at ev. Poštnina plßccna u gcicvini. Celje, četrtek 17. marc» f927. Leo EX. Izhala Y torek, detrtek in sobot». Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20'—. Pos^mecna ätevtika 8 Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urecüni&tvo in upriiv ^i6two s Ceije Strossmayerjeva uiica 1 pritličje. Rokopisi se tie vračajo. Qgiaai po tariffu. Telefon int. Stev. 65. Vinko V. (inhere: Kam ? (Ex Griente lux.) Zaidnje tedne smo mogü tiitati v diiKjumiikih clanke, v kateriih so se ba- vili razna gospoda z nevšecnim vpra- sanjean: Hoteli so odlociti, kaierega tu.- JOga jezika bi so morali mi iičiti, ker tuiji' jeziiki so nani baj© zelo potrebni. Potrebmi bolij; kaikar kdo ve kaj. Pa so goviorifi sem in tja, bill so za in pioti, ter so ugibali visak po »vo- te, kakor jinn je ravno otsobno kazalo. Ta .se navdujšuije za francoski, oni za netmški jezik. IOdietn bi raid pritegwil a» italiganski govor, dnigi bi paj dal v&o oblast anglöskemai izraiau. Da homo nrii pa še bolj razbiti, raizdejani in zmeša- lui^ so ai drru&i zopet zaielel} za zabelo so mad)jairskega„ romuinskeiga in cek) arjia/viskciffa jezika, češ vsega tega je tr-eba bednenuu Jugostfoviemi tarn, za mejanri i,n plotovi države, da bo lažje d'okazano, da mi sia.mi niisuno nič in da brez suKenijeikega prrznatvanja tujeev pri nais no gre. Čudovito jie kako veidino poj-emo slatvio bagatstviu svoje zemilijc in dobre- miu raiaunuii natroida in newrjetno je katkio z iisto sapo zatrjujemo, da na«m je statna viicl iimo pri tujih je- zikiith. Kar se tu dela je postmen vzgo.je- slovijn i,n piaktičneravi življenju. To spaminja iia kake izr(Mln(> norosti mo- de. Višek visega pa jie pnedlog ali naka- na,, da bi se naj nsu šoiliah iiste vrste in stopaije v isti pokrajiimi gojili razni jo- ziki: Na vsaki soli kaj dru-gega. To stremi niemaira za siJn.o praktic'nijn ci- ljem, da se za božjo voljo ne bi stvorii in. ustaliir pri mats enotnejai tip izobrn- zbe in kulture in da se dijak ne bi mo- gel prese.liiti sam ali s svojci na drug zavod v dlruig krai. Res bo mend«, tyko. da sc pri. nas v nobenem podiraČju upravc-, v nobeni pamogi gospotlarstva in v obesgn no- bcne organiizacijie ne dela. smot]'eno in kakor se moižam spodobi. Kar ti skuša Žam postal ti, ti je Johan /e ])odr,l. Ljuidish^o in niarod pa prenavša to trp- ljenje in plačuje nepotrebne i.n luunspo- te operajciije. Za mcenjie tujiih jözikov navajajo ti gospodai'Mke potlvi^e, oni pa kultur- ne vndike. Oboji pa niti ne .razpra.vlj.a- jo o tern, da-li je potrebno tujstvo pri nas res toliko, da se radi njega cepimo. Tiaizlikiijieimio iin slabimo, ter gubiino ¦agled kot ¦ aseba in narod. Brez spora moraimo priiznati. da jo našemu trgCA'cui, obrtniku in celo žc kakemu »uioenjemiUi« člaveku znanje ka- kega veejega jiezika za zunanjo rabo potrebno. Potrebno. ker je nas j?zik, je- ziik mailega na/roda, ki ga svet ne pasl u- ša. A čemai zaihtievati, cLa se uriano to- likih tuijiih jezitkov brez smotra in u.spe- ha, ko bi vendar zadlostovalo in najn-e- nu — občevati. s svetom — bolj ustre- zadlo, da si izberemo sa.Tn.o- Men posre- dwalni jezik. Pa kateri? NeitiLski, I'j'a.ncoski, ita- li jan ski ali ajngleškii? Ni dvoma, da bi nase znanjy nji- hoveiga jezika neskoncn.o več koristilo Nemcem, Fraimcotziomi, Italdjanom in Amgležem kakor nani samitm. Naš rlo- vek iin najš nai'^xi bi s tern samo dopii- naisai d'okaiz podrejcnosf.i. Men! nic lebi nic bi se dabrovialj/n.o padivrgol .siupe-ri- arnosti in vplivu toll tujcev in hi ji.h že kar naprej osvoibodiil od j>c>ti'e]jo, da so tuidi onii naan v&a,j toliiko podajo in pi-i- lag-odiijo kakor je potrebno za dobro raizmerje s-osed.OA- ali poslovnih prija- telljev. Oni bi se z nami razumeii le ve bi mi govorili njihov jezik. In to bi ši- rilo iin krepilo nijiihbv goepodarski, kul- turni in poAiftiicni vplii\r. A nais bi to ra,z- merje držaio v odivivsmiosti in zaostalosti nezrelih koionialcev. Zakaj ne bi skušali speljati- vsel) teh ijiiTibiih pTijateljev n.a srednjo ]>ot? In cemn ne bi, skiiišali najti se z njiimi na sredi pota? Saj'smo vendar svobod- ni in hoöemo ostati svoji! Po svetu se sedaj gode velike reči. Na netou se kaižejo nova svetla znaniie- nja, Rdeča z\-ezda i-z iiztoka rnec-e svojo močno Tuic dalec preko na^s, a malo je oči v našMi pokraijanali, da niso zaislc]> ljene. Treba pa ]jo take ljudi pred'ra- miti, da si poanenejo oči in da jasno spreglodaio. Vilsoko. Tja na iztok. Kar se godi že nekaj let v Paisiji iin tarn na, datjinem iztoku so ilogodki. ki ji'h ni Addeti vsaikili sto let. To je epo- ba. V zgodoviini <¦.lo^¦^as.tva se privenja najnavejsi vek, v katerem bi mogla go- s-podovati slaivjiainiska volja il» S. ufri pa se bo vršil iistotako v mali dvo- Oiovanni Papini: Ljnba-vfia pisma. V zadinjiem piiedoliu svoje vefiko 1 omare, doli na dlnn, pod ključem, imam ' štiri sto petdeset tri pisma neke žen- ske. Piisnia so ljutoivna^ poslana meni. Vsa so od ene zemisbe, ki je že davno vec ne ljubim, ki je nisem več videl in za katero ne vem vec, kie se naliaja. Teh stitrMo petdeset tin pisma ;e vse,, kar je ostalo od velike Jjubezni.. Ta predel, ki je napolnjen s terai piismi, me vzneniirjia.. Nisem sentimen.- talen. ZeLo hladen sem; bolj me zam- ma opazovanje nego me razvnema strast. Od teh pisem — saano še pepel nekdanjqga ognja — sem si pripravil' pr^dmet za prautöevanje. Vse je lahko PTedmet znanosti. Na ta način se ho- oem oprsostilti od njilh. Če bi jih raz- trgal, bi ostala tu kot večni ukor moje- nin praznerrm srou,. Posel seni začel z nuinerira.njem; vsako pisnio je dobilo svojo stevilko. Štini^to petdeset tri sq, ne eno V€g^ rem liir, bL mogel marsika.] sto- riti:. To je cena za najnianj pet fra.n- coskih romaniov po sedemi fraaikov. Ali stroški za paspir so še naj- manjši1. Vsako teh piisem ima poötrio znamJcQ. Ocl teh stirißtopetdesot treh pisem je stodViajjset, ki so prisfa iz dalj- ndh mest, a triotostiirideset in eno, ki so mi bila poslana iz mesta, v k&terem sam prebivam. Izračunal sem, da so \neljale postne znaanke stotrideset stiri lire. Ce zriacainaim vise, paph* in po»t- ninfa, vidim, da je ta uboga zaJjubljena; ženska potrošila okrog dvesito deset lir. In črnilo? Da bi napisal tritisocdvesto si ra- ni, potreboirjes niajniamj štm steklenič- ke Črnilaj. Naj stane vsaka steklenicka samo poldruigo liiro, skuipni iizdatek pride na preko divestopetnajst fir. MMim, da je bil dejanski izdatok te ženske za to ljmbezen malo vecji od1 dvesto lifr, ali prisegel bi, da ni znašal djviestopetdeset lir. Sedianja vredlnost teh .pisem je brez divoma nuiogo manjea. Po popi- sanem papirjiu se mnogo ne vprašujtt. Za vsa ta pisma bi mogel dobit: največ dve ali tri lire. Jasno je torej, da ni **' r,M ri 1: » N_O_V A I) U H A« _^e». 31. rani Geljskega donna jii-ii.jiatcljs.ki dru- žabni večer, h kate;rem,u sio vsi clani iistotako vljudino vabljeni. Proseni so, da se ga udieležiijio poihioištevilno s svo- jiini spoštovanjimi rodibinami. c OBČNI ZBOR »OBGflSLOVEK- SKEGA OBRTNEGA DRUŠTVA V GELJU«, ki |e bill diolwein za duo ±\. t. m.,, ,se bo viflšill iz tehnioniih ozirov sel'e v pondeilljiek dm« 28. otb osmih zve- čer v saJonu botela »Balkan«. Dnevni red: 1. Poročilo pmlsedstva in firnkci- jonarjev; 2. volitev niorega cidbora: ;). spreimemibia pnaivil in 4. slvicajnosfi.. c ZVEZA PRIVATNIIs NAME- ŠCENGEV JUGOSLAVIJE, PODRUŽ- NIGA CELJE viabi na protest» L shod privatnih n aimeHoonicev, kateri se vrši v četrtek, duo 17. ma roa ob 7. uri zvo- čer v restaivraic'itii Narodinega. donna piroti wedibi 10-urnegia delovnika in proti uikimitvi n,edelj«keiga poeitka. Ker se pripravlja atentat na naša s težavo pridobljenia prarvia, je potrobno. da v zadnjem tremutku prod inzako.»ijc-nj'e-m- vsi jaivno oddočimo iin gla&no protest ira- mo. Zatorej visi na sfliiodi! — Odbor. c NA NASLOV GELJSKE OKO- LIŠKE OBCTNE. Te dni je bila komi- sija, ohstojioca iz ziaisftopniikov oikoliške aböime iin poseistniikov iz onega. dela Za- vodtnie, kodier se priieme te dni grad it i gHarvnii električni vend proti sv. Jožefu. Do cerkve sv. Jožefa je šlo vso gladko. Ko pa se je komisdijaniralo od Skalne kleti proti novim hišaim na s-vetu Spl. gradbeme zadniige, je naemkrat začel protestirati g. Petischrueh in jo potognil i za seboj še di'irga tUva obcinska odibor- niba. Gaspodije so iitemeljevali svoj protest ft torn, da se za par his. ki zo stojiijo, to ne iizplära iin da to prevet staine. Čudn« je to uteimeljevnn.jo. Glav- ni vod bo stal akroig 50.000 Din. Kdo bo imel od nijietga koristi in ked.n,j so ho teh 50.000 Din amiortitoiralo. to naj si naši abčiinski očetje sa.tnl izračunujo. Omen j en i kratki: odoep voda proti hi- šaim na niovili parwMi pia bi no stnJ niti 4000 Din in teh 4000 Din so gospo- dru Petschiwchiu zdi škoda iinvestirati, dasiraivno bi biila ta malenkost amor- tizinainia skoro že po einom letu. Saj l>i tokoj secLaj že dobwalo tok menda se- dem his v dotianieim okolišu. Gospodjc,. ki no vddiijo preko vaškoga zvonika:, ne pomisliiiiia da so bo še tekom lefcošnjpffa leta zignaidilo taitn gori ver novi.fi stavij in dia bodlo ta okioli« morali oloklrifici- rati prej aJi sliej. Je torej popolnoma. viseeno če inwestirajo 4000 Din danie* all eno Mo poizneje. Gosp'odvi "Pot.sc*hii- chjii itn tovarišetm so raien^ n;o dopa,- dejio posestniilki, ki. so si zjgradil'i ta;oi giOrii svoijie hnise, ker ne troibijo ž n.jinri v en rog, ker si sifcer ne moromo raz- liaigati njiih ozikovvraiiONti, da jiin na ta- ko neutemeljen naic-'m kna.tijo \idobiuno- lainii v trgovini. V njih so izpisanc be- söcLe, je ceTa triletna strast, je ogrom- na koliičina priispodob, na.zivov in po- Ijaibov: z emio besedo, mekoliiko gil'oboike- ga življenlja enega nuoskega in eno zenfiike! In vise to nirnia vec nobone rone. Čutissn, dia seim ^ik tepee z vsem tern raicnunanjern in nazaniBljanjern. Alt tak- šem sem pač. Niis©m saritimentalen. Sa- j mo opazujem. Co vidim niTlica, mi slim koJn'iko so monali njogoyi sorexlniki po- trositi za vsa ona zdravila, ki g-a niso i rnogla reöiiti, in oe kaka inati jbčo, sku- sam izratcuinati, kdi'ko djecilitrov sqVk bo izjiokala v enem dinev-u in v oni no- | B, Kaj hoeote! Takšen sein; r\isoin son- tilrnieintalen. Teh štirist.opetdoset im irojo lj\i-.j bavmdih piisem, zaMenjenih v posled- i njem predalu moje omare mi. je precej y,a napotjie. No bi žolel, da jih inirim, ali nerad bi jih sežgal. In storil som vee, da jih odtngaim od svoje dune. Stel sem in pacuinal, ali vendar je na dnu srea neikaji. kar se zvija in ječi. — Ni zadovoWn'O. Ali. ,iaz se ne zsmenim za to. Nisem sentimeaitaleii. paidaiino Potfschinli.ovi ali pa GanusenVi ali pa Strein:čri občinii: i Gelje-olac in ! nipravn.ih stroskov, kor ni biilo nico^'i:- predvideno za celjsiko okrožje. JS i ros. da mi je zimainikalo aiigiumeijto»' i>roti Kcrenovim .socijali'stom. Res je. da je g. Böhm skujsal shod razbiti s iem, d.a je pozval svoje ma.;.oštevihie prist-iso da naj ne čakajio na moj odgovor. Ht-s je. da ^m imel argumentov in jih se imam proti Korenov.im nesoc!i\ilistotu še vedno cele kupe. Ni res, da son» po- zval 21 voiliiloev na shod, da jim raz- laigaim politiko. Res je, da sem ])ozva( ¦delavce, ki plaioujeio aa Del. zbornico, na shod. Res je nadaljie, da je g. Böhm pripelijal n-a shod, razne moist re in svo- jo mater, ki za J)elaivsko zbornico nire- sar ne prispeviaijo. Ni re«, da so bilii delawi nezadofvoljni s shodom. Res je, da so bili nezaidovoljini le tisti, ki so jih Del. zbornica nič ne tu-e, tiče se le njih strainikarsikih privoziniikov v zjjornioi. - Alojiziij Leskovšek, čLati financing kon- trole Delavske zbonnice. c SMRTNA KOSA. V javni l.olni-- oi je nanrl g. Mi»hael Popov, cevljai'siki rnioj^ter v Gelijiui. Bis je star (H lot. N. s m. p.! c MESTO PISARNIÖKEGA IIRA.D- NIKA so oddia pri okrožnem sadi&cu v Gel'ju iin pr\i' okrajnein s.o»lii»Ckt v [}vo- žiicaih. Rrotsnije iiiK.j pq iuuiika^Tieje do 15. apriila. vlože pri p.redsiedotvu o.kvož- nega sodisča \ Geljtui. c 0DSEK GELJE ZA BRZOJAV- N0-TELEF0NSK0 SLUŽBO. Po po- 1'očiJu iz Boogradia se brzojavno-telc- fonjsiki adsek v Mariboru s 1. apriloin razdeli v odsek Maniibor in oidso-k Celje. Geljöki odsek bo vodil naöelnik oxlseka. Prideljen niu bo strokovni uradnik. Maritbonskesniu odiseku se p^i radi lagu odivzaanieta dwi iiiradnika. V d el ok11 eg cedjisfoe(ga odseka bexlo ,spada«ki okrajna gllav.ai-isitva GeLje> Slovenjgradee-, Iko- nijAce, Šmarjje, Brežice im Lasko. c DRUŠTVA V GELJU. 0 celJÄkum dnißWieniem živlljenjiu piže »Jiitro^1 >V Geljw je vsega ßk/ui>aj 1.05 društev, mied xifiwm 14 sportnih, 37 strokovnih im statnoivsikihi, 16 k/ulturaih ijl prasvet- niiih, 15 podiportnih in liiiumanitamih., ?» pridiotoitma,, 3 teloApadma, 6 otočekorist- nih, 4 pevska*, 4 godi>ena in 5 narodno- obraanbnih. Predsedniiikav je 98 maskih im 7 zen&kih. taijmiikov ]>a 86 maskih in 19 ženskih. Mod tenni je veliko število takiih, ki so d:vaik.r.atni tajttiiki in tri- krattni predsed'nikii, diva sta celo štiri- kratna predisedjiiifca äm dlvakratna ta.i- nika. Poleg teh diruištev itiMumo se veli- ko steviio odiborov in odseikoiv ray-licnih strack in ^trancic, raznih klubov in krožkov. Gellje vštegt 7000 prebivaUieiv in pride pribliilžno navsaikiii 70 piv- bivaloev eno dnustvio. O bi vsak bis k> pri enem druistvu odtbornik, bi priiški ta'ko miesto na vsafcega desetega Gelja- na z otroki vred. Kakor je iz te stati- stiike raizvidiio, je v Ge]ju sicer veliko druBttev, med katerhni pa vec in a spi sparn je pra\iioiiQga in obstojii njih do- lovaimje odinolo v vsakoiUH'in'in (vliriuMii aboru.« c KNJifcNICA NAHUDM-, tll TALNIGE bade poslovala tudi z:i i,a- prej. Ker se je pa petek poka/.al kot neprikladen dan, bode od sedaj naprej redno powlova/la ob srodaih od petili do i pol sedunili popoldine. ! c GELJSKI SAH. V nedoljo dno ¦ 13. t. in, virsiit se je v Geliju v hotelu | Evropa ob 3. irrii popoldne šahovski '< turniir med celjiski.m im siwenskiiu ša- hovsikim kluiboim v smaislu pravi.l Jugo- slov. ftali, Saveza m naslov kluba pr- ! vaika v državi. Zmagal je celj*>ki sa-hov- siki kJub s 6 : 2 točkama. Igra je pote- kala ves mis zeLo napeto in ob viihiki iiideležhi ziainimajoöega so obci!n.s.tva, ker si je stalo naisproti po osein iuijbolj«Mi ! tekmovallcev oJoeli kluibov. Vsak toknio ! valec je igral le z eniim tekmovalcoiu i druigega kluiba. S svojo amaffo jo oolj ; ski šahiavskii kluib popravil svoj. lanski i neuspeili ]>roiti \TaraždJinNk(«iiu šahov- J skerau kliuibu tor je prii'aikovati, da bo i s|voj uß^peh častno b ^.nili tudi proti ! močnejsiKiii klinboin. c POMOČNIŠKI ZBOR PR[ GRE- MLTU TRGOVGEV V GELJU skli-cuje I za öetrtek, dine 17. marca ob 8. uri zve- , čer v prostoriih restaiviraciije »Narodni ! diom« v Geljn, svoj redini obeni zJjor n j sledJeciiim dnevnim redoim.: 1. L'orocilo J predsedmiika, taijnjika in blagajnika. 2. Dai>oilniilne \olitvo adbora, 3. Poh.irn.- njie doklad za krittje uipravnih stro-skov. Zadnji občnii zbon1 se je vršil clue 3. t. m., ter je bil Aisled piele udelezlw ne- sklepčen. Sedia-iiiiie zbaro\Tajije je vsled teiga v simiisillu praivil aklepčn.o neglede na ste\TiI'O priisiotnih člia.n.av. n BEDA IZGUBLJENKE. Dno lö. t. m. je bila aretii-ana Josiipina H. ro- j«na 28. febmiia,rja 1909 v Sp. Šieki, v abeitno Kaimniik pristojina, samska. sluzkinja, radi nemoralnega zivljonja Ker je spoino bodna je bila oddana \' bolnico v Ljmbljano. c ČLANOM PLESNEGA KKOŽ- KA. NecJIani so innen ja, da naü1 sklop ni srecen. NjiLli mnenje ni merodajiio. Odisiotni öl ami in priiKotna nianjeina čla- nov se obiiie-ajfno lojalmo padvrže skl'epm pri.siotne Mečine iin ne CArira iavrsitvo. Vsak član ima priliko do sobote,' l'K t. in. jaiviti piismieno alii ustaneno gosp. Erainti Naiteku, dia niu skliep sestanka ni všeo. Molik so siinatra za pristanek na sklep. Dobrodiosle tudi pozitivno iz- jiaive. Koincni siklepi se objavijo tu v pciii'dolioik ali sredo. — Komite. tenni rnozu da nos'i c PBOSTA STANOVANJ A. Ga- berje 45, Matewz Seončar, 1 soba s šte- diilnikom, podßtresjie; Zaivodna. 76. Pa- liir Ivan-, 1 soha, brez stodiiniiika, pritlič- je. Šešče (Sv. Pavel p. P.) .10, Sita.-r Franc, 1 soba, 1 kuhinija, pritlicje; Vr- he (Teharje) 3, Medei Mari ja, 1 soba. 1 kuJiinja, pritličje; Lipa (Teharje) 11. Dimec Frame, 1 soba, soupoi'aba ku- himje, pniitl.; Ztg. Huri in ja 35, Gu«ek Ja- kob, 1 siaba, 1 kiUihninjaš I- nadstr.; St. Janž 42, Horjak Franc, 1 soba, 1 ku- himja, praliirje; Št. Jaini 48. llorjak Franc, 1 saba brez Štediin&a, pritličjo. Stranke, ki spadtty,o po stct(n.ova.iijskein zakonu med zašcitene osebe, si pOzi. vajiO naj v roku 5 dni, t. j. do 2.1. marca 1927 ob 12. uri dopoldtne naznanijo v piisami slamwajiniskega sodišca, da R1 potegu/jejo za eno iizmed oziiaceiiih sta- novanj. Kdor se ne zglasi, ,se.,ianna.tni, da sploh ne reflektiira in ne pros: za la ¦stanovamja. To knajo storiti tudi oni p/ošnjiki, ki so v .svojiih proanjah na- vodili, da se poteigujielo za »katerosibodi stanovanje«, ali pa, ki so prijavili k-i- ko druigo stamaviajn4e, ki pa jim ni bilo dodeljcno. c GELJSKA DIJAŠKA KUHINJA je prejela od 1. nov. do 28. sehr. t. l. razun. ze objavillj'eiiiith pniispeivkov se sle- deca darila,: po 2000 Din: Gerjski »ko- liska obuina; po 600 DJin: Okrajni za- stap v Sraarjui pri1 Jelfcaih; po 3(J0 Dm ¦ g. dr. Ljiud. Stiker, odivetmik y brezi- cah iz kazenske poravnave (trikraf. po 100 Din); po 250 Din: Krodiilna bauka v Gelju, gasp. Drago Bernard*, hotelir »Balkana« v Geljn, cisti dobic.ok doana- ! če veseltee; po 150 Dii>: ,ir. dr. Anton I Zvtmwtaim üan cnikom ! | Te dni prejentajo naši naročniki, ; ki so z noročnino v zaostanku, izpol- j ujene polotnice v kitverti. Iz teh poloz- \ nie razvidijo koliko dolg-ujejo >Novi ' üöbi« na zaostali naroenini do konca leta 1926. Prosimo te, kateri prejmejn | le opomine, du nam takoj poravnajo j zaoslalo naročnino. Ne znvedajo se, .Vo- ; liko nepofrebnega dehi povzročajo s ; svojo malomarnostjo upravi. Obenein jih tudi prosimo, da nam po poloznici, katero so prejeli ob Novem letu, naka- zejo nekaj naročnhie vnaprej za tekočc leio, da jih ob Iconen eetrtleija ne bo treba zopet opominjati. — Prosimo pa tudi naroenike, ki sicer naroenino red- no pkimijejo, pa teaa iz teqa ali onega vzroka za leio 1927. «e niso storüi, da tudi ti nakažejo naroenino za tekoee leto. — Uprava ima z izierjevaujem zapadle naroenine mnono silnega dela, pa tudi nepotrebnih slroskov, katerih jej nikdo ne povrne. UPRAVA. Božič, odiv-etniiik v Geljtu iz dveh kazeu- skiih poiraivna:v>; po 130 Din: g. .Jiirij Sima iz NeumčLje o priliki 40-letnJce sluzbewanja; po 100 Din: g. dr. Ernest Kalani, -odivetaiik v Gelijiu iz kazemske poraivinalve, g. dr. Anton Kunst, zobo- zdraivtnik v Geljtu,, g. Frame PiikL trgo- vec v Št. Pavülu pri Preboi'd.u, g. Josip Weixl, dekain pri Sv. Kriižu pri Ljuto- meru, g. Riudolf Ročnik, sodnik v Šo- štanju, g. dr. Josip Karlovšek, odivet- nik v Gelju, ga. Rici dr. Mayorjeva, odvetiniikoiva soproga v Šosta.nju v spo- nuin AnicettU'; po 70 Dim: po g. višjein düLvicnemu uipraiviiteJljiu. Blazon u, elaaii ceniilne komiiifiiije (gig. d,r. Kalan. Stru- pi, Loskov:šok, Jaigodiič, Koren in dr. ZdoLšek); po 60 Diin: g. dr. Juro Hra- šovec, advetmik x Geljru (meisecni pri- spevek); po 50 Din: g. dr. Franc Svo- ti;n.;i„ jodiraiviniik v Št. Jxuriu ob jiuž. Žel., Posojdllnic-M. v (ioi-njnni jrradn, .u. dr. Fi'aimc lva-n ; n .-¦ :¦ ¦ |; ¦.;;;!.•!; in g. <\r. .Imi'o llra1sü\w, or1.\etmi'k v Gylju iz kazenske ponavimave; po 40 DLn: g. An- ton Zuipan, igiimm. direktor v Gelju, dr. Maks Vraber, kanonik v Maribcnm, g. dir. Simian Dolair, giiimn. id rot", v K ra- il jiu im g. Aidiolf Pfeferer, okrajni go- zdar v Konjicaih; po 25 Din: g. Jakob Bohaik, kaiplllaai v Jarendni, g. Josip Ja- godiič, trgovec v Gelju in gasp. Franc SphiidJer, zuipmiik pri Sv. Lovren.cu na DraMsikein poüu; po 20 Di'n: g. Fraiu; St'inh««:. žiuipiniiik pri Sv. Juiniju ob ^av- lK'ci.. ga.. Liiza lJi.ntairic, hiraika v-V.bj- niku i:n r. dir. Fra-iu: K.loa.r, odvelnik v Koizjeni. Vseon daravalcem -srena hvaJa.! Pr-e«S sodniki» France Konec je prevžitkar in star mtwakar. Dasi ima že 68 l«t na grbd in 16 let mlajöo .ženo, so mu. de- kleta takx) dopadejo, da jiih ne morFrance, to pa nii mo- goce, bar puetiite pwnee pri mipu1, pa P;r:|d;iite öez Ätnirntn*vJ:s* dlni na prosto h'ran.0 in stanomn.jö.« — France je majLo pokimai iJ1 dicj-al: 'Jezeä, no, born pa prji&el, (5e ni druigajc'.« Tudi S vet in ei. imajo svojega. za- stopnika v kasznilmici v osebi Frana Liipca, ki je posestnito moz v Svotju. Dom's1 Ti'e dela i'ad., se povenni potika oköli in krade, kar miu pride pod roko. Zivain je kot nevairen kokosj'i tat in je bil že 11-krat kaznovan. Pred letoin jo nakradel po raiznädi hižah živega ovna, koso, ža,go, raznega orodja in dve spod- njii krilii. Za to dejanje je preskrbljen za šest tod.nov; pa ni verjotno. da ga ho to spaiimetovalo. .Tcisij> Vorbnik je uradnik v tova.r- ni ufinja v Ša^an-ju. Ker j-e Vinko Bo- žič, tovarniški vrataT, zavrhil hekegu. njegowega zmanoa, se je Vorbnik tako n.jezi.1. da mu je dal krepko za.usnico. vrM'- 31 * N O V A L> 0 ti A < _____Stran 3. Prvi soduiiik ga jie spoznal krivim in ga j kaznoivai1 s (>00 Bin globe oziroma 6 ! dni zapora. PritožiiL .se je in d.osegel uspoh. da so ni/ii, jo kazon znižala na 300 Dim globe oz. (i diui zapora.. I Jože Kračun, 32-letn' delavoc v karnnolamti v RajluemibuTgai, n*? more trpetii lumazanih ljmidi. Njogov tovariš jyliba Bovilia jo iimel grdo navado, da se ni nikitkir uunil, so manj pa preoble- kel. Ko ,so dwembra sedeli v neki go- .stilni, je Jožeta la iwnaizanost tako raz- karila. da jc znuota.I 'Mihi pot hlebcov krwihii v giavo. Na^na'l ga je iz sobo in ko ,s*> je odstramiiib, je stopil za nji.ni in ga pethni] z nozem v levo stegno, cos, zdaj st1 bos pa venidar hiulic CMiikval ineoblekel, ko bos kr\w. Kor jis bil že ka.yjinouM.n.. jn> dobil radi težke. tel-esne poskoclbo H liK'sooo lozke jeoe. '"t Sir»«»m dkvmovine» š .IlKiOSLAViJA NA IHJNAJ- SKEM VELESEJMU. V iwd.eljo jo bil na JXiiiiajiii otvorjen spamladn i ve.o- sejem, ka-tereiga jo. prvi dam obiskalo 130.000 tujcev in domaeiinov. Jugoslo- vönski proantetni rnrad je letos prvic otwril svoj paviiljion. V pa.viJjonu. ki jo okiiisino mrejiani, je razstavljien-o veLiko Stevilo kra^no wjdekuuh slik Lz vsoh krajev Jugosla.vije. Za. naše krajo vla- da veliko zaaiiimanje. Že sedaj so jo pn- javilo veliko števiilo aseb za poletnii ob- isk jiugoslo.vien.sk iih kopaliiso in zdravi- liRo, zhusti na obadi Jadrana. g TUJSKI PROMET v'sT'oVIv NIJI. Kakar je razvidino iz statistike tujskega praimeta v JugoslaviJ!, jo to- kom lanskega polet ja poselilo Stoven i- jo 19.942 leioviščarjev mi sicer 15.451 naisih drzavlijanov in 4481 inozemcev. Na Bledu je bilo 8267, v Rogaski SI a- tiini 6424, na Dobrni 1590, v Bohinju 975, v llaideiioih 825, v Laskem 560, v Mojstrani 576, v Kranjiski gori 573 in v Riniiskiih Toplicah 352 gostov. Dal- maojjo je pasetiilo lani 88.264, Šušak in kopaliöea v goraje.m Jadrian.u pa 27 ti- soc 805 oseb. š SRB0HRVAŠCINA VBl X1SV0- SOBLJENOSTNIH IZPITIH. Mini- sti'stvo (»nxsveto ji1 (xlilloril'o, da so pri. VusposobljoaiasiiniiJi i/.piti.h za os;Il•o^••no sole poeenši «: poinlaitliaiKskim rokoin 1927 iizpra&xiiie v Sl'ovenjji v sinislu \z- piitnega pra,vilniika tuidi srbolirvažčina s to i'zpi'oimitiinbo, da je izpit obvezen i-n da ocena odloča o uspehir celotnega iz- pita tako ka.kor iz dmiigib prodinctov. š PR0TESTNI SHOD ZOPE 11 BESETURNI BEL0VNI ČAS. V m- delijto dopoldme so jo v Za^re])iv vrsil veüdk protesian1 shod privatnih muno- äcencev protii najmiera.vani mredbi, s ka- teiro naj bi se v naši državi uredil do- lotwii öaiSL Sprejeta resohicija zahteva, naj niimisitcr za «.oc'ij.a.Ih.o politiko i/xla /Hisfiornn urcdlx) na p'odlaigi 8-urnega delovn^iga oasa. Obenoun ]>a so zahtova popoln nedieljfiki poei^k. ¦TO-pasto je za zobenojboljSa! š ITALIJANSKI KONZULARNI URAD NA SUŠAKU. Italijanska vla- da naimerava instaiiioviti na Susaku ita- lujfiniski. k.c>nz,n,limnii. nrad tor na ta na- čiin .iuflo&lovoniakkn drzavJjanom. ki ne spadajo v ohmejno cono, pa iniajo ten- da r Siieak Zii sv,oj center, omogocLti. da si preskrbo viznin na potni list ze na Susaku in ne v ^'a^ej^1j______ Kino. MESTNI KINO. Sreda 10. ina.rca: »Cudeži stvarstva«. Sedem monumen- talniJi dejanj iz breakančnega vswirii*- ja. Siijajjina kuJjtunia produkoija Ufa- si Jma. — Cetrtek 17. in petek 18. mar- ca: »Lov za užitkom*. Sest protrosli- vih. dejamji o ženi, kii se je borila za svo- j jo STec.0. V' gfavniili vlogali Gorhine Griffith in Kenneth Uarlan. \ KINO GABERJE. Sreda 16. in ! oetrtek 17. marca: »Manever Ijubdci'. ' Prvovirstnia fiknska somÄacija. V gla\-- | nih vlogah Harri/ Licdtke in Olga Ce- j liova. ! Mestno gledalššče GOSTOVANJE LJUBLJANSKE BRAME. V torok, due 15. t. m. so go- .sloval'i L-laiii Jijubljianske dramo v celj- skflin .mesiuiOiin gi'edaliaic.u z dv-e-inia ilgrainm G. Courtelima: z bu:rko-enode- jainko »StaJnii gost« in i^gro v dveh de- jia.njiiJi »BoubauTotjbe«. Igri' je i'eziral g. Miian Puigelj, v ana-tne^ih vlogah pa sin mustopila ga. Nablooka in g. Le- vai*. Odfkrito jo treb» povedati, da stu na:s zwidnji Ijunbljanski gostovanji raz- očara-li. Š tako pleliikiiini odrsikmi. deli občinstva paič ni inogoco zadovoljiti, so manij pa v«,gaiiaiti. škoda je za dragocfv ne ni'oci, ki' jih jraorajio rjublja.nskii ig.ralci traiiti za take ijg.ro. Za bana,l- nost in golo polteiast pa tuidi v oolj- sk«rn Tail'iij'inem liraimiu ne bi «melo biti prostora. Pičlo število obeinstva jo sprojelo iigri zelo rezervjirano. — rp — Oglašujte! Em. Lilek. Henry Foniov %.Me(tiiHn)dni Židk4. (Praia van je na celjskem Ljudskem v.seučiliščii.) (Dalje.) Nainen prostotkolov ni dolati na to», da so sprejime izvesten program, am- pak obvestiti o proigramiu, ki se zo iz- vjšuje.« Židje trdijo, da je to prolokaio .so- stavila riiska roka. To riii res. Njihov notranji sostasv dokazuje, da nüso na- piisauiii oil. Ruisia,, tudi ire najprej v ru- skein jeziku, pa tiitdi ne pod vplivom ruskih razrmer. Prisli so čez Ru.sijo, to je res. BiliL so v neki rutski' kiujigii, ki jo je leta 1905. jzdal prose«or NiJuis, im ki je S'kuiäaJ, da jiih iviztoljnaci z do^odki. J ki so se taikrat dogajali v Rusiji. To objavljonjo im ta tolnnač jo das spisu ruski omet, isn to je ziidowskim agon- ! torn tu (v Zdr. drž. S. A.) in na An- j glÄem dobro došlo. Posrečilo se jim j jie v misljenju in cusbvovanju unglosa- S ske na»e stvoriti nepovoljne predstav-ko o Riisijk Z najdgabnejšp slepa.rijo .so Židjo diruigim narodJom, posöbeji pa A.tncriika.noejn, prikazaiH z.nacaj in du- šo praivoga ruskoga niiuoda v kriiveni svetlhii. NjilLova trdlitov, da so protokoii ruskega pokoleaiija^ ima z <*no strajii naonen, dia od sebo odbijojo avtorsitvo, z druge strani ixi, da nkso vorodo- stojnii. Ti protokioli natni vsiLjlujcjo vpra- ša,nj|a: A;l|i 'iuniajio Žtifclije svetski pTo- graitn im orgauiiiizii'ain.o sv'Ots.ko pol it i- ko? Kako se iizviaijia? Na ta vprasa.nj:i dajo protakoli jaöeai odigovar. Kdogod jo bid njihav spifeatelj, poznal je vseka- ko javioma, proti kojemu narodu jo njiliov nacrt izdola,n. Proti -nokr- scaflioni«! V protokolili se ne pobija ni ari- stoknacija, mi ka,piiital ni oblagt kot ta- I ka.. Nasprotno! V naičrtu je prodvidon ] prostor za Uiviistiitev gonnjib oinitoljov. I »Svobodinie« naredbe o načrtu ell.jajo j samo na raMiranje, na uporabo mas kot poiiiöcniko., in »iicer tako, da so ' najprej degieiiiei'iradio im dusovno zme- < do, da potein Zidom služijo kot slepo ¦ orodjie. Svobodmi nairocLni pokreti naj se spodbadajo, vse raakrojiilne nauke o vci". u(W|MxliaiNiMir. politiki ;in dama- i i čem življeniju naj se iizsejavajo in ne- ¦ j giiijejo v ta nainiiin, dla «o i'jiudsko zajoli- ! i tiki naravnoe progrehe, ker to vodiiijo v propaet bolj siiguirno iji bolj' gotovo, i kaikor tvoj najmiiočnejisi sovražnik. Te ! la.stnosit*i so znaiimenjo poliitike novor- ! nikav; mi so no sineino dla.ti od njiJi ] voditi.« — »Na miKeviintih dadiiu-iga plemstva smo mii pootavilli aristokra,- ; cijo iiaeili naabražoaiih nazredov in ! naid ^1S« naišo dienairno aristokraoijo. Mi ! boino iAsilili zviisamje niezd, ali to l>odo ; brez korieti za dielaivce, ker v istom ča- J su bomo povzročiJi di\ig ceniani za hra- > no pal pretveza, da je to posfedica na- : zadiovamja ]>o]ij«deks(tva in. ziviai'Orojo. i im tudi hooemo vireilJa prodiukcije blaga ! mmetmo im globoiko podikopa,ti s tean, da. ! | ziastruipiiinio (lelavce z anarhističniinii | [ idejaini in jih vzbujamo na uživanjo ; ] alkoliala. Obonoin boini.o iiikronili. da iz- ¦ zeneino ne,venniko iz zonilje. Da ti na- siih namer ne bi prezgodaj opa,zili, jih : bomo za/kviiiti z n«»ni«l,je.nini prkadeva- !• njioni za biagostanje delavstva in s ši- | renijem äirokoujstnih gospodarskih ! pnincipov.« V |)rvoni protokoai tu(Ii i stoji: »Že v starib oasih snio mi Židjo* ! bili prvdi, ki so vtgH med 1'judstvo ge- . silo: »Svoboda, öiuikost, brat st vo!- To , besede so bile neštetokrat ponavljano : na violiJniih sihiodlih od papig, ki so so ; od vsieli strand' zbiirale okrog te vade in s tern uiničili srečo im pravo osobno ' svobad'o. Naiivnti neverniki niso raz- u/meli dJvosimisla toll besed, niso uvidli, j da v naraivi ni emiikasti.« Dal jo so bore j v jjirotokolu: »Metod.a za izvedonjo v | protokoliJi zapisanega načrta obstoji \- • torn, da .so na.rodii razburjajo, aJarrni- rajio in jijiliove strajsti. prol)ii.iVijo. * Gle- do uiotodie berem.o v prvoin protokoi'u: »Pri s>ediasliijierri propadainju vsake av- toritote se bo niogla naša moč manj napa^ti kakor vsaka d.ruiga. ker bo ostalia nevi'dljiva do tifetega casa, dok- ler ne bo narasla do tako moci, da je ne bo mogla več n oben a zvijaea pod- kopati. Neobhodlno je za naže namene. potrebno, da z vojno nikdo ne more raasiriti svojiih me,}. S tern dobi vojnu gaspodiarski znak in obe stranki pd- deta pod koaitrolo nasih mednarodnih agentov, ki iniajo milijon ooi in kato- v}}} ?Dzor ni. omej^en z nikakinii zoni- 1'jišnimi mejami Nasa modnarodni prava bodo ialočila narodna v ožjom pomenu in mi bomo vladali ä vhdami, kakor one s svojimi podložniki.« (Dalje.) t? Pogledi na gospodar.sko leto 1926 je naslov knjigi, ki jo je izdala Zbornica za trgovino, obrt in ;ndu- strijo v Ljubljana Publikacija je v bistvu nregledn3 poročilo za leto 1926 in >ma sledečo vsebino: Uvodna beseda, finančna vpraSania, socijalna j politika, trgovinska politika, železnice, j carinstvo, po.štni in telefonski promet, gospodarska zakonodaja, stanovska organizacija, strokovno šolstvo, trgov- ski in obrtni narašuaj, kreditna vpia- šanja, pregled o potrdilih in svedočbah, katere je izdala zbornica leta 1926, trgovski in zadružni registri. g Zakotj o prisilni poravnavi. Z ozirom na protest gospodarskih krogov glede namere vlade, da z aman- dementi v fmančnem zakoriu zopet ' uvede prisilno poravnavo, je vlada sklenila, da se to vorašanje reši s posebmm zakonom. Minister pravde je dobil nalo-/, da čimprej pndloži ; gospodarskin institucijarn načrt takega ' zakona, na kar bo ob sodelovanju vseh gospodarskih krogov definitivni načrt predložen Narodni skupSčini. ! K ZnJžanje tarife za prevoz hmelja. Glavni savez poljedeljskih I zadrug ie izročil poljedeljskemu mini- stru spomen:co, v kateri zahteva, naj | se tarife za prevoz hmelja znižajo. Hmelj je eden najvažnejSih izvoznih pridelkov naSega poljedelstva in zato ; je treba hrneljarstvo podpirati, ako hočemo v doglednem času preboleti g RAZVOJ HMELJARSTVA V NAŠI DRŽAVI. Vrednost hmelja, ki smo ga v letu 1926. izvoziJi, preeega 200 milijonav dinarjev. To na,m poii- juje, da se hmiöfrjarstvo v JugOvslaviji lepo razvija, in to predvsme v Vojvo- dini', kjate!jev je na grotu govoril poljski pisatelj Balmunt. r Atentat na generala Gajdo. Te dni je »me! bivši čeSki general in lYeziia tislcaLr]n.a Vs Oelju tavirsiLije vsa v ilsScarsKo «trofeto sp^cic^jocai dela solidlno, okusno lit rtajliltreje €^^n& ssinerne! ' JPrepriCajte se §amil Najmoderrieje urejena knjigoveznica _Stran_4L___ »NOVA DOB A« Štev. 31. Celjska posojiliiica d. d. v Celju Stanie hranilnih ulog nad Din 65,000.000-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 4,000.000'-. Sprejema hranilne vloge. jzvrsuje vse denarne, kreditne in posojijne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. V lasfni palaci Narodni dom Podružnici s Maribor, Šoštonj goreč pristaš fašizma Gajda v Budie- | jovicah velik shod. Tekom govorov i pa je nenadorna počil strel iz samo ' kresa naperjenega proti ^eneralu Gajdi. Podrobnosti o atentatu še niso znane. Gajda je ostal nepoškodovan. Napad na Kerenskega. Ob pri- liki praznovanja 10 letnice ruske repu blike je žena nekega bivSega caristič- nega častnika na velikem shodu v Londonu, kjer je bilo navzočih 5000 oseb, napadla poslanika Kerenske^a in mu dala nekaj zaušnic. Bila je ob sojena radi tega na 4 dolarje in 50 frankov globe. r Najbolj obsežno mesto. Berlin prekaSa, kar se tiče povrčine, na kateri Sioji, vse druge tekmovalce med sve- tovnimi glavnimi mesti, čeprav je po številu prebivalcstva komaj na četrtem mestu. New York šteje 8 in pol, Lon- don 7 in pol. Pariz 4 in pol miliiona prebivalcev. Berlin meri 880 krn2 in in kdor bi hotel napraviti izlet okrog mesta, bi moral prehoditi 234 km . dolgo pot. r Alkohol, nikotin In — telovadec. Enasamac'gareta,popu5ena predtekmo, ogrožava tekmovalčevo moč. Kar velja o kajenju, velja tudi o alkoholu. Švi- carski profesor Muss je ugotovil pri 114 tekmovalcih v plavanju, da sta bili med zmagovalci dve tretjini abstinentov (ki niso ne kadili, ne pili). dočim je bilo pri prernagancih baš obratno. r Komunlkaclje v sovjetsl Rusiji. V zadnjih letih je bilo v pskovski gu- berniji zgrajenih 870 mostov. PoruSenih je bilo okrog 600 starih, mesto njih pa so bili zgrajeni modemi železni ali betonski mostovi. r Obvezno nczgodno zavaro- vanje za potnlke so vpeljale rumunske železnice. Vsak potnik plača, ko kupi karto, še poseben pribitek od 1 — 4 lejev (1 lej je 30 par) po razredu, v kate- rem se vozi, in je s tem zavarovan za slučaj smrti za znesek od 20—100 tisoč dinarjev ter tudi za piimerno invalidino. r 1670 razporok je bilo minulo leto v Prägt. Na zahtevo ^soprogov je Dol I obvezo in spre- I gledajte vendai I onkrat, da irnatc I Vivelikdobiček, I ako kupite za I letošnjo pomlad 1 in poletjesukno, a ševjot ali kam- ! gärn za moške obleke, razno volneno I blago za damske obleke, platno, cefir, I kambrik, tiskanino in vse drugo manu- I fakturno blago cdino v veletrgovini I R. Stermecki, Celje I kjer je velikanska nova zaloga in <üu- I dovito nizke cene. Primerno letnemu I nakupu se da nagrada. I I bilo izvršenih 597, na zahtevo soprog I 614 razporok, ostale pa na obojeatran- I sko zahtevo. Touorsii acsomöbii se proda za Din 3z.000'—. Električno razsvetljen,dva rezervna gurnija. Naslov; Stanislav Bosnar, pošta Des'nic, Hrv. Šavinjski Icrompir (prima), za seme v vsaki množini, s e d o b i v trgovini R. Plavc, Celje. Ppodam posestvo na Podplatu, tik glavne ceste, 5 min. oddaljeno od žel. postaje, obstoječe iz lepo zidane hiše, hleva in 5 oralov njive in travnika. Oddaljeno 6 krn od Rogaške Slatine. — P r o <1 a m tudi 21)00 I tf-ow dobrega jabolčnika. Franc Renier, trgovec, Podčetrtek. 2 2 IšČem enodružinsko hišo ali vilo v mestu ali na periferiji mesta. Naslov v upravi lista. 2 2 j zilnkonslii, IrboveljsU in vscn drüyiji rLJdnikov.uübDCliü in dostaulja na dorn umestn ,, _______ in okolici Fpars;«a Jošt, Cefje, Aleksandrova ui.jd Yažno za ]3olJ^cleloe ¦ 3~2 Najboljši česki semenski oves in vsa druga semena se dobe pri Gustav Stiger, Celje Tedenski izkaz mestne klavnlce o klanju in uvozu od 7. 11J. do 13. III. 1927. Zaklana živina UvoieilO IUKSU V Kfl > m e ¦¦=...- s: öS-is - = 1 1 i - - i °P°mba or:oi-aj>>oo>. > > o o ym>yhhwOyy° H -0 o -^ ^ Dečman Ferdinand------2----------1 2---------------89 — — — — I . Esih Matija ....------2------21----------_ 52 _ - - -Friedrich Ivan . . .-------------- 1 |— 1 —-----------46 — - — — Gorenjak Josip ..------12— 3 12 — — -— — - - - -Gunžer Fridrik . . 2—.-|-------------------------------— - - - -1 Hole Martin ....------1------34-----------91 — - - -Hohnjec Viktor . .------1,-1-— 3 — — — — 51 — — _ — Hohnjec Štefan . .------------11 — — 2 — - —1 — — — - _ — Janžek Marija . .------------1 l!~ 11 — --I ----------------__ Kroflič Alojz ....-------3 _ U 3 — --------------------33 - _ — Lapornik Ivan ...------------\ 2 — 3 2 — — — 35 - — — _ — Leskošek Ivan ...------------1~ 1 — — — — - 37 30 — _ — Pilih Karl . . .-----------lj—- -_-..]- - - _ _ -Rebeuschegg Franc-------6 3 — 29 31 - - _ — 574 — — _ — 22 telet izvoz Reicher ivan ....-------1 2 — 4|— _ — _ _ — 40 — _ — Urbančič Adolf . . - 1 — j— —-------— _ — 158 — — _ — Voisk Rozalija . . . i------— lj 1 1 3 ------------— _ _ _ _| Zany Viktor ....--------------2 — ~ 6 — —______— — - - - I Zavodnik Alojzija------2 — — 4; 1 ~ — _ _ _ __ _ _ _ Kus Miha.....----------;------—| ~- -Lebič Fani ....----------j—I—_______— — — — — — — — Plešivčnik Ana . .----------j------ij------------------126— - — — Reberšak Anton . — — —------—'----------________ Bernardi Drago . . —----------1— —--------------1 — 44 — — — — Robek Anton . .11— — — ]-—---------------------- - _ — — Hlavač (Celjski dom)----------1----------1----------_______ Skoberne Fric . —--------------11----------—_._____ Zasebne stranke .-------------------------j-- — -— — ____ Perc Karl . . . . | ------------------1-------------------- — - _ _ Skupno . . . || 2 — 20 16 2 56 72----------35 1268(103 — _ _|| Inserlrajte v ,NOVI DOBr ! Deiaj, nabiiaj in Popolnoma vamo naiozüe denarne prihranke pri varčuj v miadosti, hrani, varčevati f 1 • • *< 1; da stradal ne boš se „e.branü stdvbeiii \ü kwüM zacJrugt z omej. zavezo v QaDenu pri leiju v starosti! E.ASTNI DOM Obrestuje liranilrte (f^ ^/e\ Vcčjc stalne vloge po dogovoru najugodnejc. Jamstvo za vloge uad 2J,OOO.OOÖ DIn„ Marljivost, Ireznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi xneska do 5O Dirt se dobi nabiralnik na dorn* Iz malega raste veliko! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Pupilarnovaren in jawnokonisten denarni zavod celjskega mesta Celjska mestna hranilnica UstanovJ/ena leta 1864. V lastni palači pi?i kolodvo^u. VbI „ranllniCnl posll »e tzvr»u|©|o na|kalanlne)e, hiiro in tot» no, Ugoctno ofcresiovanje. Polasnlla In nasveti brexplacno. Pod trajnfm drž. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamei mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno moejo. Tlska in izdaja Zvezna tlfikarna. — Odgovorna sta : za izdajatelja in tiskarno Milan fcetina | za redakeijo Vinko V. Gabore — Oba v Celju.