizu mesta ali trga. Ponudbe na upravo lista. 329 2—2 Gonilni jermeni iz I* usnja za tovarne, inline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini. V zalogi pri Iv. Kic»aiaros 305 SVIaBjib53r-. 5-4 Glavni zastop „Jad^anske zavai*owalne ds*uLbe (Riuni- one Adf*iafica6C if Celju naznania, da se je preselil iz hiSe g. Gračner v Gosposki ulici na Lavo st. 22 I. nadstr. nasproti zage g. Vinko Kukovca- Obenem naznanja, da prevzame vse vrste zavarovanja, kot požarno, živ- Ijenjsko, transportno, proti polomu steklenih Sip, vlomu in tatvini, zavarovanie gozdov proti požaru, poljske pridelke proti toči ter jamstvena in nezgodna za- varovanja. Akcijski kapital dne 1. januarja 1921 je znašal - jugsl. K 120,000.000 — Premijske rezerve življenskega oddelka » » 1.453,000.000 — Druge provizijske rezerve » » S2S,000.000'— Od obstoja druzbe, t. j. od I. 1838 do 1. januarja 1921 je družba izplačala vse skupno odSkodnine » » 12,924,000.000'—' Zastopniki se sprejmejo proti dobri proviziji in stalni plači. Josip Kavčič, 309 3-3 glavni zaStopnik v Celju - Lava 22. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja Petra oesta CELJC Krnlja Petra oesta izvršuje vaa riela toLno in solidno. S S s Cene zmerne. 53 Proračuni na r*zpo|ago. 52-13 i Trgovina z paiantepijskim in modmm blagom, > ženskim in moškem perilom ter igračami < FRANC KRAMAR 144 50"9 poprej Prica & Kramar Wa drob no i C E L «J B Na debeloi ! Zaloga cigaretnih papivčkov in fttročnic.