L, lice jeka knjižnica Ljubljana, drž. zimnazijn / PavSalnl franko v d/lavl SHS. Številka 26. V Ljubljani, dne 1. julija 1620. II. leto. —LMM.-,;..,■■•11 .......—i—mrm—n ■ ' •■ --IJ ====aar—i Cijena u prodaji 1 K 50 fil, ===a Naš GhJB izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K TS'— Polugodišnja .»•■•.. v 36’— Četvrtgodišnja ....... „ 18’— 2a inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. I^ena j npo^aja 1 K 50 ==a' Ham r.iac irajaaii ceflMHVHo csaKor veroprsa. ro^Hiniba npeimiara ...... K 72 1 iaiy rodinu ma ........ ^ 36 HeTBpTro^ninma ..i...« „18 3a iiiioaeMCTRo ^o^arn nomTapHHy. Oraaca no Tapiitjin. Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in ■rbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorno. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj sa pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Štetje supientskih let. V tem oziru merodajno natčelo se na-Kaja v služb. prag. iz 1. 1917. § 53., 1. odstavek, ki se glasi doslovno: Stalni učitelji imajo pravico do zakonitega zvišanja prejemkov, ki se določajo po dosedanjih postavnih določbah z izpremembami, ki sledijo iz tega zakona. Iz besedila ie razvidno, da veljajo z ozirom na prejemke stara postavna določila in nove izpremembe. Zato navajam predvsem stara določila, ki jih nahajamo v § 6. zak. od 19. 9. 1898, odst. 3., ki se glasi: Pravi učitelji se uvrstijo v 9. plačilni red, se zamorejo pa vendar po v vsakem oziru zadovoljivem službovanju od ministrstva za uk in bogočastje pomakniti v VIH. in VII. red. Ta povišba v VIII. čin. red se navadno ne izreče pred dosegom 2., v VIL pred dosegom 4. petletnice. Kar ie bilo po § 6. tega zakona prej le mogoče. je postalo po § 53. nove službene pragmatike naša pravica. Iz obeh točk sledi torej, da ima učitelj po vseskozi zadovoljivem službovanju po preteku 10 let (= ko doseže 2. petletnico) oziroma do preteku 20 let (= ko doseže 4. petletnico) pravico do 8. oziroma 7. pl. r. Sedaj pa pride vmes § 57^ in § 58., ki se mora brezdvomno označiti kot v § 53. napovedana izprememba, ker tvori nekaj novega, do sedaj se še v prejšnjih zakonih ne nahajajočega, to je „časovno napredovanje*4. § 57. Stalni učitelji, ki jim sledeči Predpisi tega zakona ne odrekajo višjega clnovnega reda oziroma postavnega zvišanja plače, imajo v smislu spodaj stoječega načrta, ne da bi se jim činovni red •zpremenil, po časovnem napredovanju Pravico do uživanja tistih prejemkov, ki so zvezani po, za državno učiteljstvo ve-Havnlh določbah z vsakokratnim višjim redom. akc so službovali kot stalno nameščen učitelji istinito in neprenehoma v svojem dosedanjem činovnem redu toliko ^asa, Ja dosežejo naslednjo vračunljivo n°bo („časovno napredovanje**): § 58. v IX. redu 7 let v VIII. redu 7 let dve točki pravita izrecno, da ima £mlno nameščeni učitelj, kojega kvalifikacija je najmanj „dobro**, (§ 59.), pra-^‘co do užitkov 8. oziroma 7. plač. reda, kar zove pragmatika „časovno napredo-anje“. Tolmačita se pa od naših okore- lih juristov v v. š. sv. tako, da je treba vsakemu, ki stremi po ugodnostih časovnega napredovanja, prebiti 7 let od svojega imenovanja pravim! učiteljem v 9. činov. redu. Da je to mnenje napačno sledi že iz tega, ker nikjer ne rabi ta točka besede pravi (— wirklicher L—), temveč le — stalni — definitiver L., da-siravno se poslužuje pragmatika tega razlikovanja povsod tam, kjer hoče res ločiti prave učitelje in suplente. Da je to tolmačenje krivo, sledi pa tudi jasno ko beli dan iz § 53. odst. 3., ki se glasi v prevodu: Z ozirom na v tem zakonu predvideno zvišanje reimmeracije suplentom in asistentom se naj uporabljajo zmislu primerno tozadevni predpisi, veljavni za stalne učitelje. Treba je torej le še dokazati, da z ozirom na § 57. in 58. tolmačenje juristov v višjem šolskem svetu ni zmlsiu primerno, temveč brezmiselno. Dokazi za to so sledeči: 1. „Časovno napredovanje** mora nuditi vsem učiteljem brez izjeme enake ugodnost, drugače postane iluzorično. Po tolmačenju juristov v v. š. sv. se bodo teh ugodnosti posluževali le cmi učitelji, ki imajo mani ko tri suplentska leta, vsem drugim pa pripadajo te ugodnosti itak po § 53. 1. in § 6. zak. 5. dto. 19. 9. 1898. 3. odst. že z doseženo 2. petletnico. Kdor je bil n. pr. ko jaz, šest let ali še več časa suplent, sc pač ne bo potegoval za nekaj, kar mu pripada po tej interpretaciji šele po 13. službenih letih, če morem doseči v normalnih razmerah isto in več že po preteku 10. leta. Ali ni to očitno protislovje? 2. Ta razlaga ja pa tudi skrajno krivična. Vzemimo slučaj dr. Pečovnika in dr. Herica na Mariborski gimnaziji. Oba sta napravila I. 1907. izpit, sta istočasno nastopila službo in nepretrgoma službovala do danes. Prvi je suplirai le dve leti, prišel po časovnem napredovanju L 1917. do užitkov 8. čin. r. ter mu pripadejo po § 58. 1. 1924. prejemki 7. čin. reda. Drugi je postal radi pomanjkanja mest pravi učitelj šele ob prevratu leta 1918., ter mu pripadejo po interpretaciji juristov v v. š. sv. po časovnem napredovanju prejemki 8. plač. reda šele I. 1925, torej ob času, ko bo njegov tovariš že eno leto v užitku prejemkov 7. čin. reda. To pa še ni najbolj kričeč slučaj. Ali je to po § 53. „sinngemtifl**? Iz vsega tega sledi, da je interpreta* cija § 57. in § 58., kakor nam jo hočejo vsiliti naši Majceni in Skaberneti, nevzdržna In nezakonita. Očividno je imel ta zakon namen izenačiti s časovnim na. predovanjem vsaj za bodočnost razlike med gmotnim položajem pod istimi raz’ merami službujočih. Tisti, ki jun je bila usoda v preteklosti tako naklonjena, da jim je primeroma zgodaj zasigurala trdno stališče, naj ne izgubijo ničesar, vsi drugi pa, ki so bili v preteklosti zapostavljeni, nai zadobijo po teh točkah vsaj za bodočnost iste ugodnosti. Zato je edino logično mnenje teu edino mogoča interpretacija ominoznih’ točk 57. in 58., da se mora doba za časovno napredovanje šteti od početka, a katerim se računa stalno službovanje, to* rej začenši s tistim dnevom, od katerega se Štejejo petletnice. To je v zmislu za* kona, kakor to zahteva § 53. 3. Ker vsi rekurzi in oritožbe v tem oziru ne izdajo nič, poživljam tem potom vse tovariše, ki imajo najmanj 7 vra* čur.Ijivih službenih let, da se javijo z vsemi tozadevnimi podatki mariborski profesorski podružnici, da izsilimo po civilnopravni poti končno sodnifsko razsodbo, ki bo brezdvomno izpadla v naš prid. Maribor, 20. junija 1920. Prof. Fr. Bračun. ---r »v irnnw—>MniiiiwB na—m ,_,___ Kamo vodi današnji moral?! Još za vrijeme prve faze svijetslčog rata opće je shvaćanje bilo, kako materijalno najgore prolazi lavni namještenik, ier ie dakako megju prvima bio pogocien sveg) rastućom skupoćom, dok svjestan svojih dužnosti morao je predniačiti u poštenju. Već onda zgražanjem su se opa^ žale nekeružne pojave u redovima javnih namještnika, premda ie korupcija tada bi-■a tek u zametku. Sjećam se jednog karakterističnog slučaja koli naibolie dokazuje, kamo vod: današnji moral, kao i pogibelj sveopće korupcije megju državnim namještenicima. Jednom u razgovoru jedan mol dobri prijatelj i kolega, kudeči neke prliav-štine u javnoj upravi, a u svoioi iskrenosti i prepošteno! duši reče: »Priie bi dozvolio. Stran 2. ‘,____________ ■ - - _________ / - ____ v Uvrštavamo ovaj izvadak' iz Članka, koji nam je poslan na uvrštenje, jer ga u cijelosti nijesmo mogli donijetrkoje iz nedostatka prostora, a koje zato, jer se u svemu ne slažemo s piscem. Pitanje namještanja ženskih u državne službe je jedno socijalno pitanje, koje se kod nas kao i u cijeloj prosvjetljenoj Evropi u teoriji već riješilo i u praksi provodi. Može se prigovarati samo onda, ako ženski namještenici dolaze bez kvalifikacije na mjesta, za koja se traži stanovita kvalifikacija. Ali taj je postupak i kod muškaraca isto tako nedopušten i mora se oštro žigosati. Pisac je u svojem nazivanju svakako odviše strog, kad se protivi i tome, da nam ženske u našim poslovima konkuriraju. Svi mi znamo, da je ženi u prvom redu dužnost, da bude žena i majka, ali svima nije to dano. Neke nemaju zato dovoljno smisla, neke ne mogu uz najbolju volju, da dodju u priliku, da vrše to svoje uzvišeno zvanje, a neke opet osjećaju u sebi više sposobnosti, da čovječanstvu koriste na drugom polju. I baš je rat, kako i sam pisac veli, nametnuo ženi tešku zadaću. Ona je morala zamijeniti muža i oca, morala je preuzeti brigu i dužnosti, za koje se mislilo, da im uopće nije dorasla. Pa je sve to žena svladala i pokazalo se, da je u nje više sposobnosti i otporne snage nego se očekivalo. U ostalom ovdje nije mjesto, da se _o tome raspravlja. Priznajemo, da će mti kraj svega toga žena, koje ne shvaćaju dosta ozbiljno svoj položaj i svoje dužnosti, ali s takvima se mora postupati isprva obzirno, a ne koristi li to, zamije-mtj ih s_ takvima, koje su sposobnije, ozbiljnije i vrednije. Prigovarati se može samo pojedinima, ali nikako generalno. Nesposobne i nevrijedne treba ukloniti, tražiti bezuvjetno propisanu kvalifikaciju n teoriji i praksi i ne dijeliti protekcije. To sve vrijedi u ostalom i za muškarce. (Ured.) T. Zazula (Maribor): Reorganizacija davčništva. IV. Kolikor je bilo torej mogoče storiti ob danih razmerah, se je delalo, in posebno dobro je to delo upeljala svetovna razstava na Dunaju 1873; takrat je bil vzidan vogelni kamen novemu življenju, a uničili so ga nasledujoči denarni polom in poznejši narodni boji. Kljub temu bi bila postavila država trden temelj davčništvu z industrijo, da smo imeli kolonije, iz katerih bi bili dobivali sirovine za tekstilno industrijo, v prvi vrsti bombaž. Do srede XIX. sto-< letja in še pozneje je živel kmet sam odi sebe; razim tobaka in soli so si kmetje, vse sami naredili; čevlje je naredil čev-., Ijar, ki je prišel v hišo, kožo je dal đo^ inači vol, a ustrojil jo je bližnji strojar, Z industrijo pa so sirojarji izginili, in tudi marsikateri drugi obrtnik. Razširjajoča! se trgovina je dovažala najrazličnejše blago, kojemu je končno tudi usnje vi toliko podleglo, da so izginili lokalni mojstri in je ostalo le nekaj tovaren, Usodepolno je bilo torej za nas. da srnoi imeli industrijo brez sirovin. kajti, kakor« hitro bi zmanjkalo teh, bi tovarne ob-, stale, ljudstvo pa je itak po stari m«tod| pozabilo presti in tkati. In to se je tudi zgodilo med svetovno! vojno! Država je torej v opisanih razmerah! imela dvojne davke; realne m personalne! (posestvene in osebne). Toda železnice, tr« Sovina na morju, moderna uprava so za« htevale novih naprav, izmed katerih id bila marsikatera le zato vpeljana, ker je( bila tudi drugod. Ako rabita dve mesti že« leznioo, jo speljeta tudi mimo vmes le« žečih vasi, ne da bi se jih vprašalo zaj mnenje: obča korist odločuje. Taki „obči* koristi je marsikatera država žrtvovala milijone in tudi pri nas, je bilo tako; med! tiste žrtve prištevamo v prvi vrsti v o« iaštvo. Brez ogromnih vojaških stroškov bi bil državni proračun še izhajal; stroški za vojaštvo pa so ga dvigali kakor kvasf hleb kruha, in finančniki so premotrivali,1 kje dobiti denar. Tako so se razvili iz! dosedaj opisanih neposrednih davkov; (neposredno od posestva in osebe) po« sredni davki: užitnina, tobak, sol (mono« poli) itd. Končno tudi pristojbine od po-, godb in zapuščin. Ti posredni davki sd! bili nekaka prisiljena naklada in v marši« čem bolj škodljivi kakor koristni. Tipična! za našo opazko je žganjarina. . .' ",' . y. Žganjarina je svitel vzgled, kakoi treba delati, da se zadeneta dve muhi n® en mahljaj; država je namreč hotela o me«; jiti strast pijancev, obenem pa tudi po« magati praznim (ali vsaj ne prenapolnje« nim) blagajnam. Čast, kojim je zakon ve« Ijal v prvi vrsti, pa je pristojala gališldm Zidom, ki imajo cele tovarne za žganje, in zato so bili predpisi posebno strogi. Kotel, v katerem se je žganje kuhalo, jej moral biti zapečaten; kadar se je name« ravalo kuhati, je bilo treba naznaniti uro, kdaj se prične in neha, ker je morala fi« naučna straža biti vselej poleg, da je odu pečatila in zapečatila. Taki predpisi sq pač izvedljivi pri tovarnah, ue pa pri po« sameznih kmetih, kjer jih kuha 6—8 na! isti dan in prične ob isti uri (navadno zjutraj ob 6.), a konča približno ob istem« razstreseni so pa po prostoru 3—4 km2« nnančna straža bi morala imeti perut« mce, in res so natančni stražniki hodil! noč in dan po gorah in dolinah, a kmetjet so jih vendar ukanili. Znali so odluščiti pečat raz kotel; ko so nehali, so ga pa zopet — prilepili, da od daleč sleparite niso niti zapazili. Rad bi opisal izgovore! in laži, ki so jih stranke navajale komi« sarja pri zasliševanjih in obdolžitvah, in to vse radi tega, ker je bil zakon dolo« cen za vso državo, torej tudi za razmere, ki niso bile predpisom nikakor ugodne. Saj vendar vsi vemo, da je tirolski klobuk drugačen od slovenske polhovke, in češki jopič drugačen od galiških kaftanov. Toda zakon ie zakon! In ker ie bilo udej« stvovanje nemogoče, so ga stranke po svoio omogočile. V Škofji Loki smo imeli trafikantinjo, ki ri bila samo lepega vedenja in gladkih besedi; temveč tudi dobrega srca, s kojim je zapeljevala — ne strogih stražnikov, temveč grčaste, okoliške kmete. Prodajala je namreč tiskovine, na katerih so se pisale prijave za kuho. Te tiskovine so nosili kmetje iz trafike v davčni urad, ker je bilo preveč odročno, da bi jih v uradu samem prodajali, in dobivali so zanje bolete. Te bol.ete je prijazna gospodična jemala od kmetov in pošiljala straži, v Ljubljani pa so se veselili, da nadzorovanje po loških hribih tako dobro uspeva. Veselili so se tudi kmetje, ki so se lahko „zmotili" v odmerjenem času (saj ni imel pri sebi bolete, da bi pogledal, koliko časa ima dovoljeno) in veselil se je stražnik, ki je med tem sedel pri pivu ali poleg gospodične v trafiki, mesto da bi brusil čevlje po škofjeloških hribih. — Koliko časa je to veselje trajalo, nisem povprašal, ker so končno bolete v Ljubljano le preveč redno prihajale, sai bi za tak okraj rabil 10 krat več mož, kakor jih je določenih in veljali bi več kakor znaša davščina. — Delati se je torej moralo proti predpisom! V drugem slučaju pa je bila kriva boleta. Nekje na Slovenskem sta dve vasi Razdobje, ena pri sv. Magdaleni, druga pri sv. Jedrti. Ti dve svetnici sta na visokih gorah v zračni daljavi par kilometrov vsaksebi, a moraš 600 metrov doli in 800 metrov gori. Na boleti je stalo po pomoti samo „Razdobje". Ker so bile v obeh vaseh žganjarne, se je stražnik nameni! k sv. Magdaleni, ker se ni spomnil na enako vas na nasprotnem hribu. Razočaranje torej ni bilo nič kaj prijetno, ko je spoznal vrh sv. Magdalene pogrešek v boleti in svojo vsodnevno pot..Moral je končno še na ono stran, kamor je bilo 4—5 ur hoda. Tudi sakrainentiranja ni bilo malo. Dobri gospod, ki je dandanes že davno rešpicijent, mogoče tudi že V pokoju, se najbrže še dobro spominja, kako je bilo tisti dan, ko je lezel na sv. Jedert in onkraj doline na sv. Magdaleno gledal „nazaj". — Ta dva slučaja sram opisal, da spoznamo koliko škodujejo — nerodni predpisi, kakoršnih v stari Avstriji ni nikjer manjkalo, ker so delali za vso državo kkratu, ne da bi upoštevali lokalnih razmer. Zakon pa je bil pomanjkljiv tudi na drugo stran: nadzoroval je kuhanje pristnega žganja, ni se pa brigal za — špiri-tove izdelke. Na majhen patent so delali trgovci žganje iz špirita v poljudnih množinah, in slovenski šnopsarčki so se po raznih štacunah ogrevali ob požirkih „ta kratkega", misleči, da pijejo razne tropin-čke. bezgovce, brinovčke in slivovke, — pa je bilo vse skupaj le špiritova brozga. Kar nas je bilo boljše vrste pijančkov, smo pa pili likerje po mažarsko-židov-skih in židovsko-mažarskih receptih. Ka-varnar Francelj je kupil nekaj esenc in ob sodelovanju aquae destilatae je ustvarjal take kapljice, da smo peli ob njih najlepše narodne pesmi. Dandanes sta vse to veselje uničila draginja in pusti abstinent. Nekdanje al-koholovanje je samo še pravljica. In —-prav tako. Saj je bil uprav naš narod po zaslugi države, ki je žganjepitje s podelitvijo žganietočev skoraj usiljevala in se je tudi vsled obilice tropin, češpelj in brinja tako pogreznil v naročje pijanstva, da se je bilo bati za njegovo bodočnost! (Dalje prih.) Ravnatelji pomoćnih ureda kod sudbenih stolova i županijskih oblasti u Hrvatskoj i Slavoniji. Ova mjesta kreirana su — što mislite? — još g. lo62. naredbom dvorske kan-ciarije za Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju od 16. rujna br 2895/825. Još tada su postavljeni ravnatelji pomoćnih ureda — obzirom na njihov položaj i na važnost njihova posla — u IX. činovni razred, kada ie malne sva ostala manipulacija svrstana bila u XI. j XII. činovni razred. Od to doba. pa do danas promijenilo se — obzirom na zahtjev vremena i obte-rećenia službenim radom — u svim činovničkim grupama počam od najnižeg pa do najvišeg rangov, razreda bar ponešto na bolje, samo ie ostao ravnateli pomoćnih ureda sve do danas u onom istom odndšaju, u kojem je bio već prije 58 godina, naime ostao je u svom IX. čin. razr. Ali ako se niie poskrbilo za poboljšanje njegove eksistencije, ostavilo se je neodredjen njegov službeni djelokrug i to možda samo zato, da mu se uzmogne u tom pravcu što više natovariti, da vuče. pa ie tako sve malo po malo prešao u njegov, u praksi mu odredjeni djelokrug — sav administrativni i manipulativni rad sudbenoga stola odnosno onaj županijskih oblasti. On vodi inventar i brine se za potpuni broj i dobro stanje svih predmeta pokretne in nepokretne državne imovine, preko njegovih ruku ide sav sudbenom stolu, odnosno županiji stigao novac, on o tom novcu, koji kod sudbenih stolova iznaša gođišnic više stotina hiliada. a kod županijske oblasti čak i nekoliko milijuna kruna, vodi sve račune i nosi solidarno svojim pročelnikom u materijalnom pogledu odgovornost za tai novac. Dnevničarj su mu povjereni u svakom pravcu pa i u disciplinarnom. Nad manipulacionim čr novništvom i poslužnim osobljem vod; nadzor, te je on i odgovoran za ispravnost i pravodobni otpravak priiepisa svih riie-šenia. koje izdale sudbeni stol. Tko pozna pobliže gore u krupnim crtama navedeni rad. mora da prizna, da je ravnateli pomoćnih ureda medju onim brojein činovništva, koie ie najoptereće-nije, obzirem na rad. a pogotovo na odgovornost. da za tai rad treba i spreme, okretnosti i odgovornosti, ali i vrlo puno povjerenja. Ravnatelji pomoćnih ureda u Austriji već su davno promaknuti u VIII. i VII. činovni razred. Prema tomu i u našoj bratskoj Sloveniji ie u tom pravcu bolie. U potonje vrijeme otvoren ie VIII. čin. razred upraviteljima pisarna kod financi-ialnih ravnateljstva te arhivarima kod istih oblasti. Punim pravom dakle očekuju ravnatelji pomoćnih ureda kod županijskih i kod sudbenih stolova, da će se kod novog urediivania činovničkog pitania na niih obzir uzeti te popraviti ono. što se ie na njihovu štetu do sada sgriiešilo. Oni su davno zaslužili, ela budu stavljeni u VIII. i VII. činovni razred. R. D. u. Tovarišij Agitirajte za ,,Naš Glas“ > Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove ■------------ naročnike: -——------------- Pragmatika. V. del. O postopanju z uradniki, ki se iz-roče sodišču zaradi zločinstva ali prestopkov v službi ali izven nje. § 56. r.Zločinstva in prestopki uradnikov, storjena v izvrševanju službe, se? preiskujejo, kakor je rečeno v § 48. Glede, zasebnih zločinstev in prestopkov s<* uradniki podrejeni preiskavi in sodstva tako, kakor drugi državljani s to razliko, da policijsko oblastvo ali sodišče, akq stavi uradnika v zapor, poroča o tem pristojnemu ministru, da se odredi v službenem pogledu. § 57. Zaradi zločinstev in prestopkov izvršenih v službeni dolžnosti, razsoja in izroča uradnike sodišču dolični minister po odloku ministrskega sveta: za uradnike giavne kontrole in pisarniška osebje sveta pa razsoja državni svet. Pravosodni minister določa sodišče, ki ima soditi, oblastvo pa, ki uradnika izroča sodišču, predloži sodišču tožbo in spise o krivdi na presojanje « Ako bi potemtakem uradnik zakrivil n. pr. veliko poneverjenje državnega denarja, bi se po tem §. moralo čakati, da ga izroči sodišču — minister ali državni svet. Naravno je, da bi tak nepošten urad' nik ne čakal ministrove rešitve ter jo up no popihal z ukradenim denarjem čez mejo ter pustil rajši, da se njegovo mesto smatra za »izpraznjeno«. § 58. - Če bi po uradniku storjeno zlo-činstvo ali prestopek v službi ali izven nje bil take nravi, da bi za državno službo bilo škodljivo, nevarno ali poniževajoče pridržati ga v njej do končne presodbe krivde, se tak uradnik službe razreši ter pričakuje v tem presojo « »V tem primeru razrešeni (suspendirani) uradnik uživa samo polovico svoje sistemizirane plače: če bi pa moral plačevati tudi kak primanjkljaj blagajni, s katero imajo posla državni uradniki, se mu prdrži še ta druga polovica na račun primanjkljaja." ;>Na uradno zahtevo oblastva dovoljuje sodišče prepoved (zapis) ali pre znambe na imetje tistega uradnika, ki M ne mogel niti s pridržanjem polovične plače poplačati nedostatek v blagajni.« »Uradniku, ki službe ni odrešen, če mora plačevati škodo iz plače, se ne sme pridržati več nego pclovLa.« „Uradnik -e odgovoren za škodo, tudi cko izgubi službo. Če je ne izgubi ah nima iz česa plačevati škode, se mu pridrži polovica plače do poplačila in če je stavljen v penzijo, polovica penzije.« Ni razvidnp, kdo naj presodi, ali je nadaljnji obstanek uradnika v službi, ko j? zagrešil kako zločinstvo, škodljiv, neva* ren ali ponižujoč. Tudi sam ne vidi umljivo, da uradnik pri katerem se je dobil kak primanjkljaj v blagajni, »lahko« ostane še nadalje na svojem mestu ter s! mu izplačuje n. pr. še polovična plača, potem ko znpša primanjkljaj (defekt) tudi znatne svote. Ali naj se uradniku, ki je tu pr. poneveril milijon dinarjev, izplačuje polovična plača ter čaka na rešitev, da ga razrešijo službe? Dosledno je, da uradnik odgovarja za škodo, tudi ako je službo izgubil; toda nič manj nevarno ni, da bo tak nepošten uradnik gledal, da se znebi imetja, ki bi se lahko zaseglo v pokritje škode ter poneverjene svote spravi na varno. Samo smiselna kontrola njegovega poslovanja bo državo mogla obvarovati Škode. § 59. »Uradnik, ki je bil v tem primeru In v primeru § 38. službe razrešen, se ne sme oddaljiti nikamor za več dni brez dovoljenja.« Razume se, ako po storjenem zločinstvu ni sam že izginil. § 60. »Ce bi sodišču izročenega uradnika deželno sodišče z razsodbo spoznalo za nedolžnega, se povrne, ako je bil razrešen službe, na svoje mesto ali na drugo enako zvanje, ter dobi popolno plačo za .ves čas. v katerem je ni užival.« »Će bi pa nasprotno sodišču predan« uradnik bil oproščen samo zaradi nedp-stajanja zadostnih dokazov, je prepuščeno oblastvu, da izroči dejanje disciplinarnemu sodišču po razmerju večje ali manjše sumnje, ki leži na takem uradniku kakor tudi po razmerju kakovosti kaznjivega dejanja, z namenom, da disciplinarno sodišče odloči, ali naj se tak uradnik še nadalje pridrži v službi ali odpusti Tisti, ki je bil v rokah sodišča, z razrešitvijo če se je oprostil iz nedostajanja dokazov, n«’ dobi neuživane polovice plače za čas, ko je bil pod sodbo.« »Ako bi se bil uradnik, oproščen iz nedostatka dokazov, obsodil v policijsko nadzorovanje, izgubi s tem državno službo. njegovo dejanje se pa ne predloži v razsodbo disciplinarnemu sodišču.« Po teh določilih se torej rehabilitira popolnoma oni urndrdk, ki ga je sodišč; upoznalo za nedolžnega, ne pa oni, ki se je oprostil vsled nedostajanja zadostnih dokazov, za katerega disciplinarno sodišče sklene lahko odpustitev iz službe. Sporno bi tukaj bilo vprašat.je ali se uradnik ni pregrešil pri dejanju, ki po kazenskem zakonu ni kažnjivo, proti disciplinskim predpisom v službi, o čemer U mogel saditi le v to postavljeni disciplinarni senat. (Dalje prihodnjič.) Neđjelni počinak kod javnih oblasti i ureda. Iz 24 broja »Našeg Glasa« Iz »Vjesni ka« pol naslovom »Nova službena pra-gmapka i izjednačenje beriva« informirani .'mo čitatelji »N. Glasa', da če nova službena pragmatika, kojom če se urediti služ leni 1 materijalni odnošaji svili javnih namještenika u čitavoj našoj dt/avi. bid uvedena sa 1. augus'om ove god. ustavnim putem; dakle, da će istu najprije pretresti i raspraviti, a onda odobriti naš Privremeni parlamenat. Po dosada objelodanjenim nacrtima ustave za našu državu, mora se ipak zaključivati, da se polazi s gledišta, da i naša država ne bude posled. rnedju demokratskim i naprednim zapadnim državama u Evropi. Sasma je naravski. da prema tome > nova službena pragmatika, kojom bi se 'inali kod nas urediti ■dužhml | materijalni odnošaji javnih namještenika, morala bi se temeljiti na savremenim demokratskim Principima. Ako će pak naši državnici s ove strane oromatrati spomenutu pragm. onda bi s njom u savezu morali odmah uvesti i iiedio'hil počinak /a sve javne oblasti i urede u čitav*,i državi, dakako iz-uzam željeznica, u koliko ovdje uopće nije Moguće ni kroz nedjelju prekinuti službe no i poslovno djelovanje. Dnnašnie demokratsko doba zahtjeva, da i javni namješten'ci ne budu isključeni o-J nedjeljnog počinka, tmi više. jer sva privat. trgovačka i obrtna poduzeća su za svoje namještenike već odavna uvela potpuni neđjelni počitak. Ovako, kako je danas, da kod jednih javnih ureda je uveden nođkljni počinak dok kod drugih se i nedjeli mi ureduje od 8 ili ol 9 sati u jutro pak do !2 sati prije podne! ne može ostati dulje. |rr to bi i u budućnosti činilu zbrku. S toga bi najuput-nije i najjednostavnije bilo, da se ujedno sa uvedenjem nove službene pragmatike odmah uvede i ned’elini počinak, kako ie već gore više spomenuto. Pojedini naši šefovi polazeć sa svojeg zaostalog konser-vativnng gledišta protivni su uvedenju nedjeljnog počinka kod javnih oblasti, misleći da bi time trpio državni interes. Ja ću ukratko dokazati neosuovanost ovog mišljenja. Oni, koji tako misle, možda drže, da su nenadoknadivi za svoju službu. < Sigurno se već desilo, da su ova gospođa kroz godinu više nedjelja izbivala iz ureda bilo radi vanjske službe, dopusta, bolesti ili kakovih inih nepredvidljivih poslova, pak što sc moralo tada dogoditi? Ništa ino, nego da je one poslove, koji su b'li hitne naravi u njihov nj otsutnosti morao riješiti njihov zamjenik. Isto bi se do-gađialo i sa onim poslovima, koli se sada izvršuUt po nedjeljama u uredima, ko l prije podnevnog uredovanja, da bi se odmah uzeli a rješavanje slijedeći dan. Netko će ali prigovoriti da ima takove vrst' poslova, osobito kod političko-npravnih, financijalnih. poštarskih i brzo-javnih ureda, gdje bezuvjetno državni interes zahtjeva, da i nedjeljom ne bude prekinuto uredovanje. Ali za ovakove poslove silne ili neodgodive naravi može se nedjeljom uvesti uredovanje samo u ograničenom obsegu, a tako ie i u drugim naprednim državama po nedjeljama uređ-jeno. Jest, za poslove hitne odnosno koji se moraiii icš istoga dana riješiti, dostatno je. da od svakog uredskog oiieljenia đodje u nedjelju izmjenično samo po ieđan ili najviše dva namještenika u ured, dok ostali bi mogli uživati nedjeljni počitak. Još bi se mogao naći netko. l