VESTMK
Poštn! urad 9020 Cefovec	§
Š	Verfagsposfamt 9020 Kfagenfurf	E
E	fzhaja v Cetovcu
Erscheinungsorl Kfagenfud
Posameznf fzvod 3 šiftnge	=
mesečna naročnina H šffingov =	cefofefna naročnina HO Hiingov	Š
P. b. b.
iitttttmmttmtmtmnmmmtummmtmmmmmmmttmtmon
LETMiK XXXfV.
CELOVEC, PETEK, H. APRiL 1979
ŠTEV. H (1912)
Občni zbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem





Strnjeni in enotni
bomo nadatjevaM pot borbe in de!a
Z velikim transparentom, razpetim čez glavna cesto ob vhodu v trg, je Železna Kapla minulo soboto pozdravila delegate in goste občnega zbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. V hotelu Obir jim je izrekel dobrodošlico v imenu župana in občine podžupan Mihi Kuhar, ki je dejal, da si šteje Železna) Kapla v veliko čast, da občni zbor ZSO zasedat v tem kraju. Zagotovil je, dat si bodo v ka-pelški občini tudi v bodoče prizadeval i za dobro! sožitje in zat izhod iz gospodarskih težav. S pesmijo pa je izrekel občnemu zboru pozdrav tudi mešani zbor domačega prosvetnega društva „ Zarja" pod vodstvom Joškota Wrulicha.
Pod gostoljubno streho hotela Obir, kjer je bilo za uspešen potek občnega zbora vse najbolje poskrbljeno, so veliko dvorano napolnili delegati ZSO in včlanjenih organizacij ter društev in ustanov s celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške. To ozemlje naše avtohtone naselitve je bilo ponazorjeno tudi na pročelju dvorane, kjer je bilo geslo občnega zbora! „Obdob-je borbe in dela — po tej poti naprej" prikazano s številnimi slikami 'z naše zgodovine in današnjega položaja, predvsem pa iz akcij na vseh področjih naše dejavnosti. Priznanje gre Marjanu Sriencu, ki je Zasnoval in s pomočjo mladih podočnikov uresničil ta res lepi in domiselni okras dvorane. Zahvala pa naj bo izražena tudi vsem tistim, ki so poskrbeli za organizacijsko-teh-nična plat in s tem zagotovili brezhiben potek zasedanja.
Poleg delegatov, med katerimi jo bilo razveseljivo veliko mladih hudi, se je občnega zbora udeležilo tudi več gostov. 1% Slovenije sta prišla predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja Pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Jože Hartman in zastopnica! Republiške konference Zveze socialistične mladine Tatjana Suhodolnik, medtem ko je tričlansko delegacijo' Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta, Gorice in Benečije vodil Izi-
dor Predan. Prev tako je bil navzoč predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Pismeno pa so zaradi zadržanosti želeli občnemu zboru uspešen potek ter ZSO plodno delo v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem med drugimi predsednik Odbora koroških partizanov v Ljubljani inž. Pavle Zaucer-Matjaž, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Reginald) Vospernik, znani avstrijski zgodovinar dr. Karl Stuhl-pfarrer in centralno vodstvo Komunistične zveze Avstrije. Organizacija južnotirolskih visokcšolcev pa je v svojem pismu naglasila:	„Mi vsi
vemo, da je delo ZSO za slovensko
je spomni) tudi letos umrlega velikega borca, politika in ideologa Edvarda Kardelja, .ki je s svojim znanstvenim in političnim, vsa področja družbenega življenja zajemajočim dblom toliko pozitivnega doprinesel tudi za koroške Slovence in naš boj, da bomo mi in generacije za! nami vedno lahko črpali spoznanja, ideje in napotke v borbi za našo nacionalno in socialno enakopravnost". Pri nas na Koroškem pa sta v zadnjem obdobju umrla zaslužna narodno borca' — častni predsednik NSKS in dolgoletni ravnatelj slovenske gimnazije dvorni svetnik dr. Joško Tischler ter ljudski duhovnik Jože Koglek.
Občni zbor, ki se je spominu umrlih poklonil z enominutnim molkom, je izvolil štiričlansko delegacijo, katera je položila venec pred partizanskim spomenikom na kapelškem pokopališču.
V kratkih nagovorih so občni zbor pozdravili gostje iz Slovenije in Ita-
manjšina velikega pomena in želimo, ddi bi bilo' vprašanje Slovencev v Avstriji pozitivno rešeno. Zveza južnotirolskih visokcšolcev izraža solidarnost s slovenskim prebivalstvom na Koroškem in želi ZSO tudi v bodoče veliko uspeha."
Uvodoma se je predsednik dr. F. Zwitter spomnil umrlih članov in aktivistov in sploh vseh, ki so s svojim delom in s svojo borbo doprinesli svoj prispevek za dosego ciljev, za katere se še vedno borimo. V Železni Kapli, kjer je zagorela bakla protifašističnega upora, velja spomin predvsem žrtvam fašizma, padlim partizanom ter v koncentracijskih taboriščih umorjenim in doma pobitim junakom. Posebej se
potke za aktivnost ZSO v novem obdobju. V obširnih referatih sta predsednik Upravnega odbora dr. Franci Zwitter in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser opredelila! stališča ZSO k aktualnim vprašanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter prikazala dejavnost na posameznih področjih. Njun pregled pa so dopolnila še poročila včlanjenih organizacij, odborov in ustanov, tako da je imel občni zbor pred seboj res izčrpno sliko vsega tistega, kar se je snovalo, delalo in dogajalo znotraj in okoli našega gibanja v zadnjih treh letih. (Obsežne izvlečke iz poročil objavljamo na notranjih straneh današnje številke — op. ured.)
Na podlagi tega globalnega! obračuna se je razvila živahna diskusija, v kateri so številni delegati iz vseh predelov južne Koroške, iz vseh slojev našega ljudstva in iz različnih političnih vidikov nanizali svoje izkušnje, kritične opombe, mi-
lije (njihova izvajanja objavljamo na 2. strani), predsednik NSKS dr. Grilc pa je dejal, da sta osrednji organizaciji koroških Slovencev v zadnjih letih dosegli tako stopnjo sodelovanja, kot je prej ni bilo. Tako sodelovanje je potrebno, če hočemo zastopati naše interese in doseči cilje našega skupnega boja. Menil je, da obstajajo sicer malenkostne razlike v enem ali drugem vprašanju, ni pa nobene razlike v tem, kako moramo doseči enakopravnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V tem smislu je želel občnemu zboru popoln uspeh.
In delo občnega! zbora je bilo res vsestransko uspešno in plodno ter je dalo koristne pobude in na-
šli in pobude in s tem konstruktivno prispevali k temu, da bo ZSO v bodoče svoje delo lahko še bolj prilagodila potrebam naših ljudi in naših krajev. Ker je bil občni zbor takorekoč neposredno po občinskih volitvah, je razumljivo, da je v diskusiji zavzemalo važno mesto zla-sti vprašanje političnega usmerjanja in opredeljevanja naših ljudi. Različnost tozadevnih pogledov pa je le še potrdila širino naše osrednje organizacije, ki je odprta vsem, ki so iskreno pripravljeni delati in se boriti za dosego naših narodnih pravic in s tem enakopravnosti naše narodne skupnosti.
V tem pogledu je občni zbor manifestiral razveseljivo enotnost:
mimo vseh svetovnonazorskih razlik in strankarskih opredelitev je v plodni razpravi zavzel stališče k celotni problematiki, opozoril na pereča vprašanja in poudaril potrebo po nadaljnjem skupnem delu za skupne cilje — v korist obstoja in vsestranskega razvoja koroških Slovencev, ki se hočemo kot enakopraven faktor vključevati v družbenopolitično dogajanje v Avstriji, hkrati pa! ostati živ del slovenskega naroda). Načelna stališča', ki bodo služila kot smernice pri bodočem delu ZSO, so bila zejeta v sklepno resolucijo, katere besedilo objavljamo na 2. strani.
Pri volitvah je bilo vodstvo ZSO močno pomlajeno ter je sestavljeno tako, da predstavlja vse včlanjene organizacije in geografsko celotno naše ozemlje, pa tudi vse sloje in različne politične usmeritve našega ljudstva. V imenu obeh odborov se je zahvalil ponovno izvoljeni predsednik dr. Franci Zwitter, ki je zagotovil, dai bodo odborniki s svojim delom skušali izpolniti zaupanje, ki jim ga je izrekel občni zbor.
Vsebinsko bogati, pa poteku uspešni in glede pobud plodni občni zbor je z borbeno pesmijo zaključi) združeni moški zbor Podjune pod vodstvom Folteja Hartmana in tako simbolično izpovedal pripravljenost ZSO in vsega našega ljudstva, da nadaljujemo pot borbe in dela. O tem delu so predstavniki ZSO na tiskovni konferenci seznanili številne novinarje iz Avstrije in Jugoslavije, ki so pokazali veliko zanimanje tako za našo organizacijo in njeno delovanje kot tudi zo problematiko koroških Slovencev sploh.
Občnemu zboru je sledil sprejem, ki so se ga poleg delegatov in gostov udeležili tudi številni predstavniki iz Koroške in Slovenije, med njimi tretji predsednik deželnega zbora Josef Guttenbrunner, generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec s člani generalnega konzulata, bivši deželni glavar Hans Sima, člani kapelškega občinskega odbora z županom Lubasom na čelu, iz Slovenije pa predsednik zunanjepolitičnega odbora republiške skupščine Bojan Lubej, predstavniki obmejnih občin ter zastopniki gospodarskih organizacij.
Dan ZSO v Železni Kapli je izzvenel s spominsko svečanostjo, ki so jo domači prosvetaši pripravili v spomin na ogromne žrtve, ki smo jih koroški Slovenci na vsem našem ozemlju in posebno številno v Železni Kapli doprinesli v boju proti nasilju in krivici — za mir, svobodo in oravico.
ZBOR SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE V TRSTU:
Sprejetdokumento pravicah
siovenske narodnostne skupnosti v itaiiji
Zadnjo nedeljo je v Tulu ia;eda) H. občni zbor Slovenske kuifur-no-go:podanke zveze, osrednje organizacije slovenske narodnostne skupnost) v Italiji, ki je po svoji zgodovin), svoji svetovnonazorski opre-delltvl In svojem delovanju sorodna Zvezi slovenskih organizacij na KoroSkem. Poleg delegatov, ki so zastopali vse včlanjene organizacije, društva In ustanove s celotnega ozemlja Furlanlje-Julljske krajine, so se zbora udeležili tudi Številni gostje. Med njimi so bili predstavniki vseh demokratičnih strank, z Izjemo krSčanskih demokratov, nadalje uradni predstavniki mesta Trsta, zastopniki raznih združenj In ustanov večinskega naroda. Navzoča je bila delegacija Iz Slovenije, k) jo je vodil podpredsednik republiške konference SZDL Beno Zupančič. ZSO sta zastopala predsednik dr. Franci Zwitter in tajnik dipl. Inž. Feliks Wieser, za NSKS pa je bil navzoč tajnik mag. Filip Warasch.
Beseda grosfov
na občnem zboru ZJO
V Imenu delegacije Iz Slovenije je občni zbor ZSO v Železni Kapli pozdravil predsednik komisije za manjšinska in Izseljenska vpraSanja pr) Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije tov. lože Hartman. Dejal je, da je bilo iz poročil na občnem zboru razvidno, s kakšnim) problemi se moramo spoprijemati koroSki Slovenci. Pri tem pa je treba tudi ugotoviti, kakSne so skupne možnosti, „da boste Slovenci na KoroSkem delali kot enakopraven faktor v avstrijski družbi In hkrati kot sestavni del slovenskega naroda, ki ga s svojim delom bogatite".
Opozori) je na trenutni mednarodni položaj, s katerim nikakor ne moremo biti zadovoljni, kajti to je čas velikih preizkušenj; razvoj dogodkov ni ohrabrujoč In je zato potrebna povezava vseh naprednih in demokratičnih sii. V tem okviru pripisuje Jugosiavija veiik pomen ziasti odnosom med sosednimi državami, je dejai tov. Hartman in menii, da bo tudi giede Avstrije treba izkoristiti vse možnosti za pogiobitev sodeiovanja, „toda nikakor ne na račun kakrSnihkoi) koncesij aii kompromisov v Škodo Siovencev v Avstriji".
Nagiasii je, da so v Sioveniji odnosi do itatijanske in madžarske narodnosti urejen) v smisiu tozadevnih doiočii ustave, tako da sta narodnosti na vseh področjih deiežni enakih pravic kot večinski narod. ,V smisiu naSih obveznosti pa bomo izpoi-niii tudi vaSa pričakovanja," je poudari) tov. Hartman, „ter vam žeiim obiio uspehov v nadaijnjem deiu in boju, ki ga vsestran-
Za deiegacijo Siovenske kuiturno-go-spodarske zveze iz Trsta pa je spregovori! tov. Edmund K oSuta, ki je nagiasii sorodnost obeh organizacij in obeh manjSin, Siovencev v Avstriji in Siovencev v itaiiji, ki se morajo Se 3S iet po končani vojni boriti za najosnovnejše pravice.
Kratko je orisai poioža) Siovencev v itaiiji in njihov boj za dosego giobaine zaSčite, ki mora veijati enako za vse Sio-vence v dežeii Furianiji-Juiijski krajini. Njihove zahteve obsegajo vpraSanja, kot so točna opredeiitev ozemija, kjer živijo Sio-uporaba siovenskega jezika v Soistvu, v in v javnem živijenju; izgraditev manjšinskega Soistva in predSoiskega varstva, ki ga je treba razSiriti tudi na Benečijo, kjer spioh nimajo svojih So); nemoten kuiturni razvoj vkijučno zaiožniStva, tiska, radia in teievizije; enakopravno predstavništvo v občinah, pokrajinah in dežeii; neovirani stiki z matičnim narodom ter izkijučitev vsakrSne diskriminacije vkijučno zaSčite imen itd.
iz tega vidite, da so naSi probiemi enaki vaSim probiemom, je dejai tov. KoSuta ter ob koncu žeiei občnemu zboru uspeSen potek, nadaijnjemu deiu in borbi koroSkih Siovencev pa mnogo iepih rezuitatov, „pri čemer pa se moramo zavedati, da je tako pri vas kot pri nas uspeh odvisen predvsem od iastnih sii in borbenosti."
sko podpiramo."
venci; enakopravna upravi, pred sodiSči
Občni zbor je poteka! kot mogočna manifestacija nezlomljive življenjske volje in borbene odločnosti za nadafjnji boj za dosego' resnične vsestranske enakopravnosti siovenske narodne skupnosti v Ita-iiji. To je prišlo do izraza v obširnem referatu, v katerem je predsednik Boris Race temeljito orisa! stanje in problematiko slovenske narodnostne skupnosti; prav tako v poročilu tajnika Dušana Udoviča,
ki je izčrpno prikazal bogato dejavnost v minuli delovni dobi; ne nazadnje pa tudi v živahni diskusiji, ki je izražala živo prizadetost Slovencev na celotnem ozemlju njihove naselitve.
Ko je orisal dolgoletna; prizadevanja za dosego globalne zaščite Slovencev v Italiji, je predsednik Race poudaril, dat je upravičeno nezadovoljstvo celotne njihove narodnostne skupnosti nad tem, da
mora biti za Slovence pot do pravic tako dolga. Določbe ustave, da država ščiti jezikovne manjšine, so stare 31 let; posebni statut londonskega memoranduma izpred 25 let se je mainj kot polovično izvajal; več kot tri leta; so potekla; od podpisa osimskega sporazuma, „toda še vedno smo prisiljeni dokazovati svojo identiteto in terjati uživanje temeljnih pravic, če naj bomo kot skupnost zaščiteni".
Predsednik Race je dejal, da hoče SKGZ prav s tem zborom in skupaj z vsemi včlanjenimi organizacijami in njihovimi člani dokazati enotnost in odločnost v zahtevi po globalni zakonski zaščiti, prav tako odločno pa; odgovoriti tudi nazadnjaškim silam, ki bi hotele Slovence izbrisati ali vsaj potisniti v kot. Skupni napori vseh Slovencev, vseh slovenskih organizacij in strank, ki vključujejo Slovence, bodo v bodoče še bolj potrebni kot doslej. Z obiski pri najvišjih državnih in političnih predstavnikih italijanske republike je enotna delegacija Slovencev premaknila vprašanje zakona o zaščiti z mrtve točke; boj za vsebino zaščitnega zakona bo terjal še večjo strnjenost, ki je niti predvolilno' obdobje ne sme načeti, je naglasil predsednik Race in zagotovil, da SKGZ ne bo štedila z napori, da se uveljavi čimbolj enotno gledanje na vsa vprašanja, ki se tičejo slovenske skupnosti. „Vsak-do izmed nas je danes postavljen pred preizkušnjo, koliko zna; sam braniti svoje pravice. Naj bo čas, ki je pred nami, čas pogumnih izpričani o naši narodni pripadnosti, naj bo čas zavestnih nastopov pri uveljavljanju našega jezika in vseh pravic, ki pripadajo sleherni narodnostni skupnosti."
Osrednji del občnega zbora je bilo sprejetje Dokumenta o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je obrazložil in utemeljit dr. Karel Siškovič. V tem dokumentu je uvodno ugotovljeno, da italijanska država še ni izpolnila ustavne obveze o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ter opozorjeno, dai je po podpisu osimskih sporazumov dozorel čas za; sprejetje zakonskih določb, „ki naj celovito, ozemeljsko in področno brez razlike in diskriminacij, opredelijo v najširšem demokratičnem duhu skupinske in posameznikove narodnostne pravice, dd; bi se začela graditi vsebinska in formalna enakopravnost kot podlaga za nemoten razvoj, s čimer bi se odpravite diskriminacije in pritiski, ki so vzroki asimilacije."
Dokument najprej opredeljuje celotno ozemlje, na katerem naj bi veljale določbe o globalni zaščiti, ki jih potem podrobno navaja; za vsako posamezne področje, kot so: slovenski jezik; šola, vzgoja, izobraževanje, poklicno usmerjanje, univerza); prostor in gospodarstvo" kultura, znanost, organizacije, ustanove, društva; založništvo in sredstva; množičnega; obveščanja; šport in rekreacija; povezava z matičnim narodom; politično predstavništvo; posebni organi; sodna jamstva in še druge zahteve.
Na občnem zboru SKGZ so spregovorili tudi številni gostje in predstavniki deleg-acij.
V imenu delegacije iz SR Slovenije je zbor pozdravil podpredsednik republiške konference SZDL Beno Zupančič, ki je v okvir odnosov med Jugoslavijo in Italijo postavil predvsem tudi vprašanje, vlogo in pomen narodnostnih manjšin kot povezovalnih členov med narodi. Slovencem v Italiji pa je zagotovil tudi v bedeče vsestransko podporo
matičnega naroda in Jugoslavije v njihovem boju za dosego enakopravnosti.
Za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem je spregovoril predsednik dr. Franci Zwitter, ki je opozoril na sorodnost položaja in boja Slovencev v Avstriji in Italiji. Dejal je, da ima slovenska narodnostna skupnost v deželi Furianiji-Juiijski krajini prav, da se bori za globalno zaščito, kajti na Koroškem imamo slabe izkušnje, ko se moramo boriti proti formalni zakoniti ureditvi, ki problemov ni rešita, marveč nasprotno poslabšala in kom-plicirala. Ob koncu po je izrazil solidarnost koroških Slovencev z rojaki v Italiji ter jim v njihovem pravičnem boju želel polno uspehov.
V podobnem smislu se je izrazil tudi tajnik NSKS Filip Warasch. Prav tako pai so na občnem zboru spregovorili tudi zastopniki demokratičnih italijanskih strank in številnih organizacij ter ustanov, ki so Slovencem zagotovili podporo v njihovem prizadevanju. V tem se je izražal veliki pcmen, ki ga demo-kratčine italijanske sile pripisujejo vprašanju slovenske menjšine in rešitvi njenih problemov. In ne nazadnje je to' odsevala; tudi pozornost in teža, ki jo je občnemu zboru v Trstu posvečal italijanski tisk, saj so o zboru obširno poročali skoraj
vsi centralni listi v Rimu. S tem pa je demokratična Italija dala tudi zaslužen odgovor skrajnežem in nacionalističnim nestrpnežem, ki so na predvečer občnega zbora SKGZ s fašistično obarvano demonstracijo manifestirali svoje sovraštvo do Slovencev in svoje nasprotovanje uspešnemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo.
Občni zbor SKGZ je torej poteka) in izzvenel kot mogočna manifestacija Slovencev v Italiji za pravice, za napredek in za sožitje. Pozval je po eni strani vse pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, naj v trenutku, ki je za Slovence v Italiji tako važen, izkazujejo svojo pripadnost in naj jo dokazujejo; z zahtevo po praktičnem izvajanju narodnostnih pravic. Po drugi straini pa je apeliral tudi na demokratične italijanske sile, naj prepričujejo javno mnenje o nujnosti, da Slovenci končno dobijo svoje pravice in da zakon o globalni zaščiti v ničemer ne bo prizadel italijanskega dela prebivalstva, marveč bo pomenil le obogatitev celotne družbe. In predvsem je potrdil pripravljenost Slovencev za nadaljnji boj, v katerem ne bodo odnehali, dokler ne bo slovenska narodnostna skupnost in vsak njen posameznik užival vse narodne pravice in z njimi dejansko vsestransko enakopravnost.
RESOLUCIJA
občnega zbora ZSO dne 7.4.1979 v Železni Kapli
Deiegati Zveze siovenskih organizacij na Koroškem ter vkijučenih organizacij in ustanov z vsega dvojezičnega ozemija Koroške, zbrani na občnem zboru v Žeiezni Kapii 7. apriia 1979, ugotavijamo:
Občni zbor je ponovno potrdit in poudari) mesto Zveze siovenskih organizacij na Koroškem v siovenski narodni skupnosti in v avstrijskem družbenem prostoru kot frontne organizacije, ki je odprta za vse siovenske organizacije in ustanove ter vse pripadnike siovenske narodne skupnosti ne giede na njihovo svetovnonazorno giedanje in poti-tično uvrščenost. Hkrati je pozdravit soiidarnostno podporo in sodeio-vanje vseh demokratičnih sii in posameznih demokratov, ki so priprav-ijeni, da se na osnovi giedišč ZSO borijo za dosego popotne nacionai-ne in sociaine enakopravnosti siovenske narodne skupnosti in za napredek demokracije v družbi.
Občni zbor je jasno artikuiirai staiišča, zahteve in težnje siovenske narodne skupnosti v zvezi s čienom 7 državne pogodbe ter ugotovit, da po poidrugoietni veijavnosti zakona o narodnih skupinah in na njegovi osnovi sprejetih odredb po dosedanjih izkušnjah ni nobenega povoda, da bi koroški Siovenci spremeniti svoje odkioniino staiišče do sedmojuiijske zakonodaje iz ieta 1976, ki pomeni enostransko revizijo državne pogodbe ter omejuje mednarodno zajamčene pravice in zožuje zgodovinski živijenjski prostor naše narodne skupnosti.
Reševanje odprtih vprašanj je mogoče ie v enakopravnem dia-iogu med pristojno viado in obema osrednjima organizacijama koroških Siovencev kot predstavništvom prizadete siovenske narodne skupnosti, ki kot subjekt svojih teženj edino iahko oceni in vrednoti ustreznost aii neustreznost formaine ureditve svojih živijenjskih vprašanj.
Pri oceni avstrijskih etabiiranih strank so deiegati ugotoviti, da boijše odnose in kontakte bremeni in praktično onemogoča trostran-karski sporazum z dne 6. juiija 1976, ki posameznim strankam zabra-njuje samostojen demokratični pristop k reševanju siej ko prej perečega vprašanja siovenske narodne skupnosti ne ie v korist ie-te, marveč tudi v korist potrebnega mirnega sožitja med sosednjima narodoma v dežeii.
Za uresničitev doiočii čiena 7 in za dosego popotne nacionaine in sociaine enakopravnosti bo ZSO na državni in mednarodni ravni nadaijevaia borbo kot dosiej v nerazdružijivi akcijski enotnosti z narodnim svetom koroških Siovencev. Pri tem se bomo nasianjaii na iastne siie, na soiidarnostno pomoč demokratičnih sii in posameznikov doma in v svetu ter na pomoč matičnega naroda in jugosiovanske države kot podpisnice državne pogodbe in iegitimne zaščitnice siovenske narodne skupnosti.
V spoznanju, da je nacionaina diskriminacija vedno izraz gospodarskega zapostavijanja in pritiska, bo ZSO še boij zavestno nadaijevaia s svojimi prizadevanji na gospodarskem področju, ker reševanje sociaino-gospodarskih probiemov ceiotnega južnokoroškega prostora hkrati ustvarja nove in boij ugodne pogoje tudi za uveijavijanje siovenske manjšine kot enakopravnega faktorja v družbeno-poiitičnem dogajanju.
Hkrati bo ZSO podpirata siovenske kuiturne organizacije in ustanove pr) njihovem prizadevanju na vseh področjih kuifurnega ustvarjanja ter pri organizacijski in vsebinski okrepitvi kuiturno-prosvetne dejavnosti na terenu. Koroški Siovenci hočemo ostat) živ dei siovenskega naroda, v katerega kuiturno zakiadnico po tetih kuiturnega mrtviia spet ustvarjaino dajemo svoj prispevek in na ta način še posebno iz-poinjujemo vtogo povezovanja in zbiižanja med sosednjima narodoma.
He ie mednarodno ieto otroka, marveč tudi kritična situacija na področju miadinske vzgoje ^ vedno močnejšimi tujimi vpiivi nas naravnost siiita, da v bodoče še pomnožimo svojo skrb za doraščajočo miadino in ji zagotovimo vzgojo in šoianje v materinem jeziku tako v otroških vrtcih kakor v obveznem šoistvu in nadaijnjem ozobraževanju.
Končno bo ZSO na osnovi števiinih prediogov in pobud, iznešenih v referatih in diskusiji, prihodnje ieto ob svoji ZS-ietnici sprejeia nov, sodoben in jasen poiitični program, ki bi artikuiirai našo vtogo na obmejnem območju, viogo tistega družbenopoiitičnega in sociainega faktorja ob meji med dvema sosednjima državama, ki ne bo samo most, po katerem hodijo drugi, marveč bo aktivno pospeševat vse večji tok materiaine in duhovne produkcije ijudi.
Pred MeJavww jwo %vjfr;';j^J ff/cMz;';;' gleafd^' ^werfj^o
„77o/oMMJi", Marrz ;e pr;'werM TMČrtnegd zztre/'/;^^ ŽIJov wed drrrgo svetovno vojMo jpe7 pn-v j/707?MH z/očlwj^j zw^čaj wrr-crZHM. Prctrej/jw4 zgoj^d o žrdovj^I tfrMŽb?;' W7efjj je	;e vdjwz7^ v
z<wejt jr'w^o/ Zr! we dj:o, ^r je /c v ;e<7%M;';' <7o/?:' v ;rwcr:M. Mewj^eg% MarorP; dog^;a/o v ^omrcM^racIjj^;^
Ob
obletnici
zločinskega ^ preganjanja koroških Slovencev
fa&orijč:^, v gejčrrpovj^r^ zrr/ronTr, H3 ^onjčr^j v zgjedenž^ deze/a/r j po-^gan;ew Mj; z'w /?oHj^M;ew Mjr^ovf/? pre^i^/cev — j^r%t^% Jcj<zn;a, ^z' ;zVz jc zzzzczzezM z MCpopzjzzzzrz dz'v;zzzz)ez7! požžfžzz;ezzž7z žzrod^ov č/ovej^e drzzž-Mežz^rzjTTO zzz)zz'jzz/ v zgodovzzzo dva;jetegzz jao/efja.
Prž Zew pzz ;e M „Ho/oc%z;jd' — ^3^or vjž tzezrzo zzz ;e ^do to o^ /rred-fajarzjzz /z/zzzzz tzzdz' j/z/ojzzo ^rzzzzzzzzo — ^()zz^ ^retrcj/;zvojtž jvoje z'zyovedž ^e rzzočzzo „Azzwzzzzžzžrzzz!zz" /zodo^zz we-§3 tzz^rzztzzegzz dogzz;dzz)zz. /n je z/rzjtž ^ ^dzz to jetrno ezzzt Jtrzzzz zz J ^rfjo ttzdz^ozzco wMČerzz'/z, /zowžžzzzzž/z zzz zzwor;erzzdz //zzidz zzzzpzjzzzze ^zz;z'ge, /d ^°JZ ZZzZj/otz „Z/ofZMZ MzZCZZZMzz". KdjtŽ po/eg Žzdov, ^z jo dz/z po Jtevdzz ^rteo gotovo z!zz;^o/; przzzzdetz, je ;e ^zzczjtzčzzz z/očŽMj^z režzzzz z wo zze-RJz?!d;e7zojt;o zdzv)rz/ tzzdz zzzzd przpzzd-Mz^ž zrzzzogz/z drzzgzTz zzzzrodov zz/z j^zr-pzzz. Pzzdz' zzt ^(ovzzzte je dovo/jev<d (e ^od^io zzojzrztzjze z'w Jztzzzo to/z'^o žžv-^ezzjj^zdz zTTočz, dzz ^z wzz /zztz^o de/zdz ^ot jzzžzz/z, A; z j z/z po žzčrpzzzzojtz čzz^z! ^e je jzzzrt v p/zzzj^ž cedcz.
Pzzdz' zzz ^oroj^e 5/ovezzce je prz-prgvz/ zzzzezzezM „7Vo/oczzzzJt" — do-^OMČno zzzzžčezzje. Tozzzdevzze zzačrte, Jo jz/j zzezzzjAzz zzzzezozzzz/zjtz przprzzv-(jzz/ž ze v do^ž prve repzzTdz^e, je zzz-ee/ zzzzczzerrz zzrejrzzecvzztz tzz^oj po zzz-^edtzz' zlvjtrzje; wed prvzzzzž, ^z' jo Mž odvedezzz v zzzpore zrz potez?? v ^ozz-eerztraezjjtzzz tzz^orzjčzz, jo dz(z tzzdz' zzzt-rojzz^z. Letzz 7972 je j/edd prvz ^rep „gto7<zz/rzegzz rejevzzzzjzz" Tzoro-^egg vprzzjzzzzjz: — zrzzzožzčzzzz zzjedtev yeč jto zzzvedzzž/z j/ovezzj^z7z ^oroj-drzzžzzz, pzz ^z' jzzzz pozzzeje j(e-ddz' je fzjočž zzz dejettzjočž jtovezzj^z/z 't^zdž, ce tozzzdevzzdz zzzzčrtov zze dz pre^rzzrd preojzrzzt zzzz jzojzzezzz po/jzz ^ z/ajtž če ^oroj^ž 5/ovezzcž jzzzrzž zze odgovorz/z z zzporozzz zzz zzzzzožzezzo ^(jzzčztvžjo v o^orožezz protzjzzjzjtzčzzz' ^*°j. TVzzdzz/jzzje pojtzzje ^oroj^ega «č7o/ocazzjta" jo je vrjtde vje do ZadzzjzA dzzž vojzze, zzzed zzjzzzzž jo po-^ejzzzo zzzazze; ojzg/av/jezzje trzzzajjtž/z ^^tzjajzjtov zz 5c/ zzz Že/czzze 7(ap/e, ^^zeezzje Hojzzz^ove drzzžzzze zzz jtrajzzz' ^^očzzz prz' Pcrjzzzazzzz prav zza pragzz
svobode.
Od predvajazzjzz te/evzzzjjdega jz7-o zzzzzčevazzja Žzdov pa je je po-^aza/o tadž je zzedaj dragega, zzazzz-^eč dejjtvo, da je jzrja javzzojt vje 7"^ezzza/o poačezza o tadratzzzd dogod-/zz to zzepoaeezzojt zz^orzjčajo d z jo tadrat jpadad zzzed jode-tavce z/očzzzjdega rcžzzzza zzz jzd roda pravzce d/jad tezzza vje do dazzej zzz <*°Jeg/a,' dador tadz' ozzz, dz je zz zgo-dov;7;e zzočejo aežtž zzz zato jpet gojzjo ^de/zzojt, datera je je tedaj zzziodz/a ^ ^zajdo/j drvavo pog/avje e/ovejde ^godovzzze.
Pavzzo to pa zza/aga zzazzz vjezzz zzz ^Jadez7?a pojedej do/žzzojt zzz zzaJogo, "3 pravočajzzo adrezzezzzo vje potred-?°) da je „/7o(oeaaJt" zzzddar več zze o zzzoge/ pozzovztz. Prvezzjtvezza zzajo-Sa prz ^ezzz je, da odrazzzzzzo v žžvezzz spozrzzzza tedazzje dogodde zzz da rej-"^eo o zzjzd pojredajezzzo zzz/adž gezze-**3czjz' zzz dodočzzzz rodovozrz. Tega zzazzz ^e zzaredaje že/ja po zzzajčevazzja, pač ?3 zavejt, da zzz.ora dztz' jpozzzzzz ddratz' ^dz' opozzzzzz. Opozzzzzz zzazzzreč v tezzz ^zjfa, da je jovrajtvo zzzed /jadzzzz ^ zatzrazzje zzaroda po zzaroda zzzožzzo ^3zzzo tazzz, djcr je dajjdazzje č/oveda /'''otž č/oveda zzz jčavazzje zza zzarod-^ojtzzo zzzrzzzjo.
Spominska
svečanost
ob obietnici smrti t/ narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta
Zveza koroških partizanov $e je zadnjo nedeijo $ spominsko svečanostjo na pokopaiišču v Žeiezni Kapii spomniia smrti narodnega
„Vse žrtve, doprinešene od našega tjudstva v boju za resnico in pravico, bodo ovenčane s siavo in ijubeznijo, s spoštovanjem in zahvaio. Masiineii so in bodo odšii, mi pa bomo ostaii," je na nedeijski spominski svečanosti deja) tovariš Karei Prušnik-Gašper.
heroja Franca Pasterka-Lenarta. Spomin pa je veijat tudi vsem 120 partizanov, ki so pokopani na kapeiškem pokopaiišču, ter vsem S00 borcem, ki počivajo na 40 pokopatiščih širom dvojezičnega ozemija Koroške. Ma tej že tradicionaini vsakoietni spominski svečanosti se je zbraio več sto ijudi in bivših soborcev z obeh strani meje, ki so se spomniti prvega komandanta prvega koroškega partizanskega bata-ijona Lenarta, pa tudi dejstva, da je v kapeiški okotici skoraj vsaka hiša data svojega borca proti fašizmu. S cerkvenim obredom je domači župnik Messner zaokrožit spominsko svečanost in se spomnit vseh žrtev vojne tn nasitja. To je tudi dokaz kako široka je bita povezanost stovenskih partizanov z vsemi piastmi koroškega prebivatstva, posebno še v Žetezni Kapti.
Med prepevanjem pesmi „ Žrtvam", ki jo je pel partizanski pevski zbor „Matija! Verdnik-Tomaž", so polagali vence delegacije Zveze koroških partizanov, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Zveze slovenske mladine, jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu ter zastopniki raznih borčevskih organizacij iz Slovenije.
Ob sončnem a hladnem pomladanskem dopoldnevu se je predsednik Zveze koroških partizanov tovariš Karel Prušnik-Gašper v na-
govoru spomnil organiziranega! odpora našega ljudstva proti nacistični Nemčiji, ki se je rodil leta 1942 v Železni Kapli. Dejal je, da je spomenik v Železni Kap!i „odprta granitna spominska knjiga, v kateri so za vse čase zapisana imena borcev in žrtev". Med njimi so< tudi imena družin, ki so jih nacistični vojaki popolnoma uničili in imena, ki nas spominjajo na hiše in družine, ki so dale po več borcev za uničenje nemškega nacizma.
Tovariš Prušnik-Gašper je pono-
vil besede padlega Johana Zupanca, pd. Znidarjevega Hanzija, ki je ob ustanovitvi prvega! odbora Osvobodilne tronte povedal: „Ne vemo, kdaj bomo zmagali, a zmagali bomo, ker se vojskujemo proti vojni, ker se bijemo za našega) človeka na svoji zemlji." Te besede je ponovil, da bi mladai generacija doumela veličasten pomen partizanskega boja na koroških tleh. Ta boj je bil velikega pomena tudi za osvoboditev Avstrije, ki je bila izbrisana iz zemljevida; pat tudi zgodovinski doprinos za evropski mir.
Predsednik Zveze koroških partizanov je poudaril, da je utrjevanje Iratjnegai miru naša življenjska dolžnost. Delo v raznih slovenskih narodnih organizacijah je oceni) kot množični doprinos za utrditev miru in demokracije. Najostreje pa je zavrnil hujskanje človeka) proti človeku, naroda proti narodu in države proti držaivi, kar delajo na Koroškem nemškcnacionalistične organizacije in s tem hujskajo' na vojno. Zavrnil je nadalje tiste glasove, ki bi radi zanikali preteklost in ki razširjajo misel, da' politika ni za malega človeka. O tej zadevi je Ka-
„Težki čas ne vrni se ..
Slovensko prosvetno društvo „Zar-ja" v Železni Kapli je v soboto zvečer po občnem zboru ZSO priredilo spominsko svečanost v čast žrtvam fašizma. Spomin je veljal vsem tistim, ki so v antifašističnem boju dati življenja za boljšo bodočnost. Predsednik SPD „Zarja" Peter Kuhar je pozdravil vse navzoče in izrazil zadoščenje, da se skupno z mnogoštevilnimi navzočimi lahko spominja svojih in njihovih sotovarišev.
Spomnil je, da so Slovenci v Železni Kapli v svoji zgodovini ravno v aprilskih mesecih doživljali nahujše udarce. In je navajal:
#	Tako smo doživeti aprila ]942 izseljevanje slovenskih družin.
#	2. aprila 1943 je bil smrtno ranjen predsednik SPD „Zarja" Franc
Pasterk-Lenart, narodni heroj, ki je težki rani 4. aprila podlegel.
#	29. aprila 1943 je bilo obglavljenih 13 aktivistov OF iz Sel in Železne Kaple.
#	25. aprila 1945 pa so pripadniki Herrenvolka — uniformirani SS-ovci pobili 11-člansko Peršmanovo družino v Podpeci.
Peter Kuhar je poudaril, da na tej svečanosti ni mogoče opisati vseh borb, vseh žrtev in vsega, kar je bilo. Pozval je navzoče, naj zbirajo čim-več slik in gradiva, da bodo Kapel-čani kmalu odprli stalno razstavo, ki bo spominjala na ta najtežji čas. Prihodnje leto ob 35-letnici zmage nad fašizmom pa se bodo svečano spomnili vseh žrtev, ki jih je imela kapelska okolica.
Nadaljeval je: „V zelenih kapel-ških grapah Lobnika, Lepene, Obir-ske, Reberce, Remšenika in Bele so se rodili sinovi in hčerke tlačenega kmečkega in delavskega prebivalstva. Vsakdanje trdo delo jih je kalilo in spoznavali so, kako so brezpravni in izkoriščani. Zato so se že v času av-strofašizma organizirali v celice naprednega gibanja. Napredna misel je združevala naše ljudi. Moški pevski zbor, ki ga je takrat vodil Karl Pruš-nik, je bil cvet mladih borcev za pravice našega ljudstva. Ravno iz teh predvojnih celic pa so leta 1942 vzplamteli kresovi, ki so kljub odsvetovanju tedanjega slovenskega vodstva prižgali baklo upora po vsem južnem Koroškem."
Vseh teh, ki niso dočakali osvoboditve in vseh, ki so z njimi trpeli so sc v glavnem delu spominske svečanosti spomnili v recitalu, ki ga je izvrstno sestavil in priredil Marjan Srienc. Mladi domačini Jože Blajs, Maja Haderlap, Franci Sadolšek, Marjan Srienc in Miha Travnik, ki se jim je pridružila še Sonja Ban iz Celovca, so recitirali besedila slovenskih pesnikov in pisateljev (Kajuha, Zupančiča idr.), predvajali misli slovenskih izseljencev in protifašističnih borcev ter povezovalne besede, ki jih je z občutkom za teptanega in upirajočega slovenskega človeka sestavil Marjan Srienc.
Recital, ki je navdahnil poslušalce z odporniškim duhom, so spremljali diapozitivi in film o fašističnem nasilju in odporu proti njemu.
Spominsko svečanost v čast žrtvam fašizma pa so obogatili tudi pevci mešanega zbora SPD „Zarja" pod vodsvom Joškota Wrulicha, ki so zaključili spored s pesmijo „Težki čas ne vrni se".
Spominska svečanost, ki so se je udeležili tudi mnogi gostje in delegati občnega zbora Zveze slovenskih organizacij, je bila izraz globokega spoštovanja do naših prednikov-borcev in hkrati primeren zaključek občnega zbora ZSO.
Na spominski svečanosti SPD „Zarja" v soboto zvečer so sodeiavci v stiki, besedi in giasbi pretresijivo predstaviii trpijenje siovenskega naroda in njegov uspešni upor proti fašističnemu nasiiniku.
rel Prušnik-Gašper povedal na sve*-čancsli sledeče:	„Zveza koroških
partizanov je spregledala takoj po koncu vojne, kaj pomenijo taka gesla. Pomenijo, da bi ljudi uspavali, da bi jim zožili politično' obzorje in jih vzgojili v pohlevne, ubogajoče, nerazgledane državljane, kot so bili takrat, ko je Hitler začei vojno. Naši (antje in možje so tat-krat dobili po pošti vpoklic v vojsko, katerim so sledili kot pohlevni državljani. Pa ne vsi. Mnogo slovenskih tantov je s prezirom zavrgta „Einberufungsbe(ehl" in se umaknilo v gozdove, ker so bili politično razgledani. Že leta 1934, štiri leta pred Hitlerjem, so bili prav v teh grapah ilegalni sestanki protifašistične organizacije. S tiskano besedo in ilegalnimi časopisi smo opozarjali in informirali naše kmete in delavce, da nam grozi od strani nacistov vojna, da se je treba organizirati proti vojni." Gašper, ki je v tistih letih bil obsojen na) zapor, je spomnil, da so oblasti tedaj mnogo tantov iz grap okoli Železne Kaple obsodile na mnoga leta zapora, zaradi tega, ker so ljudi učili, kaj je fašizem in ker so jim odpirali oči. „Mi pa' se bomo vedno zbirali in govorili o naši težki preteklosti, ker je ravno zgodovina odskočna deska v boju za lepšo in mirno bodočnost. Govorili bomo O' preteklosti, ker ne maramo, da bi take čase, kot jih je morala prestati moja generacija, morali doživeti naši zanamci, mlajši ljudje," je odgovoril Gašper vsem tistim, ki bi radi zaprli oči pred preteklostjo.
Svoj govor je tovariš Prušnik-Gcšper zaključil z mislijo' na današnje obsodbe tiste naše aktivne mladine, ki se žrtvuje za izvedbo člena sedem. „To je ironija današnje koroške stvarnosti, današnje demokracije. Tako početje rodi upravičeno ogorčenje. V tej zvezi pa si pokličimo v spomin našo preteklost. Že pred 45 leti so nas zapirali in obsodili na težka leta zaporov, kot sem prej omenil." Zato je sta)-vil vprašanje: „Kje pa' sc tisti državniki, ki so nas sodili. Odšli so v neslavno preteklost. Kje pa je Hitler s svojimi rablji. Sel je v neslavno preteklost. Tudi Angleži so nas zapirali in deset let dajali potuho nacističnim elementom na) Koroškem; tudi ti so odšli. Odšli pa bedo tudi tisti, ki nam danes sodijo in nam kratijo naše pravice, v neslavno preteklost. Slovenski delovni ljudje pa bedo ostali." To prepričanje je govornik utemeljil tudi z dejstvom, da je slovenski narod z izvedbo silnega zgodovinskega preobrata v drugi svetovni vojni premagal suženjsko dušo našega človeka, ki se je uprl krivici in nasilju in se podal v boj za lastne narodne interese.
Po nagovoru so se padlih žrtev fašizma spomnili s pesmijo moškega in mešanega zbora Slovenskega prosvetnega društva) „Zarja" iz Železne Kaple, med katerimi so< tudi borci proti fašizmu ter njihovi potomci. Z recitacijami borbenih pesmi pa so zaključili spominsko svečanost Franci Sadolšek, Marijan Srienc ter Tonči Schlapper, katerim se je z recitacijo pridružila še pionirka) iz Slovenije.
Bliža se pomiadanski graški sejem

iz Ljubijane bo spet gostovat na Koroškem in priredi) koncerte
#	v petek 27. apriia ob 20. uri v dvorani Schwarzi v Piiberku
#	v soboto 28. apriia ob 20. uri v tarni dvorani v Škocijanu
#	v nedeijo 29. apriia ob 14.30 uri v tjudski šoli v Kotmari vasi in ob 20. uri v Kuiturnem domu na Brnet
Ljubiteije pesmi in prijateije SLOVENSKEGA OKTETA prisrčno vabijo
Slovem&a prosverud zveza w ^ra;evr:a prosvetna draštva
Sleščeča spre! vabi
Na graškem sejemskem razstavišču bo 28. aprila odprta letošnja pomladanska prireditev jugovzhodnega sejma, na kateri bo do 6. maja razstavljajo 2.066 razstavljalcev iz 41 držav Evrope in prekomorja, kar je seveda prepričljiv dokaz, da je graški sejem v pravem pomenu besede mednarodna prireditev.
Med tujimi državami zavzema kot po navadi prvo mesto Zvezna republika! Nemčija (282 razstavljalcev), kateri sledijo Italija (148), Jugoslavija (81), Švica (79), Japonska (42), Francija (34) itd. Iz Koroške je zastopanih 37 razstavljalcev, tako da je med zveznimi deželami na šestem mestu.
Graški sejem, ki je geografsko gledano na stikališču zahodne in vzhodne Evrope, že po stari tradiciji igra vlogo ustvarjanja mednarodnih stikov, ki vodijo do uspešnih trgovskih zvez. Na graškem sejmu so med obiskovalci in pa tudi med razstavljavci vedno močno zastopani Jugoslovani.
Ker je dežela Štajerska bogata na rudah in ima odlične vremenske pogoje za uspešno kmetijstvo, je razumljivo, da graški sejem prav
Siovenski oktet iz Ljubtjane, ki st je v 78 ietth svojega detovanja pridobit sioves najboij reprezentativnega in obenem najboij popuiarnega maiega vo-kainega ansambia tugosiavije, bo — tokrat v novi sestavi — spet gostovat pri nas na Koroškem. Prišei bo kot gost Siovenske prosvetne zveze in Sio-venskih prosvetnih društev v krajih, kjer bo imei nastope; prišet pa bo predvsem kot dobri znanec in veiiki prijateij koroških Siovencev. Kot takega se veseiimo njegovega obiska in sprejeti ga bomo z odprtimi srci.
Poieg nastopov doma v Sioveniji in ostaii Jugosiaviji je Siovenski oktet v času svojega obstoja uspešno gostova! že po vseh petih kontinentih sveta. Dobi) je vrsto priznanj, med drugim dvakrat najvišjo nagrado za kuiturne dosežke Stovenije — Prešernovo nagrado; ob svoji 75-ietnici, ki jo je obhaja! pod pokroviteijstvom predsednika Tita, pa je prejei visoko jugosiovansko odii-kovanje.
Repertoar okteta, sestavijenega iz osmih pevcev, ki pojejo a capetia, obsega deia starih mojstrov, ziasti renesančnih, in skiadateijev drugih obdobij, tudi sodobnih, prav tako pa narodne pesmi jugosiovanskih narodov, ziasti siovenske in med temi posebno
Siovensko prosvetno društvo „Biika" v Biičovsu vabi na uprizoritev komedije
SVOJEGLAVČEK
v nedeijo 22. apriia 1979 ob 14.30 in ob 20. ur) pri Mikiav-iu v Biičovsu. S komedijo se bodo predstaviti naši domač) igraici.
Ljubite))) smeha in odrskih predstav prisrčno vabtjenii
Od^or
zaradi tega posveča poseben poudarek industriji in kmetijstvu, tako da je med tema dvema panogama harmonično sodelovanje, iz posebnih taktičnih razlogov pa je tako, da dajejo v okviru pomladanskega graškega sejma prioriteto industriji, na jesenskem graškem sejmu pa kmetijstvu, po čeprav sta na obeh sejmih zastopani obe gospodarski veji. Prav tako je velikega pomena gradbinstvo in gostinstvo. V okviru gostinstva naj bo omenjena strokovna razstava gastronomije ,Ga-stro-Modell". V posebni sejemski kuhinji bodo proizvajali kulinarične užitke. Tokrat se bodo posvetili med drugim ribjim specialitetam. Podobno kot na koroški „Gast" bodo tudi v Gradcu gostinci in obiskovalci kontrontirani z bogatim prikazom vseh naprav, opreme in drugih potrebščin, ki služijo gastronomiji in turizmu.
Poleg pohištva in opreme, ki služi turizmu in gostinstvu, pa bo ponudba obsegala tudi bogat izbor predvsem za čim boljšo ureditev stanovanja. Ob tej priložnosti bodo dali poseben poudarek .vgrajeni kuhinji", kjer so kvalitetno in kvan-
rnd tudi koroško siovensko pesem, ter pesmi drugih narodov, na primer ruske, črnske duhovne, itaiijanske, češke in druge.
Siovenski oktet je že nekajkrat spremenit sestav svojih pevcev in svojega umetniškega vodjo, vendar je ansam-bei pri vseh teh spremembah streme) za tem, da ohrani kontinuiteto, stii in srce. V sedanji sestavi okteta pojejo: prva tenorja Daniio Čadež in igor Zie-renfeid, druga tenorja Jože Banič in Peter Ambrož, baritona Peter Bedjanič in Tomaž Tozon (Samo Vremšak) ter basa Marijan Stefančič in Peter Čare. Sedanji umetniški vodja je Anton Nanut, predsednik pa Bogdan Pogačnik.
Zadnji nam je posiai nasiednji dopis, v katerem piše, kako se oktet ve-seii biižnjega gostovanja na Koroškem:
. Lahko bi zapisati, da se Siovenski oktet iz Ljubijane boij veseii svoje biižnje turneje po Koroškem v Avstriji, kot katerekoii druge morda boij doige, dainje in svetovne turneje. Gre za to, da oktet, ki je od svojih začetkov pred 78 teti vseiej prihaja) med koroške Siovence, tudi zdaj, v svoji novi postavi potrdi to vzajemno zavezo. Ni take pubiike, kot so naši siovenski posiu-šaici na Koroškem; ni takih pesmi, kot so siovenske koroške pesmi, s katerimi je Siovenski oktet obšei že ves svet. Kamorkoii pevci okteta po svetu potujejo, se spominjajo rojakov na Koroškem, a toiiko boij je seveda veseio neposredno snidenje.
Letos bo Siovenski oktet po vsej verjetnosti potovat še v Afriko in na Norveško, nedavno pa je s kijubujočo umetniško močjo uspet na turneji po Češkosiovaški. Prav tako bo ietos oktetu pripadia čast, da — podobno kot pred desetimi ieti, seveda v drugačni sestavi — odpre 10. jubiiejni kuiturni teden v Šentvidu pri Stični na Doienj-skem, kjer so se po tej pobudi razviti vsakoiefni množični pevski tabori.
Vsekakor bodo napovedani koncerti še ena priiožnost več za utrditev vzajemnega pevskeaa prijateijstva z obeh strani Karavank."
titetno močno zastopani italijani.
Poleg omenjenih razstav je še vrsta strokovnih in posebnih razstav in sicer s področja lova (orožje, oprema, obleka), elektronike ter razstava mopedov, motornih koles in navadnih koles.
Seveda bodo obiskovalcem tudi tokrat na razpolago prvovrstni re-stavranti, bifeji ter cela vrsta drugih uslug.
To je samo kratek opis, ki pa seveda še zdaleka ne obsega tistega, kar si lahko ogledate na licu mesta. Graški sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Cena vstopnic bo znašala 25 šilingov, vstopnica za stalen obisk (za devetkratni obisk) pa 75 šilingov. Otroci pod šest let v premstvu z odraslimi imajo prost vstop.
Kot vsa leta tudi letos pričakujejo v Gradcu velik obisk s sosednje Jugoslavije. Skupno pričakujejo 380 tisoč do 400.000 obiskovalcev.
ŽivatsM park v Rožeku spet odprt
Znanj živalski park v Rožeku, ki je bi) preko zime zaprt, je v soboto 7. aprila spet odprl svoja vrata številnim obiskovalcem.
Jeleni, kozorogi, mufloni, bizoni, sove in vse druge živali so letošnjo zimo z mnogo snega, dobro prestale. Prav tako oba kapitalna jelena „Lud-wig" in .Leonardo".
Glede rojstva živali ni težav, nasprotno v nekaj tednih bo prišlo do pomnožitve. Pred dnevi so divje svinje skotile na desetine mladih prašičkov, ki so sedaj še posebno ljubki z njihovimi rumenimi lisami na njihovih telesih, katere pa bodo v četrtem mesecu starosti zgubili. Za divje prašiče je znano, da so odlični plavalci, ki preplavajo do kilometer široke vode.
Tudi kozorogi, ki so jih pred leti zasadili v rožeškem parku, dobro uspevajo. Za kozoroga ki je prej živel v Alpah, je znano, da je v 19. stoletju skoro izumrl. S prepovedjo uničevanja te alpske živali, ki jo je ukazal italijanski kralj Viktor Emanuel II., se je ta živalska zvrst spet opomogla in udomačila v naših gorah. K sreči uspevajo kozorogi tudi v živalskih parkih, kjer imajo ugodne možnosti življenja oziroma razplo-ditve, tako da jih bodo od tod presadili tudi v svobodno naravo.
Trenutno so pogajanja med vodstvom rožeškega živalskega parka in sokolarjem inž. Kollingerjem, da bo kot prejšnja leta, tudi letos predstavil svojo družino ptic ujed.
Prijetne velikonočne praznike želita vsent kraicem, sodelavcem in prijateljem
UREDMiSTVO iN UPRAVA
Stovenskega vestnika
slovensko planinsko draštvo v Celovca obvešča svoje člane in prijateije draštva, da ko od J. maja naprej spet redno odprta planinska postojanka „Koča nad Arikovo pečjo" na Piesčcči pianini in sicer kot po navadi ok sokotak (popoldne), ne-deijak in praznikik.
Prijazna planinska postojanka se nakaja na 70#0 metrov višine pod lepo razgledno goro Aomnico (7739 m), s katere je lep pogled na piavo Paško jezero in Poljak ter na keie z večnim snegom pokrite Visoke Tare.
Z Pieščeče pianine, ki je okdana s šumečimi zelenimi gozdovi, so možni številni izleti, med njimi na kiižnjo Zrikovo peč z lovsko kočo živinozdravnica dr. 7*čri$ti;a Pašnika iz 3entjakoka (10 minat),- na 7339 m visoko Gračenico (7 ara), ki na svojem severnem pokočja krani še ostanke starega grada rodovine Pasov (po njik ime dolina Pož); na 7739 m visoko Pomnico (2 ari), kjer so naši planinci pred tridesetimi leti postavili križ v čast padlim korcem v Paravankak (apiral se je nacionalistični nestrpnosti dve leti) ter na Pepo ali /epo, ki je eden najkolj okiska-nik vrkov v Paravankak (4 are). Ne nazadnje naj omenimo, da je do nekdanjega partizanskega kankerja pod Arikovo pečjo (pol are koda pod planino Pleščečo), kjer je kilo zverinsko pokitik % partizanov, speljana in markirana pot (deloma zavarovana s kovinsko vrvjo). Na tistem mesta, kjer je kil nekoč kanker, stoji sedaj skromen križ, ki opominja, da se kaj takšnega ne sme nikoli več ponoviti. V nepozaken spomin na te padle janake, je kila pred leti v dnevni šoki planinske koče odkrita spominska plošča.
Ponovno sporočamo javnosti, da koča ni oskrkovana, pač pa imajo okiskovalci možnost prenočevanja ter da si v koči sami pripravljajo krano (na razpolago je dokro opremljena kakinja). Med tednom, ko je koča
!ZLET NA MADŽARSKO
Zveza koroških partizanov vabi na 3-dnevni iziet na Madžarsko, od petka 11. do nedeije 13. maja 1979.
V okviru izieta d bomo ogiedaii znamenito Biatno jezero (Baiaton), posebnost) in iepote giavnega meda Budimpešte ter še druge zanimivost te iepe in priviačne deieie.
Cena izieta na o:ebo bo znašaia 1500 šiiingov. Prijave poštjite najkasneje do 20. apriia 1979 na na-siov: Zveza koroških partizanov, Spitaigasse 12/iii, 9020 Ceiovec; tei.: (0 42 22) 85 2 35. Steviio prijav je omejeno.
iziet bo z avtobusom.
navadno zaprta, imajo člani Slovenskega planinskega draštva možnost aporake koče. Aijač se doki pri go-yodarja koče, /ozeja Miklavčiča iz SČedma (Šentjanž) pri ^entja^o^a.
V	teka let je slovenska planinska koča p-ridokiia sioves ene najkolj pri-ijakijenik pianinskik postojank v Aa-ravankak, na kar so naši planinci zelo ponosni.
Avstrijsko-jugosiovansko društvo pripravlja iziet v Toskano
Av:trij:ko-jugosiovansko društvo v Ceiovcu bo v času od 9. do 13. maja, to je ravno takrat, ko praznujemo materinski dan — prirediio iziet v Toskano v itaiiji.
V	okviru tega izieta je v programu ogied bisera te dežeie, mesto Fiorence. To mesto je zeio staro, saj je nastaio že pred našim štetjem, imeio je burno zgodovino. Vsaka epoha je zapustita siedove, med njimi tudi enkratna kui-turna bogastva. Poieg Fiorence si bodo ogiedaii tudi znamenita kraja Sieno inPiso.
Za Sieno je znano, da ima mesto gotsko arhitekturo, posebnost pa je rotovž z zvonikom. V Piši se nahaja svetovno znana romanska stotnica s S4 m visokim nagibajočim se stoipom. V Piši je bii rojen tudi siavni naravo-siovec Gaiiiei.
Potni stroški s štirimi poipenzioni ter ogiedom omenjenih znamenitosti bodo znašaii za čiane 1980, za nečiane 7060 šiiingov.
Prijave na nasiov: Osterreichisch-Ju-gosiawische Geseiischaft, Ktagenfurt, Theatergasse 4/i, tei. (0 47 77) 88 715
DELOVNO AKCiJO
na Bieščeči pianini (Koča nad Arihovo pečjo) v nedeijo 22. apriia 1979 z pričetkom ob 8. uri zjutraj.
Prisrčno vabljeni/
Siovensko šoisko društvo vabi v nedeijo 29. apriia 1979 ob 10. uri dopoidne na
OTVORiTEV DVOJEZiCNEGA OTROŠKEGA VRTCA V ŠENTPRiMOŽU
in popoidne ob 14.30 ur) iste-ga dne na
PROSLAVO 70-LETNiCE OBSTOJA SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA DRUŠTVA pri Vogiu v Šentprimoiu.
Prisrčno vabljeni/
Werner Berg obhaja 75-letnico
Včeraj je znani koroški ziikar prof. Werner Berg, ki domuje na Rutarjevi domačiji pri Šentvidu v Podjuni, obhajai zvoj 75. živijenjzki jubiiej. Čeprav VŽerner Berg ni rojen Korošec — pred drugo svetovno vojno ze je prizeiii iz zevernovzhodne Nemčije — je našei v Podjuni zvojo novo domovino, kateri ze je zapisa) z dušo in teiezom. Skoro poi ztoietja prebiva med nami Siovenci, kar ga ne moti, nasprotno prav to ga navdaja z posebnim ponosom. On je prvi, ki je v svojih deiih umetniško zajei motive trdega in skromnega iivijenja in tudi piemeni-tega hotenja ziovenzkega iivija v tem deiu naše dežeie, hkrati pa prikazuje tudi gospodarsko zapostavijenost teh krajev in iiiavi odpor lega ijudstva prot) raznarodovanju. Prof. Berg pa ni samo v njegovih stvaritvah pokazai spoštovanje in ijubezen do naše narodne skupnosti, marveč tudi pred ieti, ko se je kot pripadnik nemške narodnosti ude-iežii demonstracije za pravice koroških Siovencev v Ceiovcu. Prav to razumevanje za probieme našega ijudstva je bii tudi povod, da so njegovi umetniški proizvodi vzbuditi na mnogih razstavah v tu- in inozemstvu priznanje in občudovanje, kar mu je daio sioves veiikega in ugiednega umetnika.
Ob njegovem prazniku mu iskreno čestitamo z najbotjšimi žeijami.
Slovenski oktet iz Ljubljane
bo spet gostoval pri nas na Koroškem
Z OBČNEGA ZBORA ZSO
VESTNIK
13. april 1979 - $tev. 15 (1912) -3
Predsednikovo poročiio
Občni zbor Zveze :ioven!kih organizacij na Koroikem je iokra! v trenutku, ko veija ie prav po:ebno artikuiirati "aie mesto v družbi, ki na: obdaja, "ate staiiiče do živijenjskih vpraianj "aie narodne skupnosti in nato ne po:redno taktiko ter doigoročno usme-titev za dosego ciija vsake manjiinske organizacije — popotne nacionaine tn :ociaine enakopravnosti," je uvodoma poudarit v :vojem referatu predsednik upravnega odbora ZSO dr. Franci Zwitter.
Doba od zadnjega občnega zbora dne 14. decembra 197$ do dane: predstavijo, kar zadeva nato narodno skupnost, brez dvoma najboij razburkano in u:ode poino dobo po iefu 194$:
#	Neposredno po občnem zboru :e jo pričeta odtočitna borba proti for-matni ureditvi živijenjskih vpraianj nagega ijudstva v :mi:tu zahtev nemikih nacionaiistov brez kakrinegakoii upo-Mevanja kon:truktivnih prediogov in opravičenih pomi:iekov prizadete na-todne :kupno:ti.
#	Točno iefo navrh :mo biti konfron-Hrani : preifevanjem aii boije rečeno z ugotavijanjem manjiine, ki :mo ga Ptej u:peii skozi dvaj:et iet preprečevati.
#	Kijub u:peiemu bojkotu preiteva-"ja :ta viada in zakonodajatec : pravcatim žongierstvom vzeia neuporabne fteviike preitevanja za o:novo odredb a :o:vetih narodnih :kupno:ti, o topo-9'afskih označbah in krajevnih napisih ter o uporabi :ioven:kega uradnega jezika pred :odnimi in upravnimi obiastmi.
Mate :taiiiče do :edmojutij:ke zakonodaje iz iefa 1976: hipoteko krivičnega prettevanja in : ciijem čedaije večjega zoževanja pravic in živijenj-
:kega pro:tora manjiine je poznano in nam tudi do:edanje izkuinje : to ureditvijo v ničemer ne narekujejo oportuno:fi, te manj pa potrebe za spremembo tega :taiiiča.
OVP-jevski po:ianec in manjiin:ki teoretik Ermacora je zapi:ai, da izvira novcia k zakonu o ijud:kem itetju.
torej o:nova preitevanja, žeiji „nem-ikih Koroicev", kancter Krei:ky pa je označi) zakon o narodnih :kupinah „:kupni imenovatec treh v partamentu za:topanih strank", medtem ko :o odredbe [:pet po pi:anju dr. Ermacorej :kienjene v :mi:iu tormainega trostran-kar:kega :porazuma z dne 6. juiija 1976.
Pred nedavnim umrii vetiki :ioven:ki in jugo:tovan:ki potitik, v pretekio:ti
za:idrani mi:iec in v prihodno:t usmer-jeni videc, nedo:egijivi ideoiog sioven-:kega narodnega vproianja Edvard Kardeij, je o poiožaju manjiin in o av-strijsko-jugosiovanskih odno:ih v znanem intervjuju nepo:redno po preite-vanju nov. 1976 poudari), da v državni pogodbi ..kiavzuie o manjiin:kem vpra-ianju pomenijo :amo minimum pravic, ne pa tudi popoino zagotovitev na-rodno:tne enakopravnosti manjiin v Av:triji".
Nihče zato od na: ne more pričakovati, je poudari) pred:ednik ZSO, da bi pri:taii na reiitev, ki z mednarodnega vidika pomeni po:ku: eno-:tran:ke revizije državne pogodbe, z narodno:tnega vidika pa zakon:ko možno:t nadatjnje a:imitacije in dena-cionaiizacije, v re:nici po:topno :mrt in tikvidacijo narodne :kupno:ti.
Ob teh nezdružijivih :taiiičih viade na eni in o:rednjih organizacij koro-ikih Siovencev kot pred:tavniitva sio-ven:ke narodne :kupno:ti na drugi :trani, te po:ebej zaradi tega, ker viada očitno vztraja na :odeiovanju v sosvetih, je na:taio praktično pat-:tanje, ki hudo bremeni, koiikor :pioh ne onemogoča :tike manjtine z viado.
Spričo :poznanja, ki je medtem pro-drio tudi pri na:protni :tran), da je edina pot, edinin izhod iz zagate res-nični enakopravni diaiog med pri:tojno viado in prizadeto manjtino, priti:k na manjiino v:ekakor ni pripravno sred-:tvo za vzajemno reievanje. Zato z v:o o:trinoprote:tiramo proti po:ku:u obnove izrazito poiitičnih proce:ov proti naiim miadincem in aktivi:tom pod pretvezo, da ne gre za poiitična dejanja, marveč za kazen:ka dejanja zoper varno:f imovine in upora zoper državno obia:t. ^S kapituiacijo pred nemikimi nacionaii:ti in z ukinitvijo poizvedb proti napadaicem na dvojezične napi:e ter z umaknitvijo zakona o dvojezičnih napi:ih iz ieta 197Z na priti:k nemikih nacionaii:tov pa je država izgubita moraino pravico zasie-dovanja :ioven:kih aktivi:tov, ki :o : tvojimi dejanji poskuiaii :amo opozoriti na nezadovoijivo reiitev naiega vpraianja; zia:ti pa je država izgubita pravico utemeijevanja procesov z za-ičito zakonov," je poudari) predsed-nik ZSO.
Koroiki Siovenci :mo vedno poudarjati tvojo pripravijenott za enakopraven diaiog in je ta naia pripravije-no:t dana :eij ko prej; iz prej navedenih vzrokov pa ta forum ne morejo biti totveti, marveč mora to biti uttanova, ki bo narodni tkupnotti kot tubjektu dejantko omogočata poino-pravno soodiočanje. V zadnjih dveh letih :mo pokazati na raziične mož-notti takega reievanja v prepričanju, da botta viada in zakonodajaiec to razumeta in izkorittiia. V:e pa kaže, da to nacionaiittične tiie močnejie in trottrankartki tporazum onemogoča demokratičen prittop k enakopravnemu diaiogu.
V tej zvezi je predtednik ZSO na-giatii, da te bodo morate ttranke odtočiti, aii hočejo pristopiti k pravičnemu reievanju in manjiini zagotoviti nacio-naino in tociaino enakopravno:) z ve-čintkim narodom, da „:e bo retnično tpremeniia v mott prijateijttva in kui-turnega todeiovanja med totednimi narodi" [Edvard Kardeij), aii pa to jim trenutno voiiino-poiitične avanture več vredne kot reiitev bremeniinega in tiej ko prej žgočega probiema, ki „:am po tebi nikdar ne izgubi tvoje teže in ottrine tamo zato, ker te ne reiuje' (Edvard Kardeij).
Potem je govornik opozori), da bo prihodnje ieto miniio 60 iet, odkar je koroika dežeina viada o priiožnotti piebitcita tiovetno obijubiia in zagotovita tioventkim dežeianom poino enakopravnott. Pred detetimi ieti ob petdetetietnici piebitcita pa tmo biii konfrontirani ie vedno : iovinistično miteinottjo in težnjo, da za dva naroda v dežeii ni prottora in da bo mir žete zagotovijen, ko eden izgine. Ob težkih izkuinjah zadnjii iet, ob nespre-jemijivi ureditvi naiega vpraianja z njeno naravnottjo v nadaijnjo asimi-iacijo in denacionaiizacijo ter ob tro-ttrankartkem tporazumu, ki napoveduje kot nadaijnjo akcijo ponoven natkok na ioistvo, tmo upravičeno zatkrbijeni, kaj bo prinetio prihodnje ieto : pro-tiavo iestdesetietnice piebitcita in predvidenim ijudtkim ifetjem.
Kijub temu pa nočemo zapatti peti-mizmu, marveč po voiiinih odiočitvah za pariament in dežetn) zbor vidimo možnotti za nov prittop k reievanju nožih živijenjktih vpraianj na podiagi konttruktivnega diaioga, ne pa nevarne konfrontacije. Pri tem opažamo čeprav rahie, vendar zaznavne preusme-ritve v pozitivno tmer. Tako z zado-voijttvom ugotavijamo, da v voiiini borbi za občinske voiitve tkoraj ni
Pestra
dejavnost
na ku!turno-prosvetnem področju
O bogatem kulturno-prosvetnem delovanju je občnemu zboru ZSO poročal tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da je v zadnjem obdobju uspelo dvigniti kvalitetno raven, hkrati pa razširiti tudi krog sodelujočih z ustanovitvijo novih skupin. Tako deluje sedaj v okviru krajevnih Slovenskih prosvetnih društev, ki jih je v SPZ vključenih skupno 26, že 21 pevskih zborov in 4 otroški zbori, 5 folklornih in 7 dramskih skupin ter 3 inštrumentalni ansambli. Pri tem pa še niso vštete razne društvene sekcije, kot npr. glasbene, športne in podobne, ki jih je v društvih kar 61.
O dejavnosti SPZ in včlanjenih društev najbolj prepričljivo govori statistika: v zadnjih treh letih beleži 164 pevskih koncertov, 113 odrskih prireditev, 114 filmskih predstav, 169 gostovanj naših skupin v Sloveniji in v drugih državah ter skupin iz Slovenije pri nas ter 274 raznih drugih prireditev, kot so predavanja, literarni in družabni večeri, folklorni nastopi, proslave in podobno — skupno torej 834 najrazličnejših prireditev!
Uspelo je uresničiti tudi nove pobude. Tako je v Sclah-Kotu in v dijaškem domu SŠD v Celovcu prišlo do prvih tekmovanj za bralne značke; prizadevanje SPZ gre v to smer, da bi v akcijo vključili vso dijaško mladino. Dober začetek je zabeležil likovni krožek v Bilčovsu, prav tako krožek fotoamaterjev v Celovcu. Eden največjih uspehov pa je bila ustanovitev glasbene šole v Pliberku, ki je doživela posnemanje v Bilčovsu, Šentjakobu, Svečah in Ločah. Glasbena šola, katere nositeljica je SPZ, teče pa pod okriljem obeh osrednjih kulturnih organizacij, nudi glasbeni pouk že 160 otrokom.
Lani je SPZ obhajala svojo sedemdesetletnico. Proslava v Celovcu je ob sodelovanju 42 skupin S skupno več kot 700 izvajalci pomenila tudi prelomnico od konvencionalnih oblik k sodobnemu pristopu prikaza naših kulturnih dosežkov. V okviru jubileja je bila tudi uprizoritev Prežih-Mikelnovih ..Samorastnikov" na prostem, s čimer je uspelo tako vsebinsko kot kvalitetno začrtati novo smer v naši gledališki dejavnosti.
Napredek je bil zabeležen tudi na področju likovne umetnosti. Stalna galerija „Aula slovenica", ki je brez dvoma glavni činitelj, je v svojih prostorih predstavila vrsto umetnikov iz Slovenije in Trsta; našim ustvarjalcem pa je SPZ posredovala razstave v raznih krajih doma in v Sloveniji. Prav tako je izmenjava uspešno potekala na področju literarnih oblikovalcev, medtem ko so zbori našo pesem ponesli tudi v Švico, Francijo, Nemčijo in celo v Ameriko ter Kanado. Z vsakoletnim ..Koroškim koledarjem" in -knjižnim darom pa je SPZ samo v zadnjih treh letih spravila med naše ljudi več kot H.000 slovenskih knjig.
Svoje kratko poročilo je tajnik SPZ zaključil z zagotovilom, da je Slovenska prosvetna zveza za sodelovanje z vsako drugo kulturno organizacijo, ki je proti zatiranju slovenske narodne skupnosti na Koroškem in ki ne spodkopava naših idejnih pogledov, slonečih na tzročilih narodnoosvobodilne borbe.
Smo de! karavane
ki gre !epši bodočnosti nasproti
Predsednik nadzornega odbora ZSO Karel Prušnik-Gašper je na občnem zboru v Železni Kapli spregovoril tudi kot domačin in izrazil zadovoljstvo, da udeležencem lahko spregovori v svojem rojstnem kraju. Posebej pa je vesel, da je občni zbor v hiši, ki je bila s trudom domačinov zgrajena kot last domače slovenske gospodarske organizacije — Posojilnice v Železni Kapli.
V svojem prispevku je orisal nastanek in razvoj osvobodilnega gibanja in protifašističnega upora, ki se je prav iz Železne Kaple in njene okolice začel širiti po ostali Koroški. Navedel pa je tudi številne žrtve, ki so jih ti kraji doprinesli v boju proti fašizmu — za zmago človeštva nad tiranijo. V tem boju se je tudi naš človek osvobodil hlapčevske miselnosti, postal je samozavesten, odločen borec za svoje pravice.
„Zavest, ki jo vsa leta širi in utrjuje ZSO, da je človek samo toliko svoboden, kolikor si sam sproti ustvarja svobodo, je globoko zakoreninjena v našem človeku. Zlasti pa je revolucionarno vsebino polpretekle slavne dobe prevzela naša mladina, namreč dobe, v kateri se je naš mali, vedno zatirani in zaničevani človek dokopal do vztrajnega, stanovitnega in revolucionarnega borca za resnico in pravico. Medtem ko so dedje in pradedje bili vso dolgo zgodovino sužnji nemških in avstrijskih pohlepnežev po tuji zemlji, po tuji delovni sili, so njihovi sinovi in vnuki prvič v zgodovini kot zmagovalci izšli iz vojne; postali so samozavestni soodločujoči element na svoji zemlji."
Po drugi strani pa so še danes na delu sile, ki branijo svojo neslavno barbarsko preteklost. Z vsemi močmi se ti krogi trudijo, da bi diskriminirali in demoralizirali našega človeka. Vendar jim to ne bo uspelo, kajti naš človek nosi v sebi samozavest, ustvarjalni duh in zavest medsebojnega zaupanja, saj drugače tudi ne bi mogel obstati na koroških tleh. ^Koroški Slovenci smo vključeni v mogočno karavano, ki si pogumno utira pot v lepšo in pravičnejšo bodočnost, je naglasil tov. Prušnik. Dejal je, da ni lepšega na svetu kot to, da se ljudje razumejo med seboj, da so si sosedje dobri prijatelji, da se narodi sporazumevajo in države sodelujejo med seboj. Prav tako pa ni niČ gršega in pogubnejšega, kot je sovraštvo, kot je spor med ljudmi, narodi in državami. Zato moramo najodločneje obsojati tiste kroge, ki hujskajo in ščuvajo na narodnostno mržnjo.
„V tem smislu je obstoj in delo ZSO plemenit in nujno potreben proces, da se tudi koroški človek, mislim tu predvsem na nemško govorečega, pridruži karavani, ki gre lepši in plemenitejši bodočnosti nasproti."
biio nacionaiističnih aii Šovinističnih izpadov, predvsem pa da to te ttranke distancirate od nestvarne gonje KUD v zadevi Reberce in drugih gospodarskih projektov, tako da vsaj deioma prihaja do izoiacije nacionaiistov.
Čeprav to to ie rahii znaki spreminjanja mentaiitete, jih je treba pozitivno tpremijati, da nam nihče ne bo mogei očitati intransigence, je de-ja) predtednik ZSO. Vsekakor žeiimo, da bi vttop v novo detetietje pomeni) korak naprej v zagotovitvi enakopravnega obstoja in poinopravnega razvoja manjiine kot kompaktnega etničnega subjekta. Pogoj za to je pripravijenott avstrijske družbe, ki te bo morata izstrgati iz nacionaiittičnega okie-pa trottrankartkega sporazuma; po drugi strani pa moramo tudi koroSki Slovenci biti enotni, strnjeni in Široki ter te ne smemo igrati : potkuti stran-karsko-poiitične monopoiizacije.
Misiim, da tmo po uspefnih skupnih ukrepih z avstrijskimi demokrati v zadnjih ietih toiidarnottno gibanje ie preveč zanemarjati. Brez dvoma je izhajanje ..Enotnosti" pomemben korak naprej, toda po drugi stran) ne smemo prezreti, da se je krog organiziranih prijateijev zoži) in bo naSa natoga v bodočnosti, temu vpraSanju posvetiti vse več pažnje in pozornosti.
Res je, da je po strukturah strank težko pričakovati in danes morda ce-io utopična mite), da bi ie-te pridobiti za toiidarnottno gibanje, po drugi strani pa je tudi res, da v Avstriji stranke
predstavijajo demokratično ureditev in so ie-te tvorci poiitične voije v državi. Zato nikakor ne smemo mimo njih, kakor da bi jih ne biio; nasprotno se moramo z njimi baviti in z njimi iskati tudi kontakte na enakopravni osnovi.
Dokier je za njih trostrankarski sporazum edino izhodiiče in osnova, so izgiedi za pozitiven diaiog siio skromni. Kijub temu pa so med njimi raz-iike, ki jih ni prezreti:
# Sociatistična stranka ima v raziiko od svojih prejinjih povojnih programov v svojem novem programu iz ieta 1978 ie spet artikuiirana načeta tudi giede manjiin. Tako je pod nasiovom ..Sociaiisti in skupnost narodov" med drugim rečeno: „V:aka nacija, tudi najmanjia, ima pravico do svobode in samoodiočbe. Sociaiisti žeiijo mednarodnopravni red, k) zaičiti svobodo siehernega ijudstva in čiovekove pravice siehernega posameznika. Sociaiisti se zavzemajo za varstvo pravic manjiin." in na drugem mestu pravijo: „Se vedno so etnične in verske manjiine v Avstriji izposfavijene predsodkom in sociaini diskriminaciji. Mi sociaiisti se borimo odtočno proti vsem predsodkom in diskriminacijam in smatramo manjiine kot enakopravne deie državnega ijudstva." Koroika SPU pa progiaia v svojem voiiinem programu pod nasiovom ..Koroika pot v osmo desetietje ' k manjiinskemu vpraianju: ..Sociaiistična stranka v svoji potitik) ne pozna raziike med nemiko govo-(Daljena6. strani)
Prizor z obinega zbora: Razprava v matih skupinah.
Bivši v partizani
tudi danes v prvih vrstah boja
Dejavnost Zveze koroških partizanov, ki združuje bivše aktivne člane odpora proti fašizmu, je kratko prikazal tajnik ZKP Lipej Kolenik. Kot glavno nalogo je poudaril gojitev in širjenje protifašistične demokratične miselnosti v smislu zgodovine in tradicij narodnoosvobodilne borbe. V ta okvir sodi med drugim oskrbovanje in vzdrževanje partizanskih grobišč in obeležij širom južne Koroške. Prav tako pa posveča ZKP svojo skrb tudi pomoči potrebnim partizanskim invalidom ter vdovam in sirotam padlih partizanov in po vojni umrlih soborcev.
V poročilu za minulo obdobje je bilo govora o številnih prireditvah in spominskih svečanosti, ki jih je ZKP priredila pri nas na Koroškem, ali pa so se jih njeni zastopniki udeležili v Sloveniji. Med nje spadajo zlasti vsakoletne spominske svečanosti na grobovih obeh narodnih herojev: Matije Verdnika-Tomaža v Svečah in Franca Pasterka-Lenarta v Železni Kapli. Nadaljnja tradicionalna akcija je polaganje vencev ob dnevu mrtvih z vsakoletno osrednjo svečanostjo na enem izmed partizanskih grobišč. Aktivno se je ZKP vključila tudi ob obisku jugoslovanske vladne delegacije, ki je pregledovala partizanska grobišča na Koroškem. Največja prireditev v minulem obdobju pa je bilo brez dvoma odkritje obnovljenega partizanskega spomenika na Komlju pri Pliberku, kjer Se je zbralo okoli tisoč ljudi; prav tako množična pa je bila tudi udeležba na koncertu, ki ga je na predvečer odkritja spomenika imel v Pliberku Partizanski pevski zbor iz Trsta.
Vse te akcije in prireditve so izzvenele kot manifestacije pripravljenosti našega ljudstva, da čuva in brani pridobitve, za katere so se borili partizani in smo koroški Slovenci doprinesli toliko žrtev. Da bi očuvala zgodovino tega boja tudi poznejšim rodovom, ZKP načrtno zbira gradivo in dokumente o narodnoosvobodilni borbi in protifašističnem uporu na Koroškem. Marsikaj je že otela pozabi, treba pa bo z zbiranjem gradiva nadaljevati in zajeti vse, kar priča o tem junaškem obdobju naše zgodovine. V tej perspektivi si ZKP rizadeva, da bi na Koroškem uredili muzej narodnoosvobodilne orbe, v katerem bi bilo dragoceno pričevanje zbrano in ohranjeno našim potomcem.
Zveza koroških partizanov in njeni člani pa svojega delovnega področja nimajo le v ožjih mejah lastne organizacije, marveč so aktivno vključeni tudi v delo naše osrednje organizacije ter krajevnih prosvetnih društev, zadružnih ustanov in drugih dejavnosti. „Pri-sotni in delovni smo povsod," je naglasil tajnik ZKP, „Stojimo še vedno v prvih vrstah boja za pravice in splošni napredek koroških Slovencev."
(Nadaljevanje s 5. strani)
režimi in slovensko govorečimi dežeia-ni. Za njo je slovenska manjiina del deželnega prebivalstva, ki se naj enakopravno udeležuje in naj je udeležen na oblikovanju politične volje in na državnih ustanovah. Sotialisitčna stranka Korožke se priznava k v državni pogodbi v zatčito manjžine prevzetim obveznostim, katerih izvedba je zadeva zveze; k skupni režitvi odprtih vpra-žanj po političnih strankah v sodelovanju s prizadeto manjžino; k žiroki sodobni jezikovni politiki, ki dvojezičnosti Korožke ne pojmuje kot breme, marveč jo priznava kot žan:o za kulturne in ekonomske koristi."
To so sicer le programska in volilna načela, ki v praksi do danes že nikakor niso nažla realizacije in tozadevno, kakor vse kaže, niti funkcionarji niti njihovo glasilo ne poznajo svojega programa. Toda po dogodkih in razvoju zadnjih let imajo ta načela brez dvoma gotovo težo in tehtnost, ki ju ni mogoče prezreti in ki bi jih morali poznati in upožtevati predvsem slovenski socialistični mandatarji.
#	Temu nasproti Avstrijska ljudska stranka tudi verbalno ni spremenila svojega protislovenskega stalUča in je v člankih namestnika glavnega urednika strankinega glasila Pusta bolj zasidrana v nekdanji miselnosti kot FPO, od katere se OVP tudi glede nažega vpražanja ne razlikuje; to pa spričo sporazuma z dne 6. julija 1976 kljub zgoraj navedenemu programu velja tudi za SPU.
#	Komunistična stranka sicer svojega pozitivnega stalifča do vpražanj nate narodne skupnosti ni spremenila, v odnosih do naže organizacije pa se po sprejetju zakona o narodnih skupinah očitno zaradi drugačne ocene le-tega vidno umika vsem morebitnim kontaktom in se njen brez dvoma prisotni interes zo naže probleme bolj ali manj izčrpa v njenem slovenskem glasilu, ki pa le redko najde pozitivno besedo tudi za osrednje slovenske organizacije.
#	ZSO je za žiroko solidarnostno gibanje, ki ne izključuje nikogar iz ideo-ložkih vzrokov, marveč pozdravlja vsako demokratično gibanje, ki podpira naža prizadevanja za nacionalno in socialno enakopravnost ter za večjo demokratizacijo družbe. Tako je treba pojmovati tudi naže odnose do različnih demokratičnih gibanj Izven strank in ztasit do Komunistične zveze, ki je v osnovi spremenita svoje prvotno po-
polnoma zgreženo gledanje na nacionalno vpražanje in na nažo borbo ter je prvo politično gibanje, ki kljub svoji žibkosti načelno dosledno priznava in, kar je že bolj pomembno, tudi v praksi dejansko izvaja dvojezičnost in na ta način vidno dokumentira priznanje obstoja slovenske narodne skupnosti na Korožkem.
Posebej je predsednik ZSO ocenil tudi rezultate lefožnjih občinskih volitev ter ugotovil, da so rezultati ponovno dokazali, da se velik del naže narodne skupnosti iz zgodovinskih, vzgojnih in žfevilnih drugih, že posebej socialnih in gospodarskih vzrokov odloča za etablirane večinske stranke. Ta ugotovitev je ob občinskih volitvah tem bolj pomembna, ker tudi krajevne liste niso uspele nagovoriti velikega dela nažega ljudstva. Zato je povsem napačno postavljanje, da je samo tisti Slovenec, k) je volil krajevno listo, ne glede na to, da Slovenci živimo kompaktno na celotnem zgodovinskem na-seltivenem prostoru in ne samo v občinah, kjer so krajevni pogoji In interesi narekovali nastop specifičnih krajevnih list. Nacionalna identiteta se namreč ne izraža v strankarski in že manj v volilno-političnl strukturi, marveč v duhovni in dejavni zakoreninjenosti v slovenskem kulturnem prostoru, ki združuje vse Slovence v Sloveniji, v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji v slovenski narod.
Staližče ZSO k občinskim volitvam „Čim več slovensko in nemžko govorečih demokratov v občinske odbore je bilo pravilno, je izraz dane stvarnosti in mora zlasti tudi po volitvah biti izhodižče in osnova za naie delovanje In prizadevanje skupno z avstrijskimi demokrati na komunalnem področju.
Isti kriteriji veljajo z določenimi specifikacijami, ki pa imajo osnovo v ustavi in v mednarodnih pogodbah, tudi za druge volilne odločitve, hi stojijo letos pred nami. Kakor pri občinskih volitvah, bo ZSO tudi pri državnozborskih in zlasti pri deželno-zborskih volitvah morala zavzeti jasno, dani stvarnosti odgovarjajoče in naži narodni skupnosti ter demokratičnemu razvoju ustrezno staližče.
Po oceni politične dejavnosti je predsednik ZSO v svojem poročilu spregovoril o gospodarski problematiki in pri tem ugotovil:
Ob priznanem načelu in iz lastnega zgodovinskega spoznanja, da je za resnično nacionalno in kulturno svobo-
do predpogoj socialna in gospodarska neodvisnost, z zadovoljstvom pozdravljamo, da smo končno tudi na gospodarskem področju pričeli uresničevati že v Spomenici korožkih Slovencev iz leta 195$ in zlasti v Programu ZSO iz leta 196$ vsebovane smernice. Ne bom tukaj nažfeval razveseljivih dosežkov in smelih načrtov, ki so uresničljivi le v kooperaciji z matičnim narodom ob upožtevanju žfevilnih skupnih gospodarskih interesov ter medregionalnih in sploinih interesov med Avstrijo in Jugoslavijo. Kakor v odnosih spložno, mora tudi na tem področju manjžina izpolnjevati naravno funkcijo posrednika, in sicer kot samostojni subjekt, da v kompliciranem mehanizmu in v samosvoji zakonitosti gospodarstva preprečimo tudi najmanjži videz odvisnosti in dirigiranosti.
To postavljanje je odraz nažega in spložnega sodobnega gledanja, da mora biti manjžina vedno subjekt, to je samosojni nosilec svojih pravic in teženj. Zato z vso odločnostjo zavračamo zlobna in neutemeljena pod-tikavanja KHD, ki enostavno ne prenese, da korožki Slovenci hočemo postati in se ohraniti ter razvijati kot živ, polnopraven narod na vseh področjih družbenega življenja in ustvarjanja.
Pri tem se moramo zavedati, da ima gospodarsko prizadevanje važno, zelo važno vlogo v življenju naroda, da pa je tudi ob tej važnosti le ena komponenta narodnega boja in nikdar ne sme postati nadomestilo za naže politično in kulturno uveljavljanje.
Zato je prav, da poleg uresničevanja gospodarskih projektov postavljamo kulturne domove in izobraževalne ustanove, kakor na primer na Radižah in v Sentprimožu. To so korajžni in razveseljivi podvigi, ki izpričujejo nažo trdno življenjsko voljo in naže živo kulturno hotenje. Pri vseh teh vidnih razveseljivih podvigih, ki so v prvi vrsti sad samoiniciative krajevnih faktorjev, pa kot osrednja narodna organizacija nikdar ne smemo prezreti celote: videti moramo in se prizadeto zavedati, da naže ljudstvo in zlasti naža doražčajoča mladina upravičeno pričakujeta pomoč in podporo od nas vsepovsod; zato moramo posvečati skrb naži predžolski in žotski mladini povsod in zlasti tam, kjer je najbolj izpostavljena nevarnosti asimilacije.
Letos je mednarodno leto otroka, ki nas že posebno zadolžuje. Slovesno ga bomo proslavili z otvoritvijo otro-žkega vrtca v Sentprimožu in kulturnega doma na Radižah, dejansko pa — in to mora biti naža danažnja obveza — s žiroko akcijo za čim bolj učinkovito otrožko varstvo in pravilno vzgojo nože predžolske in žolske mladine s tem, da bomo skrbeli za stalno prisotnost nažega jezika v otrožkih vrtcih, na igrižčih, v obveznih žolah in v ob-vežčevalnih sredstvih.
Ostane že beseda k nažemu kulturnemu prizadevanju in spložnemu os-vežčanju nažega človeka. Zdi se mi. da ni preveč rečeno, če trdim, da na kulturno-prosvetnem področju, kar se
Z veiUUm transparentom je leteina Kapla pozdravila delegate In goste občnega zbora ZSO.
tiče tradicionalne krajevne dejavnosti, ki je najmočnejža vez s terenom, že nekaj časa stagniramo. Tudi velike množične prireditve in manifestacije tega dejstva ne morejo prikriti, kakor nas ne sme tolažiti dejstvo, da je tako kulturno stagnacijo opaziti tudi pri na-rodu-sosedu, kjer tako v Ijudsko-pro-svetnem delovanju kot deloma celo v uradni kulturni politiki namesto resničnega kulturnega prizadevanja vse bolj prihaja do izraza navadno provincialno žužmarstvo; tu res ni najti nič posnemanja vrednega.
Z gornjo ugotovitvijo o stagnaciji pa nikakor nočem zmanjževati prizadevnosti in pridnosti nažih osrednjih in krajevnih kulturnih delavcev, niti ne prezreti razveseljivega dejstva, da z ustvaritvami nažih pesnikov, pisateljev in likovnih umetnikov spet dajemto svojo dačo v skupno slovensko kulturno zakladnico. Prav tako ne smemo prezreti nove dejavnosti v glasbenih žolah in zlasti tudi ne dejstva, da se odpirajo svetlejže perspektive tudi za nažo dramsko in odrsko dejavnost, da opozorim samo na veličastno uprizoritev ..Samorastnikov" in na načrte za osrednje slovensko gledaližče. Zato naj bo tudi na tem občnem zboru ponovno postavljena zahteva po čimprejžnjem pristopu k realizaciji slovenskega Kulturnega doma v Celovcu, ki ne bo smel biti le reprezentativna stavba, marveč reprezentant naže kulturne prisotnosti in plodovite aktivnosti v Celovcu in v vsej deželi.
Ko je opozoril, da bomo prihodnje leto praznovali Z$-letnico obstoja ZSO, je dr. Zwitter dejal, naj bo ta občni zbor, kot so bili vsi dosedanji, nadaljnji pomembni mejnik v borbi za dosego naže nacionalne in socialne enakopravnosti. Vsem funkcionarjem, aktivistom in delegatom je izrekel zahvalo za njihovo dolgoletno prizadevanje in jih hkrati prosil in pozval, da nažo osrednjo organizacijo podprejo tudi pri nadaljnjem delu in prizadevanju, da bo lahko izpolnjevala trenutne naloge in se borila za dolgoročne cilje v lastnem delokrogu in skupaj z Na-
rodnim svetom korožkih Slovencev brez medsebojnega trenja in izigravanja v plemenitim tekmovanju zastopata in reševala vse skupne interese naže narodne skupnosti. „Naj tukaj poudarim in ugotovim, da smo si z NSKS v vseh za nažo narodno skupnost bistvenih vprašanjih enotni in sem ob dolgoletnih izkušnjah prepričan, da te enotnosti tudi v bodoče nihče ne bo uspe) razbiti ali zrahljati — niti z raznimi vabami in obljubami niti s stalnimi poskusi pritiska in prisile. Življenjske pravice in življenjski interesi naže narodne skupnosti so in morajo biti tudi v bodoče vodilo za vse naže skupno prizadevanje vsedotlej, dokler ne bomo dosegli resnično nacionalno in demokratično enakopravnost z večinskim narodom, s katerim živimo na isti zemlji."
Pri tem je predsednik ZSO opozoril že na podporo in pomoč matičnega naroda in vseh jugoslovanskih narodov, ki so danes splošno priznano pravico matice do podpore svojim manjšinam proglasili v svojih ustavah kot stalno dolžnost in nenehno obveznost, hkrati pa na raznih mednarodnih konferencah in forumih zagotovili narodnim manjšinam mesto tudi v mednarodnem sodelovanju. To pozdravljamo tembolj, ker hkrati kakor pri narodnostih v svoji državi tudi v mednarodnih odnosih upoštevajo in obravnavajo manjšine kot suveren subjekt, ki na ta način nikdar več ne more postati objekt za spletke in cilje tujih interesov.
,.V tej luči — je svoje poročilo zaključil predsednik ZSO — smatramo slej ko prej za najbolj pravilno pot reševanja nažega vprašanja enakopraven dialog med prizadeto manjšino In pristojno vlado ter gledamo internacionalizacijo ne zgolj ozko formalistično, temveč širše kot del procesa in borbe za odpravo različnih diskriminacij In za resnično demokratične ter enakopravne odnose med narodi. Zato pojdimo na delo brez oklevanja, smelo in odločno, enotni In strnjeni med seboj, v zaupanju na latsne sile, na pomoč matičnega naroda ter na podporo demokratičnih sil doma in v svetu!"
Tudi našega kmeta je treba
pritegniti v spiošna gospodarska prizadevanja
Z zadnjim občnim zborom ieta 1977 je Slovenska kmečka zveza ponovno Stopila na pot aktivnega delovanja v podporo slovenskemu kmečkemu prebivalstvu na Koroškem, je v svojem poročilu dejal tajnik SKZ Jože M e č i n a .
Predvsem se je njeno delo poživilo na področju strokovnega izobraževanja. Prva večjih akcij je bil enodnevni strokovni izlet v Slovenijo, katerega se je udeležilo nad 80 kmetic in kmetovalcev iz Podjune, Roža in Zilje. Potem je Slovenska kmečka zveza organizirala v raznih krajih stro-kovno-tchnične prireditve, kot so bili tečaji za varjenje, pregledi poljskih škropilnic in podobno.
V programu Slovenske kmečke zveze zavzema strokovno usposabljanje kmečkih ljudi zelo važno mesto, kajti SKZ smatra, da je posredovanje tega znanja v današnjem času bistvenega pomena za sodobno gospodarjenje. Iz tega razloga je Slovenska kmečka zveza v zimskih mesecih 1978/79 pripravila vrsto strokovnih zborovanj po dvojezičnem ozemlju, ki so vsakokrat upoštevala specifične potrebe posameznih krajev. Na teh zborovanjih, pri katerih je bila udeležba povsod izredno zadovoljiva, so strokovnjaki (med drugim jih je posredovala tudi kmetijska zbornica) obravnavali najrazličnejša vprašanja, kot so na primer načrtno gozdno gospodarstvo z redčenjem, oskrbovanjem, pogozdovanjem in gnoje-
njem gozdov; problematika gorskih kmetij in pospeševanje gorskega kmeta; široko področje davčne politike in zavarovanje; tzbira krajevno ustreznih donosnih sort v pridelovanju koruze in žita; vprašanja ocenitve in odškodnine pri razlastitvah zemljišč; pravilna živinoreja, gospodarsko krmljenje molznega goveda itd.
Da je bil to uspešen začetek na področju strokovnega izobraževanja, je pokazala vsakokratna udeležba, ki govori o živem zanimanju kmetovalcev, ki stremijo za specializacijo kot osnovnim pogojem za uspešno gospodarjenje. Zato bo SKZ v prihodnje posvetila še večjo pažnjo strokovnemu izpopolnjevanju kmečkih ljudi na vsem našem ozemlju. Nudila jim bo vsestransko pomoč povsod, kjer jih razvoj postavlja pogosto pred težke in skoraj nerešljive probleme.
Predvsem pa bo — kot je dejal tajnik SKZ — agrarno področje treba močneje pritegniti v splošna gospodarska prizadevanja naše narodne skupnosti. S skupnimi napori Slovenske kmečke zveze, Gospodarskega odbora ZSO in našega zadružništva bo gotovo uspelo nuditi našim kmečkih ljudem tisto podporo, ki jo potrebujejo za uspešno izpolnjevanje svojih nalog. Tako bo tudi kmečko prebivalstvo prispevalo svoj delež k prizadevanjem za obstoj in čim uspešnejši razvoj slovenskega življa na Koroškem.
Tajnikovo poročijo
TajnikZSOdipl. inž. Feliks Wie-s e r je v svojem poročilu ugotovil, da obdobje od zadnjega občnega zbora brez dvoma sodi med politično in akcijsko najbolj razgibana. Vsestransko aktivnost naše organizacije in celotne slovenske narodne skupnosti so v tem obdobju po eni strani narekovale potrebe naših ljudi, na drugi strani pa politično ozračje, ki so ga ustvarjale Slovencem v Avstriji nenaklonjene Politične sile.
.Spričo takšnega položaja nam je bilo vseskozi osnovno vodilo to, da smo ostali zvesti naši trontovski Politčni orientaciji in si prizadevali za rezultate, ki bi bili koristni najširšemu krogu naših ljudi," je dejal tajnik ZSO ter kot posebno značilne pojave v minulem obdobju navede!:
H boj proti sprejetju posebnega zakona o preštevanju manjšin v Avstriji;
K mobilizacija najširših demokratičnih krogov koroškega in avstrijskega prebivalstva ter vseh narodno zavednih sil med Slovenci na Koroškem proti preštevanju posebne vrste (bojkot);
H odpor proti zakonu o narodnih skupinah, ki se je najbolj odločno izražal v demonstracijah po Posameznih občinah;
N razmišljanje o nadaljnji narodnopolitični orientaciji in skrb za Povezanost z matičnim narodom;
H vsestranska aktivnost ter povečana dejavnost na vseh družbenopolitičnih področjih.
Kot eno od zelo pomembnih pridobitev tega obdobja je tajnik ZSO noglasjl dejstvo, da nam je v najširših krogih slovenske narodne skupnosti uspelo utrditi prepričanje, da lahko uspešno nadaljujemo boj la naše pravice, povezani pri tem z demokratičnimi silami v našem
prostoru. .Ustvarili smo si dobra izhodišča za narodnopolitično delo, utrdili smo med pripadniki slovenske narodne skupnosti kot med mnogimi pripadniki večinskega naroda zavest o potrebi skupnega nastopanja za demokratične pravice. Dosegli smo, da se je med Slovenci uveljavila velika mera samozavesti in delovne vneme. Gibanje
proti preštevanju in zakonu o narodnih skupinah) je zajelo najširše kroge slovenske nerodne skupnosti; zajelo je tudi različne socialne sloje naših ljudi. Zavest o tem, da je enakopravnost na vseh področjih družbenopolitičnega življenja nujna, se je v tem boju izredno okrepila in prerasla v angažirano in vsestransko akcijo naših ljudi na podeželju, in to na vseh tistih področjih družbenopolitičnega dogajanja, ki prebivalstvo zadevajo najbolj neposredno in v vsakodnevnem življenju. Skoraj na' vseh področjih so zaživele nove pobude, katerih posebno dragocena lastnost je v tem, da so prišle od ljudi iz naše baze."
Ko je podrobneje ocenjeval de-
lo na posameznih področjih in v vključenih organizacijah, je tajnik ZSO navedel, da je Slovenska prosvetna zveza z nekaterimi novimi prijemi (med drugim je omenil glasbeno šolo) stopila na pot bolj kvalitetnego in načrtnega' kulturnega dela'. Zveza slovenske mladine je v tem obdobju na novo zaživela in bila leta 1977 najbolj udarna sila v boju proti zakonu o narodnih skupinah, trenutno pa se z notranjo reorganizacijo pripravlja na dolgoročno načrtno delo na področju združevanja vseh slojev mladine in vključevanja le-teh v narodnopolitično delo. Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih žena in Slovenska športna zveza so dobile sicer skromno, toda za' neovirano delo pomembno pisarno in organizacijsko moč; pregled deovanja teh organizacij kaže, da je bila investicija pravilna, saj se že kažejo nove, bolj kvalitetne oblike dela. Slovenska kmečka zveza je uspela prebiti zid anonimnosti in je s uspehom organizirala nekaj za kmečko prebivalstvo koristnih akcij. Slovensko planinsko društvo je vsestransko nadaljevalo svoje delo in, kar je treba posebej poudariti, pritegnilo lepo število mladih.
Novo kvaliteto je informativna dejavnost koroških Slovencev zabeležila s Slovenskim informacijskim in dokumentacijskim centrom (SINDOK). Gre za pomemben korak naprej, saj informacije, ki jih pošilja SINDOK v svet, kljub poskusom ignoriranja te ustanove lahko zasledimo tako v avstrijskem kot deloma tudi v italijanskem prostoru, predvsem pa seveda v jugoslovanskih medijih. Gospodarski odbor ZSO se je v zadnjem obdobju lotil nekaterih za našo narodno skupnost zelo perečih problemov, ki so hkrati tudi problemi skoraj celotnega južnokoroškega prostora; pri tem je kljub pogosto nerazumljivim nasprotovanjem dosegel in zabeležil zelo prepričljive rezulta-
Naše ženske aktivne
na vseh področjih narodnega
živtjenja
„Ko poročam o delu Zveze slovenskih žena, naj kar na začetku poudarim, da naše žene posamič ali organizirano delujejo na vseh področjih našega političnega in kulturnega življenja," je dejala predsednica ZS2 Milena Groblacher.
V zadnjem obdobju je bila dejavnost ZS2 usmerjena predvesm na delo z mladino in za mladino, kar je sploh ena glavnih nalog ženske organizacije. V ta okvir sodi skrb za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku; kjer je možno, se ustanavljajo otroške skupine, ki se na raznih področjih, kot w petje, igranje, glasba in podobno, vključujejo v kulturno-prosvetno dejavnost; prav tako pa so žene in njihova organizacija aktivne na področju letovanja otrok ter so v minulih letih omogočile počitniško bivanje ob morju že lepemu številu naših otrok.
Za izobrazbo odraslih in v okviru dela s starši je Zveza slovenskih žena v minulem obdobju organizirala po vaseh ali sama ali v sodelovanju s krajevnimi društvi različna predavanja, kjer so strokovnjaki obravnavali vprašanja vzgoje, psihologije in zdravstva. Taka predavanja so bila v dvanajstih krajih in se jih je udeležilo okoli 400 poslušalcev. V Železni Kapli pa je bil v tem okviru uspešno izveden tečaj o kuhinjski spretno-
sti, pri katerem je bilo udeleženih več kot 30 žena.
Osrednja prireditev ZSZ je vsakoletni občni zbor, ki je vedno povezan s proslavo mednarodnega praznika dneva žena. Spoznavanju krajev, ljudi in razmer v drugih deželah služijo poučne ekskurzije in izleti, ki jih Zveza slovenskih žena pr reja za svoje odbornice in članice; v tem okviru sta bila v zadnjem obdobju posebno zanimiva obiska v Prekmurju (kjer so se seznanile s tamkajšnjo ureditvijo sožitja dveh narodov) in v Čedadu (kjer so spoznale pogoje življenja in boja naših rojakov v Italiji). Kot članica koordinacijskega odbora za mednarodno sodelovanje žena pa je bila ZSZ gostiteljica lanskega srečanja na Koroškem, ki so se ga udeležile delegacije ženskih organizacij iz Slovenije in Italije.
Kot posebno aktivnega med lokalnimi odbori naše ženske organizacije je predsednica ZSZ omenila odbor v Železni Kapli, kjer se poleg vsakoletnega praznovanja dneva žena aktivnost tamkajšnjih žensk vidi tudi v dejavnosti folklornih skupin, tamburašev in mladinskega pevskega zbora. ..Razumljivo pa naše žene tudi drugod, tu in tam morda manj množično, vendar povsod z velikim trudom prispevajo k političnemu in kulturnemu razvoju in uspehu med koroškimi Slovenci."
MHadinska
organizacija
zrasia v boju za narodne pravice
Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da je Zveza slovenske mladine v razmeroma kratkem obdobju svojega obnovljenega delovanja zabeležila vrsto uspehov. „Ne samo v načelih, ki si jih je izbrala za svoje delovanje, tudi v prvih akcijah se vidi, da je naša organizacija zrasla v boju za uresničitev 7. člena državne pogodbe in s tem v boju proti sedmojulijski zakonodaji," je ugotovil tajnik ZSM Valter Gutovnik.
V svojem poročilu je poudaril zlasti vodilno vlogo mladine pri demonstracijah, navedel pa je tudi vrsto drugih dejavnosti in akcij, kot sta bila mladinska festivala v Globasnici in Železni Kapli, izobraževalni seminar, mladinska delovna akcija pri gradnji kulturnega doma v Šentprimožu, srečanja z mladino iz drugih držav in podobno. Organizacijsko je bila vsaj delno vzpostavljena mreža krajevnih združenj, preko katerih ZSM razvija široko razvejano dejavnost, ki sega od političnega dela preko izobraževanja in družabnosti do udejstvovanja na kulturnem, športnem in še drugih področjih.
Formirana je bila tudi delegatska konferenca, ki obsega poleg članov glavnega odbora še delegate, ki jih izvolijo krajevna združenja. Na svojem nedavnem zasedanju je delegatska konferenca samokritično ugotovila, da je bilo zlasti na izobraževalnem področju kljub uspešnim začetkom vse premalo storjenega. Zato so sklenili, da izvedejo izobraževalno akcijo o novejši zgodovini koroških Slovencev; delo bo potekalo v okviru manjših delovnih krožkov. Prav tako so se bavili z vprašanjem izdajanja lastnega mladinskega glasila ter sklenili, da začnejo z internim glasilom za člane, ki pa naj bi polagoma preraslo v reden in vsebinsko bogat list mladih za mlade. V krajevnih združenjih pa se bo mladina morala bolj zanimati za komunalno politiko ter izvoljene občinske odbornike opozarjati in vzpodbujati, da se v konkretnih vprašanjih ravnajo po demokratičnih načelih in se aktivno zavzemajo tudi za spoštovanje določil člena 7 državne pogodbe.
Mladina ugotavlja, da ji dobrih idej gotovo ne manjka, toda ko jih skuša uresničiti, se pogosto znajde pred težavami, ki so včasih skoraj nepremostljive; zelo omejuje njeno dejavnost tudi pomanjkanje kadrov.
Naša organizacija — je dejal tajnik Zveze slovenske mladine — si je od začetka zastavila zahteven delovni načrt. V marsičem nismo uspeli tako, kot smo si zamišljali, vendar nas občasne težave niso napravile malodušne, ker se zavedamo, da je vztrajno delo najboljši porok za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti na Koroškem.
te in uspehe. Slovenski znanstveni inštitut je naredil zelo veliko zlasti na področju načrtnega zbiranja in urejevanja podatkov; rezultati tega dela, v katero je bilo vloženih veliko naporov, že dajejo in bodo posebno v bližnji prihodnosti dajali svoje rezultate. Na področju načrtnega in politično angažiranega znanstveno-raziskovatnega dela pa bomo morali vsi skupaj iskati pravo mesto inštituta v prostoru in času, v katerem delamo. Slovenska študijska knjižnica je sicer uspela zbrati veliko število knjig, ki so velikega pomena za našo študirajočo mladino in tudi za celotno narodno skupnost, vendar pa si ta ustanova še ni uspela priboriti v javnosti tistega mesta, ki ji gre. Slovensko šolsko društvo je z načrtnim pedagoško-vzgojnim delom ustvarilo osnovne pogoje za razširitev svoje dejavnosti; zavidljiv in enkraten uspeh pa je doseglo z izgradnjo prvega dvojezičnega otroškega vrtca, ki ga sami upravljamo in ki deluje v občini, ki je sedmojulij-sket zakonodaja ne zajema.
Borbenost in energijo smo znali usmeriti v izgradnjo nujno potrebne osnovne infrastrukture na podeželju. Prav tako smo uspeli odločno razbiti mit o brezperspektivnosti slovenske narodne politike in odločno zavrniti pogrebno politiko. Nam nasprotne sile so sicer uspele uzakoniti t. i. Vclksgruppengesetz, toda dogodki v zadnjih letih so pokazali, da te sile nikdar več ne bodo mogle tako neovirano in nemoteno nastopati proti demokratičnim in pravičnim zehtevam slovenske narodne skupnosti. Poznamo tiste, ki skušajo revolucionarno tradicijo
slovenskega naroda na Koroškem čimbolj prikriti in zamolčati, toda razvoj dogodkov v zadnjih letih kaže, da so takšni poskusi obsojeni na smrt. Omenjene sile se tega zavedajo in zato skušajo iskati vedno znova nove prikrite oblike izpodkopavanja revolucionarnih tradicij našega naroda.
Vsestranska dejavnost tako na avstrijski politični sceni kot tudi na mednarodnem prizorišču nam je prinesla vidne rezultate, je naglasit tajnik ZSO in konkretno navedel; Prvič v naši zgodovini je bila celotna avstrijska javnost seznanjena in soočena s problemom narodnih manjšin v Avstriji ter opozorjena na neizpolnjevanje člena 7 državne pogodbe. Mednarodna javnost, sosednje države, podorganizacije Združenih narodov, mednarodne manjšinske organizacije, udeleženci beograjske konference in drugih mednarodnih srečanj, generalni sekretar OZN — vsi ti in še mnogi drugi so bili seznanjeni z razmerami, v katerih živi slovenska narodna skupnost v Avsrtiji. V sami Avstriji je nastalo močno demokratično gibanje v korist pravic manjšin. Izšla je vrsta knjig in dokumentacij v nemškem jeziku. Gibanje za narodne pravice in za več demokracije se je okrepilo. Sodelovanje med manjšinami znotraj Avstrije je dobilo nove oblike.
.Vse to je dokaz več v prid spoznanju, ki že dolgo časa vodi naše akcije, namreč spoznonje, da mora manjšina nastopati kot subjekt, ki samostojno izraža sveje interese in tudi organizira politični boj zanje. Hočemo biti subjekt, ki bo dejansko nosilec najširših družbenopolitičnih
Otroško
varstvo
je skrb in naioga nas vseh
Slovensko šolsko društvo je v minulih treh letih osredotočito svojo dejavnost na proučevanje možnosti realizacije novega dijaškega doma v btižini postopja slovenske gimnazije in ziasti v zadnjem letu na vprašanje otroškega varstva, je v svojem poročilu dejal tajnik SŠD dr. Avguštin M a 11 e .
Med drugim je tajnik SŠD povedal, da je bilo medtem s pomočjo posojila, ki ga je odobrila Zveza slovenskih zadrug, že kupljeno zemljišče za novi dijaški dom ter izveden tudi že prvi postopek za dosego gradbenega dovoljenja. „Ko se veselimo izredno uspešnega koraka na tem področju, pa se zavedamo tudi odgovornosti in bremena, ki smo si ga naložili v zvezi z gradnjo novega doma." V prihodnjem obdobju bo moralo SŠD izvesti načrt in preskrbeti potrebna sredstva. Obenem pa bo moralo izpopolniti var-stveno-vzgojni koncept, pri čemer misli tudi na tiste mlade pripadnike naše narodne skupnosti, ki iz finančnih ali drugih razlogov ne morejo v višje šole in zato po končani osnovni šoli stopijo kot vajenci v poklicno življenje; tudi tem naj bi bil odprt načrtovani dom. „Pri uresničevanju novega doma pa je treba poudariti, da pričakujemo pomoč tudi s strani večinskega naroda oz. dežele in države, zato zahtevamo, da se naš projekt obravnava, kar zadeva njegovo financiranje, enako kot vsi podobni projekti na Koroškem in v Avstriji."
V	novem domu hoče SŠD nuditi gojencem vse možne oblike uveljavljanja ter jih spodbujati k sooblikovanju življenja v domu. Pri tem nikoli ne bo pozabilo mladino seznanjati z dosežki borbe naših prednikov, bodisi narodnih buditeljev ali partizanov, ter ji omogočati spoznavanje gibanj in procesov za uveljavitev enakopravnih odnosov v svetu.
V	preteklem letu je SŠD izvedlo tudi akcijo gradnje otroškega vrtca v Šentprimožu, kar je bilo možno le ob dejavni podpori domačih aktivistov in v sodelovanju z matico, je dejal tajnik SŠD ter opozoril, da bomo morali o celovitem konceptu otroškega varstva ter o vzgojno-izobraževalnem načrtu kar najbolj intenzivno razmišljati tudi v širšem okviru celotne ZSO, saj taka koncepta nista le stvar Slovenskega šolskega društva, temveč skrb in naloga nas vseh.
Ob koncu je v imenu SŠD povabil na uradno otvoritev otroškega vrtca v Šentprimožu dne 29. aprila tega leta, ko bo Slovensko šolsko društvo proslavljalo tudi svojo 70-letnico. Hkrati pa je izrazil prepričanje, da bo društvo tekom tega leta vabilo tudi že na pričetek gradnje novega dijaškega doma v Celovcu.
(MzJd/jevgHje s 7. strun;)
akcij na vseh področjih, ne pa izvajalec sklepov, sprejetih izven naših vrst in morda celo proti našim interesom. Tudi mi dobro poznamo oblike vmešavanja in pritiskov na našo začrtano pot; vendar naši ljudje znajo vsak dan bolj točiti prijatelje od sovražnikov, politiko pritiskov od politike medsebojnega prijateljstva in sodelovanja. Biti pa moramo pri vsem tem pozorni na eno: ne smemo se izživljati samo na trenutnih akcijah za neposredno zelo omejene cilje. Otresti se moramo idejne plitkosti, breznačrtnosti, kratkovidnosti in politike donečih besed. Temeljito moramo preveriti in oceniti posamezna področja delovanja ter sprejeti ustrezne ukrepe. Notranja organiziranost naše organizacije mora biti taka, da bo čimbolj demokratična; iti mora v smeri čimbolj pristnega in neposrednega stika z ljudmi na podeželju."
V drugem delu svojega poročila je tajnik ZSO spregovoril o tem, kako se ZSO pri svojem delu srečuje z drugimi političnimi silami, gibanji in organizacijami. Pri tem je naglasil, da si je ZSO v vseh bistvenih narodnopolitičnih odločitvah v zvezi z izpolnjevanjem člena 7 državne pogodbe prizadevala za sodelovanje z Narodnim svetom koroških Slovencev. V bodoče bo to fronto akcijske enotnosti, ki izključuje vsak poskus monopolizacije narodnostnega gibanja, trebai še razširiti in poglobiti. .Pri tem nam bosta tudi v bodoče zgled in vodilo delovanje OF in NOB, ki sta znali v najbolj kritičnih trenutkih mobilizirati vse sloje slovenskega ljudstva za tiste svetle cilje, katerih rezultate danes uživamo tudi mi."
Odnos ZSO do koroških strank,
je dejal tajnik ZSO, bo v prihodnosti temeljil na nadaljnjem demokratičnem razvoju in politični prisotnosti demokratičnih sil v teh strankah. Kot enega najvažnejših dosežkov je tajnik ZSO omenil solidarnostno gibanje za pravice manjšin v Avstriji, ki ga bo — kot borbeno akcijsko enotnost Slovencev — treba graditi in razvijati tudi še naprej. V tej zvezi je važno, da še bolj jasno vidimo povezavo med nacionalnim problemom in njegovimi socioekonomskimi koreninami, kajti reševanje socialnih in gospodarskih problemov celotnega južnokoroškega prostora hkrati ustvarja nove in bolj ugodne pogoje za uveljavljanje slovenske manjšine kot enakopravnega faktorja. Prav tako si moramo prizadevati za utrjevanje dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo; ti odnosi morajo temeljiti na vsestranskem sodelovanju in v korist obeh partnerjev, trajno pa morajo nositi s seboj tudi koristi za našo narodno skupnost, ker le tako bo ustvarjena trdna in dolgoročna garancija, da ne bo prišlo ponovno do večjih napetosti med obema državama.
Zadnji del svojega izvajanja je posvetil tajnik ZSO vprašanju, kako bo treba naprej. Pri tem je ugotovil, da bomo tudi v prihodnje morali izhajati iz tega, da smo tako del avstrijske družbe kot del slovenskega naroda in da hočemo to tudi ostati. Splošni družbenopolitični razvoj v Avstriji in tudi mednarodnopolitični razvoj vplivata na našo narodno skupnost: čim bolj demokratičen bo ta razvoj, tem bolj enakopraven bo tudi naš položaj. Zato moramo vedno stati v prvih vrstah boja za demokratizacijo družbenopolitičnih procesov in se povezovati
s tistimi silami, ki že po svoji razredni poziciji nimajo in ne morejo imeti interesov socialnega in nacionalnega zatiranja.
Naša narodnopolitična orientacija mora izhajati iz velikih sprememb v sacioekonomski strukturi družbe, v kateri živimo, je dejal tajnik ZSO. Stopnja produktivnosti dela, stopnja mednarodne delitve dela in vrsta drugih mehanizmov določajo in dovoljujejo določeno stopnjo ekonomskega, kulturnega in političnega povezovanja ljudi in narodov. To dejstvo zgovorno priča zoper trditev, da je narod zgolj kulturna kategorija. Nairod postane politično enakopraven šele, če je tudi ekonomsko svoboden in enakopraven. Zato je boj za boljši socialni položaj našega človeka potreben in napreden in nimajo prav tisti, ki gledajo tako našo narodnopolitično orientacijo iz vseh mogočih rezerv in si s pomočjo resolucij, gesel in donečih besed pogosto zastirajo vpogled v materialno bistvo stvari.
Iz tega vidika se bomo morali v prihodnjem obdobju lotiti zelo pomembnega dela, ki bo od nas zahtevalo veliko pridnosti. Naše politike ne smemo delati samo od danes na jutri, naša vsakodnevna politika mora biti zasnovana tako, da bomo imeli vsak dan pred očmi tudi dolgoročne cilje in našo poglavitno perspektivo — to je takšno ureditev manjšinskega vprašanja, da bo slovenski narodni skupnosti v Avstriji omogočen obstoj in razvoj, tisto torej, kar nam zagotavlja člen 7 državne pogodbe, kar pa nam avstrijskai družba še vedno odreka.
Poglavitno bo moralo biti spoznanje, da se zgodovinske razmere spreminjajo in da so se že spremenile do takšne mere, da nam nikakor ni treba obupavati, marveč smemo z optimizmom gledati v bodočnost — seveda pod pogojem, da ne bomo čakali prekrižanih rok, kaj nam bo prihodnost prinesla, marveč jo bomo sooblikovali z našim aktivnim delom v avstrijski družbi in na obmejnem območju, ki naj bo posrednik sodelovanja med sosednjima državama.
Na vseh obmejnih področjih — celo tam, kjer se stikata oba evropska politična sistema — opažamo nove procese, ki nam narekujejo, da jih naša organizacija upošteva in opre nanje tudi iskanje svojega novega programa. Ne samo za Evropo, za ves sevt velja, da nihče več ne more živeti sam, izoliran od drugih. Preko mej se ne valijo samo vedno večje količine blaga, katerega izdelava! se začne v eni državi, nadaljuje v drugi, proda pa v tretji; vedno večja je izmenjava tudi kulturnih dobrin in različnih informacij, da niti ne govorimo o osebnem prometu, kjer je treba pogledati le tiste številke, ki povedo, koliko avstrijskih državljanov išče oddiha na obalah Jadranskega morja in koliko Jugoslovanov se smuča v avstrijskih zimskih središčih. Gre za tokove, ki so takšni, da jih je legalizirala tudi helsinška konferenca o evropski varnosti in sodelovanju. Mej torej ni treba več prestavljati, ta zgodovinska doba je mimo; nastopila je nova, v kateri so se začele meje zaradi družbenopolitičnih procesov same podirati.
Prav to pa je tisti zgodovinski proces, na katerega moramo opreti svoj program, je naglasil tajnik ZSO. Poiskati moramo našo vlogo na obmejnem območju, vlogo tistega družbenopolitičnega in socialnega faktorja ob meji med sosednjima državama, ki ne bo samo most po katerem bodo drugi hodili, marveč bo aktivno pospeševal vse večji tok materialne in duhovne produkcije. To je namreč tisti zgodovinski proces, ki nam bo omogočil, da bomo del avstrijske družbe in hkra-
ti tesno povezani z matičnim narodom — ne s prestavljanjem meje, marveč z odpravljanjem mej; ne s spopadom med obema državama, marveč z njunim vse tesnejšim sodelovanjem. S tem pravzaprav nadaljujemo delo generacije, ki se je bojevala pred nami za boljše in bolj demokratične odnose med ljudmi, generacije, ki je na svojih ramenih nosila vso težo narodnoosvobodilnega boja. Prav ta boj je namreč pokazal daleč naprej do naših dni in preko njih: v tem boju so koroški Slovenci delili usodo vsega slovenskega naroda, pri čemer pa je manjšina s protifašistično vstajo opravilo svojo nalogo tudi v avstrijski družbi in morda nehote opozorila na zgodovinsko vlogo slovenske manjšine v Avstriji, saj je bila tisti posredovalec, ki je upor slovenskih protifašistov povezal z uporom avstrijskih demokratov.
.Seveda pa moramo računati z močnimi odpori takšnemu zgodovinskemu procesu," je dejal tajnik
ZSO. .Početje koroškega! Heimat-diensta ob zadnjih znakih širjenja gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo oz. Avstrijo in Jugoslavijo je dokaz za to, kako zelo se koroške konservativne sile zavedajo!, da vodi ta zgodovinski proces tudi da enakopravnosti Slovencev v Avstriji, in to v trenutku, ko si nemškonacionalistične sile z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi Slovenci še nadalje ostali podrejeni in v getu. Prav zato mislim, da nam mora biti vsak hip jasno, kakšen je zgodovinski trenutek, v katerem živimo, kakšen je naš cilj, po kakšni poti bomo prišli do njega in kdo bodo naši zavezniki na tej poti. Za dosego tega pa bo seveda potrebno ne samo izdelati jasen program, temveč bomo morali biti navzoči s stalno družbenopolitično akcijo na vseh področjih in v najširših krogih južnokoroškega prebivalstva — biti bomo morali skrajno aktivni, vedno prisotni in tudi dosledno samokritični."
Razvesetjivi
uspehi
v naši športni dejavnosti
Osrednja športna organizacija koroških Slovencev — Slovenska športna zveza — je v minulem letu praznovala 30-letnico organiziranega slovenskega športa na Koroškem. Slovenski športniki smo na ta jubilej lahko ponosni, je dejal predsednik SŠZ Danilo P r u š n i k , saj lahko gledamo na pestro zgodovino povojne športne dejavnosti: s smučanjem, smučarskimi skoki in telovadnimi nastopi se je pričelo, nadaljevalo pa poleg omenjenega s planinstvom, nogometom, namiznim tenisom, šahom in drugimi panogami.
Svoj jubilej je SŠZ praznovala z množično manifestacijo — „Štafeto po Koroškem", ki je zajela celotno dvojezično ozemlje; imela pa je tudi svoj politični pomen, saj je izzvenela hkrati tudi kot protest zoper izrazito protimanjšinsko sedmojulijsko zakonodajo.
Slovenska športna zveza povezuje danes lepo število društev, klubov, sekcij in krožkov, ki jim v okviru svojih možnosti nudi vsestransko pomoč. Ena vodilnih nalog Slovenske športne zveze je izobraževanje strokovnih kadrov. Tega dela se je SŠZ lotila v dveh smereh: s seminarji za telesnokulturne delavce in funkcionarje kjer je v ospredju politično šolanje in usmerjanje k jasnemu političnemu gledanju na vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem; po drugi strani pa s tečaji, kjer se izobražujejo in usposabljajo mladi vaditelji, trenerji in inštruktorji. Vprašanju izobrazbe pa služi tudi uvajanje slovenske strokovne športne literature.
Težišče delovanja SŠZ je na informiranju naših športnikov o prireditvah doma na Koroškem ter v Sloveniji in Italiji, kjer jim skuša omogočiti sodelovanje. Tako je sodelovanje že tradicionalno na pohodu „Po poteh partizanske Ljubljane", na smučarskem teku „Trnovski maraton", na nogometnem ..Turnirju prijateljstva", na šahovskem turnirju „Inter-!iga", na ..Srečanju slovenskih Športnikov obmejnih dežel" in na številnih drugih prireditvah in tekmovanjih.
SŠZ je tudi pobudnica marsikatere športne prireditve na Koroškem. Stalno mesto v športnem koledarju ima tradicionalni novoletni namiznoteniški turnir v Selah, ki je edinstven na Koroškem sploh. Stalno mesto pa naj bi dobil tudi zimski pohod „Arihova peč", ki je bil letos prvič prirejen v spomin padlim borcem pod Arihovo pečjo; v bodoče naj bi postal množična mednarodna prireditev.
O uspešnem razvoju slovenske športne dejavnosti na Koroškem pa ne nazadnie govori tudi dejstvo, da je Športno društvo Zahomec prejelo Bloudkovo nagrado — najvišje priznanje za telesnokulturne dosežke na slovenskem prostoru.
Ted) mod opoidanshim odmorom so so nadaijevaio iivahne diskusije
Ogledalo mnogostranske aktivnosti
Pregied pestre dejavnosti v Zvezi siovenskih organizacij ter v včianjenih organizacijah in društvih je zaokroži) že prikaz posameznih ustanov in siužb, kot so Gospodarski odbor ZSO, Siovenski znanstveni inštitut, Siovenski vesntik ter Siovenski informacijski in dokumentacijski center (SiNDOK) in Siovenska itudijska knjižnica.
^ O gospodarski dejavnosti je poročal predsednik Gospodarskega odbora ZSO dipl. inž. Franci Einspieler, ki je naglasil, da ZSO v zadnjem času izpolnjuje tudi tiste naloge, ki si jih je v svojem programu zastavila v zvezi s socialno-ekonomskimi vprašanji slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V tem okviru se GO, ki je začel delovati v prejšnji mandatni dobi ZSO, posveča Proučevanju gospodarskih vprašanj manjšine, pobudam za krepitev in izboljšanje obstoječih zadružnih in zasebnih ustanov in podjetij ter razvijanju programov za izgradnjo novih gospodarskih struktur. Kot cilj si je postavil čim boljše vključevanje gospodarstva slovenske narodne skupnosti v gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo oz. Avstrijo in Jugoslavijo. Pri svojih pobudah se je zavzemal tudi za uveljavljanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja, kot so to špešane družbe, skupna vlaganja, sodelovanje na področju tehnologije in Podobno.
-Prizadevanja GO so vedno izhajala jz potreb naših ljudi na podeželju in so bila usmerjena v upoštevanje in pokrivanje osnovnih interesov ter koristi najširših krogov našega prebivalstva," je dejal tov. Einspieler. Zato skuša odbor reševati še posebno takšne probleme, ki so posledica razkroja agrarne strukture. Svoje naloge vidi zato v zagotavljanju delovnih mest v južnokoroškem Prostoru, zoperstavlja se centralističnemu programu koroške deželne vlade in prispeva k policentrističnemu razvoju gospodarstva. S tem skuša delovati proti permanentni migraciji v oddaljene industrijske centre in proti odseljevanju v kraje izven narodnega ozem-tja.
Pri oceni dosedanjega dela GO so bili navedeni: odločilen vpliv pri ustvaritvi blizu 150 delovnih mest v mešanih avstrijsko-jugoslovanskih industrijskih obratih; povečanje dotoka jugoslovanskih gostov v slovenske turistične obrate na Koroškem; vključevanje slovenskih posojilnic v mešane družbe, ki so 'zboljšale denarno poslovanje teh denarnih zavodov; posreden prispevek k Povečanju potenciala gospodarskih kadrov. Vendar pa se GO zaveda, da Je vse to šele začetek, tako da nas čakajo še ogromni napori na vseh področjih gospodarskega udejstvovanja slovenske narodne skupnosti.
* Dejavnost na znanstvenem področju je predstavil vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Ayguštin Malle. Med večjimi nalogami zadnjega obdobja je omeni), da je SZI v dogovoru s SPZ uredil redni dotok slovenske knjižne produkcije v Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu, Pri čemer je bila zelo važna pomoč Narodne in univerzitetne knjižnice v t-jubljani.
tnštitut je popisal oz. uredil arhivski
material OF in DFDL, vendar je pri tem ugotovil, da gradivo ni popolno. O zbranem materialu bo Inštitut tudi pripravil kataloge, da bo gradivo lažje dostopno. Uspešno opravlja inštitut tudi dokumentacijo časopisnih izrezkov. Za obdobje 1970 — 1978 ima zbranih nad 80.000 izrezkov; v prvi vrsti gre za material o manjšinski problematiki, poleg tega pa tudi za članke o splošni kulturni, gospodarski in politični situaciji v Avstriji.
Med večje pobude SZI sodita posvet o prostorskem načrtovanju in seminar o sredstvih javnega obveščanja. O prvem je dokumentacija že izšla, redakcijo referatov drugega posveta pa inštitut ravno zaključuje, tako da je objavo pričakovati v prihodnjem mesecu. V zaključni tazi je tudi anketa o obstoječih in potencialnih kadrih za družbenogospodarski razvoj slovenske manjšine, začelo pa se je zbiranje pri-
čevanj o NOB na Koroškem. O obeh raziskavah so sodelavci poročali na Koroških kulturnih dnevih, kakor je bil SZI v zadnjih dveh letih sploh močno angažiran pri izdelavi programa, pri organizaciji in pri izvedbi Koroških kulturnih dni; zlasti obširno šolsko problematiko za 9. Koroške kulturne dni so skoraj izključno pripravili sodelavci SZI.
Pri raznih raziskavah in drugem delu SZI je v zadnjem obdobju sodelovalo nad 30 študentov. SZI je sodeloval tudi s Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu, z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani in s posameznimi inštituti oz. raziskovalci ljubljanske univerze. V Avstriji pa je navezal stike z raznimi znanstveniki in zlasti z Dokumentacijskim arhivom avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju. V bodoče pričakuje SZI še boljše sodelovanje v raziskovalnem delu na celotnem slovenskem področju.
# O informativni dejavnosti je spregovoril Peter Wieser, vodja Slovenskega informacijskega in dokumentacijskega centra (SINDOK) v Celovcu.
Na prvo mesto v tej dejavnosti je postavil Slovenski vestnik, ki je v pre-
Za mtUjuiek občnega zbora )e zapet zdruient moM) zbor Podjune pod vodztvom Fotteja Hartmana.
teklem obdobju praznoval 30-)etnico neprekinjenega izhajanja, v dosedanjih 33 letih pa je izšlo že 1911 številk. Kakor vsa leta prej tako je bil Slovenski vestnik tudi v zadnjih treh letih .nepogrešljiv glasnik in propagator našega odpora proti vsem tistim, ki nam hočejo vzeti še tiste bore pravice, ki jih imamo".
V zadnjem mandatnem obdobju ZSO je bil ustanovljen SINDOK, ki od avgusta 1977 naprej po teleprinterju pošilja v avstrijsko in jugoslovansko javnost, pa tudi drugim interesentom poročila o koroških Slovencih. Od avgusta do decembra 1977 je bilo oddanih 96 poročil, lani 110 in v prvih treh mesecih tega leta 30, v povprečju torej vsak tretji dan eno poročilo. Poleg tega je začel SINDOK izdajati informa-
P!aninstvo je važen dejavnik
v razvijanju prijateljstva med narodi
„Tudi slovensko pla-ninstvo na Koroškem je važen dejavnik v boju za ohranitev naše narodne skupnosti, saj je naloga planinske organizacije, predvsem zamejske, krepiti narodno zavest, razvijati tovarištvo in prijateljstvo med narodi, ohraniti naravne lepote ter na vsakem koraku ljubiti tisto, kar je resnično naše — gore, doline in jezera, skratka domovino."
Tako je poudaril predsednik Slovenskega planinskega društva Lubo Urbajs, ki je poročal, da združuje Slovensko planinsko društvo v Celovcu okoli 300 članic in članov ter je lastnik koče nad Arihovo pečjo na Bleščeči planini, ki je prva slovenska zamejska planinska postojanka.
Dejavnost naše planinske organizacije je mno-gostranska. Poleg številnih izletov, ki jih prirejajo v domače in tuje gore, se slovenski koroški planinci pogosto srečujejo s planinci iz matične domovine in iz zamejstva in tako utrjujejo medsebojne prijateljske stike. Med temi prireditvami zavzema posebno mesto vsakoletno srečanje zamejskih planinskih društev; organizator letošnjega srečanja, ki bo junija na Gurah, je celovško SPD. Prav tako se zastopniki naših planincev redno udeležujejo tradicionalnega srečanja planincev treh dežel — Koroške, Slovenije in Fur-lanije-Julijske krajine, ki se prav tako odvijajo
izmenoma v teh deželah. Redno pa so naši planinci udeleženi tudi pri tradicionalnem zimskem pohodu na Stol v spomin na tamkajšnji boj partizanov leta 1942.
Med lanskimi prireditvami je bila posebnega pomena razstava fotografij iz planinskega sveta mojstra Jake Čopa v „Au!i slovenici"; posvečena je bila 200-letnici prvega pristopa na Triglav, obenem pa tudi 25-letnici obstoja naše planinske organizacije. Po lanskem jubilejnem občnem zboru se je SPD močno pomladilo in prav mladi planinci so veliko prispevali, da je letošnji zimski pohod „Arihova peč" tako dobro uspel.
Najvažnejša naloga SPD pa je seveda oskrbovanje koče nad Arihovo pečjo, kjer bodo požrtvovalni planinci s 1. majem spet začeli redno dežurati vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih. Kakšnega pomena je ta postojanka, pove podatek, da je kočo samo v zadnjih treh letih obiskalo 6000 ljudi. Igra pa važno vlogo tudi pri navezovanju stikov in boljšega razumevanja med pripadniki raznih narodov, saj je koča v poletnih mesecih cilj številnih gostov iz vseh predelov Evrope in celo iz prekomorskih dežel, ki prihajajo na počitnice v naše kraje. Tako je postala koča nad Arihovo pečjo dejansko dom zbližanja in medsebojnega razumevanja, na kar so naši planinci upravičeno ponosni.
cijskt bilten v nemščini, v sodelovanju s SZI pa ureja dokumentacijo tiskanega materiala.
V sodelovanju s solidarnostnim gibanjem je informacija o manjšinah dosegla v zadnjem obdobju velik razmah. Poleg številnih publikacij je treba omeniti zlasti tudi glasilo solidarnostnih komitejev .Einheit-Enotnost", ki dosega ljudi po vsej Avstriji ter jih obvešča o težavah in problemih manjšin.
Na področju radia in televizije se položaj ni bistveno spremenit, z izjemo, da ima zdaj vsaj zahodni del dvojezičnega ozemlja možnost sprejemati ljubljansko televizijo. Nasprotno pa je ORF na zahtevo ZSO odgovoril negativno in zavrnil zahtevo po slovenskih oddajah v avstrijski televiziji. Zadovoljni pa tudi ne moremo biti s sedanjimi slovenskimi oddajami celovškega radia, pri čemer pa gre kritika predvsem na sistem in ne toliko na posamezne sodelavce, v kolikor se le-ti trudijo za objektivno poročanje.
Na področju informiranja so pred nami še odgovorne naloge, in to tako pri obveščanju naših ljudi samih kot pri obveščanju avstrijske in mednarodne javnosti, je dejal tov. Wieser. Preostane nam samo, da se oprimemo dela: da postavimo na noge efektivno založbo, da izgradimo tehnično posodobljeno tiskarno, da Slovenski znanstveni inštitut in SINDOK poskrbita za redno obveščanje nemške javnosti in da Slovenski vestnik postane pester in zanimiv glasnik naših pravičnih teženj, pri čemer bi konkreten cilj ob vsem Jem morda bi) ta, da Slovenski vestnik v naslednjih treh letih začne izhajati dvakrat tedensko.
# Krog poročil je zaključila mag. Marija Wieser, ki je orisala delo v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Povedala je, da se je zaradi pomanjkanja ustreznega števila nameščencev pred oktobrom 1978 opravljalo v knjižnici le najosnovnejše bibliotekarsko delo. Sele v zadnjem času so se posvetili tudi prej zanemarjenemu delu ter uredili izposojanje knjig in kataloge ter pričeli s sistematično komple-tacijo.
Ravno vprašanje kompletacije bo tudi v bodoče ena glavnih nalog v knjižnici, in sicer s celotno koroško slovenico kot tudi z določenimi publikacijami iz Slovenije, ki v knjižnici še manjkajo. Bolj kot doslej bo treba skrbeti tudi za potujočo knjižnico v sodelovanju s krajevnimi prosvetnimi društvi. Predvsem pa se bo treba v večji meri potruditi za koriščenje centralne knjižnice, kar seveda narekuje potrebo po bolj ustreznih prostorih. Ne nazadnje pa bo treba poskrbeti, da bodo te dejavnosti deležne tudi podpore pristojnih uradnih dejavnikov.
JANEZ ŠVAJNCER
66
35
Pridi k potoku
„Misliš, da ti verjamem?"
„Nikar ne odpiraj ust, ti ja težko neseš. Občutljiv si in Se hitro prehladiš. Zrak je še oster in ti naškodi, da sam ne VeŠ kdaj. Nekaj sem prinesla zate. Ni veliko, skromno je, a ^ srca. Tako ti bom dokazala, da sem ves čas mislila nate. V-e hočeš, ti lahko takoj dam, da ne boš predolgo pasel radovednosti."
„Bom že počakal, saj ni več daleč." Presneta ženska, '^genj gori iz nje. Ne more se ji upreti, ne se pognati po cesti. Naredi ga v trenutku majhnega in nepomembnega.
Kratko in malo ne razume sebe. Domišljal si je, da je z Nhkoto opravil z učiteljicami. Ponorčeval se je iz njih in jih ^tišal. Pri Zali si zaman prizadeva. Ko je stal ob natakarici Manki, se mu je zdelo, da si je opomogel in bo naredil konec ^ Zalo. Zdaj pa ...
Ponudila se mu je priložnost. Spet je popolnoma nemočen. Izgubljen in prepuščen njeni volji. Da je lahko tako zavladala nad njim. Nihče mu ne bo verjel. Prišlo mu je v notranjost in "e more iztrgati iz sebe. Kakor da mu je po vsem telesu ena ^anta korenina, ki se je krčevito zarasla in je ne more izruti. Niti ji odlomiti vršička.
Ona venomer govori. Prepričevalno. Karkoli reče, je utemeljeno. Četudi posumi, odlično izpelje. Loteva se ga občutek, da se mu ponuja in da hrepeni po njegovi bližini. Pripoveduje o svojih službenih poteh in pravi, da komaj čaka, da "osta spet sama, v dvoje. Skuhala jima bo večerjo, nato bosta malo popila in pokadila in potem ne bosta več mislila na ljudi, m so zlobni in mečejo človeku žareče ogorke pod bose noge.
. „Pridi, Gregor, prispela sva. Glej, glej, kako te je zdelala ta nošnja." Z nadišavljenim robčkom mu je obrisala Potno čelo. „Kako bi šele bilo meni. Kovčka sta res težka."
Helena Plaveč opazila na ravnateljevi mizi sliko. Ko je brisala prah s pohištva, ji je pritegnilo oči.
Ravnatelj Gvido Zorec se je sicer že izkopal iz bolezni, vročina je popustila in nameraval je vstati, se obleči in oditi na sprehod. To mu je preprečil zdravnik Marko Polet. Vešče je ugotovil, da je iz nedolžnega prehlada nastala rahla gripa. Zato je predpisal še nekaj dni bivanja v postelji.
Hrano sta ravnatelju prinašala hišnica Hilda Frecko in učiteljica Helena Plaveč. Nekako nedogovorjeno sta prihajali in pazili, da nista prišli obe naenkrat. Sta pa vedeli druga za drugo in hišnici se je to zdelo sumljivo. Kadar je napočila ura, da je Helena Plaveč nesla bolniku večerjo, je oprezala za njo. Celo do vrat se je pritihotapila in naslonila uho na ključavnico, da bi slišala, o čem se pogovarjata. Ko jo je Helena Plaveč zalotila, nenadoma je odprla od znotraj vrata, se je hišnica komaj izgovorila in godrnjala, da mora kar naprej čistiti hodnike. Učiteljica je zmigala z ramo in ni pomislila, da hišnice niso najeli tudi za poslopje, v katerem so stanovali učitelji. Šele kasneje ji je padlo v glavo, tedaj pa ni več hotela drezati in spraševati ženske, zakaj je vohljala za njo.
Helena Plaveč je v sobi pospravila papirje in jih lepo zložila na mizo. Tedaj je slika padla na tla. Ležala je na hrbtu. Sklonila se je in jo pobrala. Ko jo je obrnila k sebi, ji je zastal dih. S slike se ji je otožno smehljala Kajžarjeva Magda. Polila jo je vročina in toliko da ni planila v jok.
„Kaj si tako nemirna?" se je oglasil ravnatelj Gvido Zorec in se obrnil na postelji proti učiteljici.
Helena Plaveč je z drhtečimi prsti pomešala papirje in potisnila sliko mednje. Strašno jo je prizadelo. Sploh se ni mogla pomiriti. V notranjosti ji je pelo kakor najtanjše strune.
„Nekaj se dogaja s teboj, Helena. Nenadoma si postala nemirna. Povej mi, kaj te je prizadelo. Pripravljen sem ti pomagati. Seveda, če je le v moji moči. Sama veŠ, da sem tebi in Freckovi prepuščen na milost in nemilost."
„Nič mi ni, res ne. Mogoče se ti samo zdi, da sem drugačna kot druge krati. Sploh se nisem spremenila. Zmeraj sem
taka, kakršna sem. Danes vesela, jutri žalostna. Tudi ti nisi zmeraj veselo razpoložen."
Nista več govorila o tem. Ko je Helena Plaveč odšla, je ravnatelj mozgal in mozgal, ali je morebiti zaradi njega nemirna. Opazil je že, da se je spremenila. Bila je navadno tiho in mu je le redko odgovarjala na vprašanja, pa še takrat samo najpotrebnejše. Zdaj je še bolj zadržana, kakor da se je zaprla vase in se ne more sprijazniti sama s seboj, da je v tem kraju življenje enolično.
Nič velikega ne doživimo, se je slišal ravnatelj Gvido Zorec. Dan je podoben dnevu. Šolsko leto bo kmalu naokoli. Poletel je v mislih v prvi dan, ko se je seznanil z mladini učiteljem Gregorjem Šipkom.
Prinesel je nekaj živahnosti. Celo v zadrego ga je marsikdaj spravil. Ti bom že pristrigel perutničke, si je rekel in na-nalašč prihajal pogosto v zbornico.
S pazljivimi pogledi je iskal mladega učitelja, zapičil se je vanj, da je moral čutiti njegovo iskanje. Junaško je prenašal srečanja z njim in se delal nevednega in nedolžnega, četudi ga je marsikdaj polomil.
Pričakoval je, da bo Gregor Šipek začel hoditi z eno izmed učiteljic. Spraševal je Špelo Hreščak, ali si je že katero izbral. Ni dobil zadovoljivega odgovora, zmeraj mu je odkimavala: ni se ogrel za nobeno. Rekla sta si, da se ne bosta vmešavala v Šipkove osebne zadeve, brez tega pa le nista mogla shajati, preveč se je vgnezdilo v njiju, postala sta že del šolske opreme in pričakovala, da bodo tudi učiteljice njima enake.
S tem Gregorjem Šipkom sta imela nenehne težave in mu nikakor nista prišla na kraj. Bodrila sta se, da preskušnja še ni popolnoma končana, obneslo se jima bo, da ga nadzirata, tiho pokroviteljstvo mu ne bo naškodilo. Smeh je potrdil njuno odločitev, da bedita nad mladim učiteljem.
Ravnatelju je mirno in tudi živčno potekalo leto. Ko bi ne bil zbolel, bi bil ostal na tekočem, kako je z Gregorjem Šipkom, zdaj se mu je vendarle nekoliko odtujil. Mislil si je, da mu bosta hišnica in učiteljica povedali, kar je želel vedeti, vse o njegovih podvigih in tudi Čudaštvu.
13. april 1979
lO —Štev. 15(1912)
Zelenjava zgodaj spomladi
Zdaj se uči, ko si mlad in ti gre rado v glavo. Ko boš star, se ti ne bo ljubilo in smejali se ti bodo, češ, tako star pa še v šolo hodi!" Tako so naši starši običajno spodbujali otroke k učenju. Nemara je te besede pogosto slišati tudi dandanes.
Čeprav ti pozivi niso čisto brez podlage in opozarjajo na to, da je mlad organizem dovzet-nejši za učenje zaradi večje miselne prožnosti in sposobnosti pomnjenja, pa tudi učne in delovne navade si moramo pridobiti že v mladosti (kar se Janezek nauči, to Janez zna), bi nas vendarle imeli za zelo okostenele in zaostale, če bi še zdaj vztrajali pri takem prepričanju. Iz preprostega razloga: ker se danes ne moreš vsega naučiti ko si mlad.
Omenili smo že izredno hiter razvoj znanosti in tehnologije, množenje novih odkritij in znanja. To, kar se naučiš danes, bo lahko jutri za-
tzobraževanje za živjjenje in de!o, za danes in jutri
starelo; danes še znaš ravnati s strojem, jutri se boš moral naučiti ravnati z novim, izpopolnjenim. Včeraj pojem splošne izobrazbe še ni obsegal ekonomike, sociologije, informatike, tehnologije, danes mora poznati temeljne izsledke teh ved že skoro vsak človek. Kaj smo pred dvajsetimi leti vedeli o računalnikih in avtomatski obdelavi podatkov? Danes mnogi brez teh znanj ne morejo učinkovito delati. Tu ni nobenih dilem: znanje potrebujemo vse življenje, in ker si ga samo s šolanjem ne moremo zagotoviti, se moramo učiti vse življenje.
Nekdaj so veljali za nepismene (analfabete) tisti, ki se niso naučili brati in pisati. Danes se to naučijo — vsaj pri nas — skoraj vsi ljudje. Ali to pomeni, da pojem nepismenega izginja? Ne, te spreminja se. Danes je nepismen tisti, ki se ne zna sam učiti. Kajti tako ostaja njegovo znanje na tisti stopnji, ki jo je dosegel v šoli, to pa s časom zastareva in se pozablja.
Stalno (torej permanentno) izobraževanje je izobraževanje od rojstva do konca življenja. Je pravo nasprotje sistema šolanja oziroma šole kot edine izobraževalne organizacije. Sola teži k temu, da celotno intelektualno in drugo znanje vlije učencu na začetku življenja za vse življenje. Z vidika stalnega izobraževanja pa je pomembno predvsem naučiti se, kako se učiti, da bi se lahko učil vse življenje. V sistemu stalnega izobraževanja dobiva šola povsem novo vlogo — je le ena od stopnic, ki jih prehodi človek na poti svojega izobraževanja. Zato je njeno breme, zlasti v tem smislu, da bi morala človeka vse naučiti, dosti manjše kot je bilo prej. Sledi ji bogastvo izobraževalnih možnosti, ki se po obliki in vsebini močno ločijo od tradicionalnega pouka in ki so vse bolj ali manj povezane z najaktivnejšo obliko izobraževanja — z usmerjenim samoizobraževanjem.
Stalno izobraževanje pomeni približevanje izobraževanja življenju in delu. Celotnost in per-manentnost sta v skladu z naravo in bistvom izobraževanja. Le-to v svoji pravi podobi presega meje ustanov, programov in metod, ki so se nakopičile v izobraževanju v preteklih stoletjih in ga izoblikovale v tako formalen, tog sistem, kakršnega smo doživljali mi in ga, žal, doživljajo še naši otroci v šoli.
Nekatere vrste zelenjave z uspehom gojimo le v zgodnjih pomladnih mesecih. Mednje uvrščamo redkvico in grah. Redkvice ob dolgem svetlobnem dnevu včasih sploh ne razvijajo gomoljev, ampak razvijajo le slabo listno rožico in takoj gredo v cvet.
Redkvica spada med našo najbolj zgodnjo zelenjavo. Je predvsem osvežujoča zelenjava, ki ima pomembno biološko vrednost, saj vsebuje veliko vitamina C (okoli 35 mg), rudninske snovi (med njimi kalcij, železo, žveplo in magnezij) ter gorčično olje, ki daje redkvici poseben dišaven in pekoč okus.
Redkvico uživamo svežo, ne smemo je
Mo&o že prcjlnj; večer yosJgv:7wo tope/ prostor, drr se tewe/j/to pregreje. Nds/ednje jutro dodamo m/ačnega wdc&a, so/:, ^vasa (*r:e-^o/Z^o več ^a^or za ^ra/?), raztop/jenega mas/a, jajc (po/ov:co ce/ZZ?, po/ov:co ramenja^ov), od:sav;mo z /Zmonovo /ap:'w:'co Za zamesZmo &rep^o testo. Z.e-tega to/Z^o časa stepamo, da se /očZ od s^/ede Za ^a/ra/aZce Za da se svet:. VzZrajaao testo razde/Zmo aa to/Z^o de/ov, v ^o/Z^or posoda/r ga /roat.0 pe^/Z Za vsa& de/ posebej t/o/?ro pogaetemo. PastZmo poaovao vz/rajatZ. Nato ga precej taa^o razva/jamo, aadevamo s po/ja/mZm aadevom, trdo zvZjemo (da ae de/a /a^eajj, damo v mode/ Za pastZmo poaovao vz/:ajatZ, toda ae preveč, &er /d se aam sZcer potZca, &o prZde v pečZco, sesed/a. Pečemo jo v prZmerao vročZ pečZcZ aajmaaj ZV2 are. (OdvZsao je od aadeva/ Ze/o aade-vaae potZce — ore/rove a/Z čo&o/adae — pečemo tad: da/j.j Pečeao potZco pastZmo ae^aj časa v mode/a, seveda po&r/to s prtom, Za jo se/e, &o se je aapo/ oZ7/<3t/Z/<3 stresemo aa des&o, pos/ad&amo s s/^t/^orjetM Za zopet poZ?r:'jcmo. Režemo jo mrz/o se/e aas/edajZ daa.
ROZINOVA POTfCA
Testo: 7J d^g mas/a, 3 rameaja^:, 3 ce/a jajca, 70 d^g s/ad&orja, /Zmoaova /ap/aa, 3 dZ:g &vasa, 73 d^g mo&e, Vz / m/e^a.
Nadev: 20d&g mas/a, 20d&g s/ad&orja, 2 rameaja&a, 20 d&g rozZa, ram. RozZae eaa^o-merao potresemo po razva/jaaem Za pomaza-aem testa. RozZae aaj /mdo top/e Za aapojeae z ramom.
OREHOVA POUCA
Testo: 70d^g mas/a, 7 rameaja^, 7 jajce, 6 d&g s/ad^orja, /Zmoaova /apZaZca, 3 d&g ^vaša, */3 ^g mo&e, *7t /Ztra m/e&a.
Nadev: 73d^g mas/a, 70d^g s/ad&orja, 2 rameaja&a, ram, 20 d&g zm/etZZ: oreZ:ov. Testo pomažeato z aadevom Za potresemo z oreZa a/Z pa oreZ:e poparZmo z m/e&om, dodamo mas/o, s/ad^or, ram Za jajca Za pomažemo po testa. Važao je, da ga trdo zavZjemo.
olupiti, ker vsebuje lupina največ vitamina C. Na naše telo ima blagodejen vpliv, posebno na prebavila in ledvice. Gojimo jo tudi zato, ker je skromna in jo pobiramo lahko že po treh tednih. Sejemo jo do konca aprila. Pri poznejših setvah je nevarnost, da bodo rastline, ko je dan daljši, šle v cvet. Ako bi hoteli gojiti redkvico poleti, bi morali normalne dneve umetno skrajšati in poskrbeti za kritje s črno folijo, da bi na ta način dolžino dneva skrajšali na 12 ur.
Glede potrebe po svetlobi delimo rastline na rastline kratkego in dolgega dne in na indiferentne rastline; te brez ozira na dolžino in intenzivnost osvetlitve cveto ob svo-
MAKOVA POTfCA
V % /Žira s/ad&c smciaac zaZ?aZ:aj 30 d^g st:o/čfMfg<2 maZ:a. 77/adaema prZmešaj 3 ramc-aja&c, 20 d^g s/ad&orja, vaaZ/Zjo Za 3 dZ:g to-p/ega mas/a. Razva/jaj ^vascao testo, aade-vaj z aadevom Za irdo zvZj. DcaZ v poma-zaa mode/ Za ga posiavZ aa iop/o, da vzZ:aja. Speci/
MEDENA POTfCA
DeaZ v kozico 1/2 ^g meda, dodaj 73 d&g s/ad^orja, 70 d^g presaega mas/a. To aaj po-časZ vre ^a&ZZ: sedem mZaai. A/a s Z prZmešaj V4 &g zm/eiZZ: oreZ:ov Za pasiZ, da se oZdadZ. OZ:/ajeao razmaž: po razva/jaaem iesia, pvire-sZ po vrZ:a zm/eiZZ: oreZ:ov — iesao zvZj Za deaZ v pomazaa mode/. A/edeao poiZco pečemo po-čas: 7'/2—2 arZ v prZmerao vročZ pečZcZ.
jem času na primer sončnice, solata, špinača in žita.
Pri setvi redkvice je najvažnejše, da: je ne sejemo pregosto (razdalja v vrste najmanj 3 do 5 cm), ker pregosto posejana ne napravi gomoljčkov. Rabi veliko sonca, ker postane v senci pretegnjena. Že po izgledu listov lahko ugotovimo kakovost gomoljčkov — manjši, nežni listi so znak sočnega in krhkega mesa, večji in grobi listi pa so znak manj kakovostnih gomoljčkov. Redkvica: ne prenaša svežega gnojenja s hlevskim gnojem. Ni priporočljivo gojenje za kapusnica-mi. Odlikuje se po pestrosti oblik in barv. Ker hitro zgubi kakovost, je ne moremo skladiščiti.
Tudi grah moramo sejati zgodaj spomladi, da zraste, ko je dan še kratek. Brž ko postanejo dnevi daljši, začne grah cveteti in razvijati stroke. Pozneje posejani grah vzcveti istočasno kot prej posejani, toda je slabši in daje manjši pridelek.
Za dober razvoj potrebuje grah dovolj svetlobe. Ne more imeti uspeha, kdor poseje grah v revna peščena tla ali v težka, kisla in vlažna tla. Tudi grah spada med zelenjavo s kratko rastno dobo (glede na: zvrst od 75 do 100 dni od setve do obiranja strokov). Tako se da zemljišče izkoristi še za drugo kulturo v istem letu.
Grah sejemo v plitve 5 cm globoke jarke v vrste, katerih razdalja je 25 do 30 cm, posamezna: semena pa so< oddaljena 4 do 5 cm. Na 1 m7 potrebujemo 20 do 30 g semena in spravljamo 1,5 do 2 kg strokov. Če je suša, grah zalivamo, posebno ko dozoreva. Grah ima med zelenjavo najvišjo hronilno vrednost. Kilogram izluščenega zelenega: graha vsebuje okoli 830 kalorij, enaka: količina: zelja le 259, stročji fižol pa: 640 kalorij.
Kronični bronhitis
Pregovor pravi: Kdor dolgo kašlja, dolgo živi. To je rečeno bolj za šalo, češ kdor ne živi dolgo, tudi kašljati ne more dolgo. Pri tem je mišljen tisti normalni dražljaj, ki nas sili na kašelj, da si izčistimo dihalne poti. Na splošno pa je kašelj znak bolezni, hujše aili milejše. Navodilo za naše ravnanje, kadar kašljamo!, naj bo, da se oglasimo pri zdravniku, če kašelj traja več kot tri tedne.
Čeprav kašelj čisti dihalne organe, ne smemo misliti, da je vedno koristen. Glede čiščenja je že koristen, vendar ni koristenza dihala sama, kajti zanje predstavlja velik napor. Drobni pljučni mehurčki pri kašlju trpe velik pritisk in zaradi tega zgubljajo svojo značilno elastičnost. Če kašelj dolgo traja, lahko pride do razširjenja pljuč, to je do emfizema. To je stanje diha:!, kjer ni otežkočeno le izkašljevanje, ampak tudi dihanje samo, zlasti izdih.
Kronični bronhitis je v zadnjem času vse pogostejši, zlasti pri moških. Prevladujejo kadilci. Zanje je značilen zlasti trdovraten jutranji kašelj. Bolezen traja lahko leta. Menjavajo se mirnejša in akutnejša obdobja. Bolezen je vzrok invalidnosti, večkrat pa tudi prezgodnje smrti.
Pa poglejmo vzroke kroničnega bronhitisa. Med prvimi je okužba, virusna ali bak-terijalna. Obolenje pospeši tudi bivanje v slabem zraku, ki ga povzročajo izpušni plini dimnikov ter prometnih sredstev.
Nikotin pa ohromi delovanje migetalk, ki predstavljajo nekakšne čistilke naših dihal. Izračunali sa, da že ena sama cigareta ohromi migefelke za eno uro. Taka sluznica ni več sposobna čiščenja same sebe.
Kako najbolje pripraviš potice
Hišnica Hilda Frecko je drdrala: ne, ne, jaz ne raznašam pošte, kaj me briga, kje hodi naš Gregor Šipek, vprašajte učiteljice, one so z njim v tesnejši zvezi ko jaz.
Poskusil je pri Heleni Plaveč, a že takoj je naletel na oviro. Povešala je oči, kar ga je osupnilo in ni si znal razložiti tega njenega vedenja. Nikoli poprej ni umikala pogledov pred njegovimi. Pa ne? se mu je nenadoma zapeljalo po glavi. Potlačil je nenavadno misel v sebi in si rekel, da se gotovo zelo moti, ne more verjeti, da bi bilo Heleni kaj zanj, sploh pa ... razlika v letih med njima.
Pogledovala ga je drugače, kakor je bil vajen, mikalo ga je, da bi jo vprašal naravnost: Helena, kako me pa gledaš? jaz sem star, ti mlada, nikar ne misli, da bi se med nama lahko kaj izcimilo, izberi si Gregorja Šipka. Že je pregnal moreče misli in si rekel, da je neumen. Ravno sedanja bolezen mu je omogočila, da ga je začelo zanašati, bo moral čim-prej na noge in nazaj v službo, se mu bo že zbistrilo, čaka ga delo, včasih niti ne ve več, kje bi začel, toliko se nabere vsega, ko se otrese ene dolžnosti, pride druga in tako se vrti kolo naprej in melje in ne premelje mešanice.
Moral sem zboleti, si je rekel, drugače bi nekega dne obležal obnemogel. Glede tega je popolnoma pritrdil Špeli Hreščak, marsikdaj ga je posvarila: Gvido, ne naprezaj se preveč, iztrošil se boš in potem boš moral mirovati in kljub temu si ne boš več opomogel. Ne čuti pojemajoče moči, po-telovadil je z rokami, svež in spočit je.
Toda Helena Plaveč. Kaj je z njo? Zakaj me je tako skrivnostno gledala? Šel si je z roko čez čelo, domišljam si, prazne utvare. Slaboten sem, zato ne morem popolnoma jasno mislit: in premislit:. Bo že pozabila, če se ji je bežno zameglil um. Lahko da se hudo motim, gotovo mi je hotela povedati, da je koga spoznala, jaz, bedak, sem pa prepričan, da se je zagledala, v mene, zasmilil sem se ji, pripravljena mi je streči v bolezni in sploh zmeraj.
Ravnatelj Gvido Zorec je vstal in se sprehodil. Okno mu je pritegnilo poglede, na travniku so se igrali otroci, tekali v krogu in se postavljali drug drugemu za hrbet. Vadijo
'HMmKUHHmmaMMHMaMammuaMHHUMmMaannaaaananM:
se v hitrosti in vzdržljivosti, kdor ne doseže izzvanega igralca in ga ne udari po hrbtu, mora za kazen sam loviti. Igra, ki se ponavlja skozi rodove. Ko je obiskoval osnovno šoto, so počeli ravno tako kot tile tam doli. Tudi pozneje v gimnaziji so nadaljevali, resnost je bila le navidezna, sla po igrah je prevladovala v njih. Takrat so se pomešali z dekleti, da je bilo pestro in zanimivo, za nalašč so dekleta močno ploskali z rokami po hrbtih, da so vriskale in bile užaljene. Dolgo niso kuhale mule, spet so se potolažile in se pomešale med sošolke in sošolce.
Obrazi so jim potni in razigranost jim sije iz oči, ne tarejo jih mračne misli, kakor se to dogaja njemu in Heleni Plaveč. Razločno jo vidi pred seboj: obstala je pred mizo v njegovem stanovanju in tedaj se ji je pomračilo lice. Pritegnila ga je njena nepričakovana sprememba, toda ni se premaknil in ji ni dal vedeti, da je postal vznemirjen.
Postal je pred mizo in počasi zdrsnil s pogledom po papirjih. Ni opazil nič posebnega, da bi se bila Helena morala čutiti prizadeto. Kaj pa je to? Zagledal je okvir, ki je molel izpod papirjev, ga potegnil k sebi in si rekel: sem že uganil, to je torej puščica, ki jo je zadela v srce.
Zazrl se je v sliko. Kajžarjeva Magda ga je gledala sproščeno in veselo. Nasmeh, ki privlači in ne mine. Nobene žalosti ni bilo v njenih očeh, pritihotapila se je šele kasneje, znenada, nepričakovano, povzročil jo je Ivan Mcrško.
Noče obnavljati dogodkov, a mora, mora. Sliko mu je izročila, ko so sedeli na vrtu pod platanami. Samo ti si jo dobil, je pripomnil, ko je njegov prijatelj Ivan Merško vzel ponujeno sliko iz Magdine roke. Čas jima je bil naklonjen, a tedaj dekle še ni slutilo, da hodi s poročenim moškim. Tovariš ravnatelj, lahko jo dam tudi vam. Pogleda) je prijatelja. Zakaj me gledaš? Vzemi, če ti je ponudila, slika ti bo lep spomin na naju in na vse tri nas.
Ostala mu je lep spomin. Postavil jo je na mizo. Kadar je bil sam, si jo je približal, jo zamaknjeno gledal in premišljal. Hotel je uganiti, zakaj so njene oči tako vabljive. Kadar so se zunaj na hodniku oglasili koraki, je sliko spretno pomakni)
med papirje. Nikomur je ni pokazal, z nikomer ni spregovori! o Magdi.
V notranjosti mu je bilo drugače, kakor ga je obšlo v dnevih z nebesno sivino. Spozna) je, da dekleta ne bo mogel pozabiti. Ni imel niti najmanjše pravice, da bi bil lahko upal, da se bosta kdaj zbližala. Odločila se je za njegovega prijatelja Ivana Merška. Ko je zvedel za njuno razmerje, se je zgrozil. Svoje notranje stiske in dvoma ni omenil niti njemu niti njej. Ni hotel prekiniti povezave med njima, varoval se je nasilnosti, sprejel jo je za možno in obema v zadovoljstvo.
Venomer je čutil, da bi moral spregovoriti resnico. Magdo je gledal na skrivaj, že večkrat mu je ležalo na jeziku, besede pa ni izrekel. Upal je, da je bilo le naključno in bežno, prijatelj Ivan Merško bo kmalu spoznal svojo usodno zmoto. Ob ženi in otrocih se je preočitno izpostavil, zanemarjal je družino, ves je živel za Magdo. Sploh mu ni bilo več nerodno, kadar mu je rekel: Ivan, ljudje govorijo o tvoji prepovedani ljubezni, pomisli in prekini razmeje med vama, da ne boš občutil hudih posledic. Kaj me brigajo ljudje, gledajo naj nase, mu je zabrusil v odgovor.
Ne bo moglo dolgo trajati, si je pravil. To kljuvanje v njem je bilo že neznosno. Le zakaj se je še sam navezal na Magdo? Ni si mogel priti na čisto. Ugibal je in primerjal sebe in prijatelja, oba sta bila v istih letih in polna hotenja. Prednost je vendarle bila na njegovi strani, ker je bil sam, Merško pa oddan drugi. Ko se je že skoraj odločil, da se bo odkrito pogovoril z Magdo in ji priznal resnico, si je spet premislil. Zdelo se mu je skrajno nemoško in krivično, da bi prijatelju potisnil nož v hrbet. Potem je dekletu kljub vsem premagovanjem in pomislekom izblebetal, kar ga je peklilo in kar je toliko časa varoval za veliko skrivnost.
Čuti se sokrivega njene smrti. Ljudje ne vedo za njegovo skrivnost. Helena je vznemirjena izpustila sliko. To je bilo torej tisto usodno, kar jo je prizadelo, da ni več mogla ostati mirna in ravnodušna. Spustila je sliko, ki jo je prijela z obema rokama in držala krčevito, da je zamolklo padla na mizo.
(Dn/je prihodnjič)
10. KOROŠK! KULTURNI DNEVi V CELOVCU — 10. KOROSK! KULTURNi DNEVi V CELOVCU — 10. KOROSK! KULTURNi DNEVi V CELOVCU
Pričujoče poročilo ne more dati popotne slike, še manj pa analize narodnoosvobodilne borbe (NOB) na Koroškem. Nismo še upoštevali izvirnih dokumentov in nismo obdelali celotnega gradiva, ki je na razpolago. Razen Prušnikovih „Gam-sov na plazu", ..Koroške v borbi" in nekaj člankov slovenskih zgodovinarjev nimamo za to historično obdobje analitičnega prikaza. Naše poročilo se v glavnem opira na nekatere spominske zapiske bivših koroških partizanov in političnih aktivistov, prav zato pa tudi ne more biti popolno. Z raziskavami smo sami šele začeli, tako da ne nudimo znanstveno utemeljene interpretacije. Prikazali pa bomo nekaj vidikov koroške NOB s posebnim ozirom na prostor, ki je predmet te razprave.
Posebnosti in vso komplicirano problematiko nastajanja NOB na Koroškem je treba ocenjevati iz dveh vidikov: kakšno vlogo igra specifična razredna in politična stvarnost Avstrije za nastajanje nacifašizma in kako se zatirana slovenska manjšina v celoti spoprijema glede na svoj ne-
enakopravni položaj z avstrijsko družbeno realnostjo. Več pozornosti dajem drugemu delu vprašanja.
Diktatura, stanovska država, av-strofašizem, poraženo in svobode oropano delavsko gibanje — to so bili pdločilni činitelji, ki so oblikovali m določali družbeno dogajanje v naši deželi. Med našim slovenskim prebivalstvom na Koroškem pa so že od nekdaj bile močno zasidrane tiste vodilne politične sile, ki so si prizadevale ovekovečiti hlapčevski položaj slovenske manjšine in utrditi pod-jozniško miselnost slovenskega kmeta m drugih delovnih ljudi. Prav v tem je posebnost koroškega slovenstva, da Je zgodovina nacionalnemu prebujanju koroških Slovencev odmerila najkrajšo dobo v celotnem slovenskem Ptostoru. To se pravi, da je poleg nemškonacionalnega pritiska tudi domača konservativna politična misel, Podrejena avstrijskim oblastnim strukturam, uspešno zavirala in hro-ntila narodno osvobodilne težnje koroških Slovencev.
Maličenje moralne podobe slovenskega prebivalstva z vdanostnimi in 'Ojalnostnimi izjavami avstrofašistič-nemu režimu in pomembni vpliv or-mnariata sta dajala narodni pečat koroškemu slovenstvu. Da so se v Predvojni Avstriji hlapčevske lastno-spreminjale v slovenske narodne kreposti, nas opozarja Karl Prušnik: --V Celovcu so bile burne razprave o mjalnosti, po vaseh pa so hodili orož-ruki in sodni izvrševalci ter plenili Premoženje slovenskih kmetov. In ko se je kmet Wcinzier! iz Šmartnega Pri Vovbrah uprl krivični rubežni, ga R žandar Lutz zabodel z bajonetom. Gelovško vodstvo pa je molčalo in govoričilo o geslu „Bog — narod — država". In pravi nadalje: ..Celovški Voditelji nam niso nikoli pridigali o Pravicah, vedno le o dolžnostih. In Vse to zato, da bi nam ubili samozavest".!
Po juliju 1936, ko je Schuschnig sklenil prvi sporazum s Hitlerjem in Priznal nemški značaj Avstrije, po-*vm ko se je pokazalo, da kljub naraščajoči nacistični nevarnosti Schuschnigg ni pripravljen, da bi se oprl nacizmu, in potem ko je februarja 1938 po drugem srečanju s Hitlerjem v Berchtesgadnu vzel v svojo
vlado že nacistične ministre, je osrednje glasilo koroških Slovencev „Ko-roški Slovenec" zapisalo, da ..kancler Schuschnigg vodi politiko, ki je morda težko umljiva, a je bila doslej vedno pravilna".2 Kakor se je Schuschnigg zavedal, da je upor nacizmu mogoč samo z ljudskimi množicami, tako se je slovensko politično vodstvo zavedalo, da je boj proti krivičnim nakanam v narodnostni politiki in proti fašističnemu družbenemu sistemu mogoč samo s slovenskimi delovnimi ljudmi, predvsem s slovenskim kmetom. Tega pa tako prvi kakor drugi ni želel. Zato je bila politika osrednje slovenske predvojne organizacije ..Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" porazna. Ljudstvo je bilo prodano brez plačila, izročeno je bilo mili volji političnih iger z njegovimi demokratičnimi težnjami.
Prav iz teh razlogov so tudi koroški Slovenci kakor večina avstrijskega prebivalstva doživeli „anšlus" nepripravljeni. Znano je, da je potemtakem politično glasilo ..Koroški Slovenec" Hitlerjev prihod iz opor-
tunosti pozdravilo. Znano je tudi, da je prav zato slovensko politično vodstvo ob glasovanju 10. 4. 1938 pozvalo svoje rojake, naj glasujejo za „anšlus". Prazni upi, da bo nacizem koroškim Slovencem prizanesel, če se mu bodo podredili, so silili slovensko politično vodstvo k naslednjemu navodilu: „Biti moramo dobri učenci visoke šole nemškega narodnega socializma."3
Brez dvoma se je tako odločalo zato, da bi s zglasovanjem za Hitlerja preprečili predvidene represalije Vemo pa, da nacistični veljaki koroškim Slovencem niso prizanesli, učinek je bil kljub temu drugačen: sklicevanje na avstrofašistično in pozneje na nacistično ideologijo, prikrojeno zahtevam slovenske manjšine za narodno ohranitev, je deformiralo zavest koroškega Slovenca. Pri tem je seveda avstrofašizem že svoje opravil z avstrijskim delovnim ljudstvom, da sta oba — slovensko in nemško govoreči Avstrijec — bila prisiljena zvezanih rok pozdravljati okupatorjev prihod, da oba nista našla poti do upora. Posnemanje nacionalističnih in šovinističnih izrodkov smrtnega sovražnika, se pravi postavljati nemškemu nacionalizmu nasproti nekakšen lastni nacionalizem, je bila prava slepa ulica. To je tisti vehikel, ki je popeljal našo manjšino v malodušnost, brezizglednost in strah pred novimi dogodki. Mislim, da so to Subjektivni kriteriji, ki so odločilno vplivali na sorazmerno pozen razmah koroške NOB, da se je uspešno razvijala šele v času, ko je Hitlerjeva soldateska na vzhodni fronti že prehajala v defenzivo in ko je koroškim Slovencem priskočil na pomoč politični in vojaški kader iz matične dežele.
Politična diferenciacija v orid napredni usmeritvi koroških Slovencev je zaradi izključne domene konservativnega vodstva napredovala dokaj počasi. Posamezniki z naprednejšimi nazori so se večinoma iz narodne discipline podrejali političnemu vodstvu, precejšen del pa je prav konservativna svetovno nazorska usmeritev odtujevala slovenskemu narodu in ga izročala socialdemokraciji in Slovencem nasprotnemu meščanskemu taboru.
Poraz avstrijskega delavskega gibanja februarja 1934 in razočaranje nad socialdemokracijo, naraščajoči vpliv Komunistične partije in sveta jeza nad kapitulantstvom narodnih voditeljev, to so bili odločilni dejavniki, da je vzplamtela iskra upora tudi med slovenskimi delavci in bajtarji. Sicer je bila ta skupina slovenskih proletarcev po obsegu skromna, kar je razumljivo, saj relativna šibkost celotnega koroškega naprednega gibanja ni dopuščala, da bi se tudi med koroškimi Slovenci izoblikoval sorazmerno močnejši napredni tabor, pa je vendarle postavila prve temelje za NOB na Koroškem. Ilegalne organizacije v rokah slovenskih proletarcev v Železni Kapli in v nekaterih krajih velikovškega okraja so s slovenskim študijskim in propagandnim materialom Komunistične partije Slovenije iskale novih poti v narodnem vprašanju. V zavest naprednega slovenskega gibanja prihaja ponovno potreba po združitvi koroških Slovencev s slovenskim narodom/
Prav v teh začetkih naprednega slovenskega gibanja je treba iskati
razloge, da je prišlo tudi na Koroškem do novih, revolucionarnih pogledov v narodnem gibanju, in pozneje v borbi proti nacifašizmu do formiranja novega političnega vodstva, ki je vsaj za nekaj Časa odvzelo slovenski konservativni struji monopol v narodni politiki. Slovenski koroški komunisti in njihovi simpatizerji so s svojo predvojno dejavnostjo ustvarili prve pogoje za nastanek koroške NOB, brez njihove aktivnosti bi KPS in OF sami ne mogli najti tiste zaslombe med koroškimi Slovenci, ki so je bili deležni. Ker sta KPS in OF vodili pravilno politiko v nacionalnem vprašanju in kazali izhod izpod nacizma, so se jima pridruževali koroški Slovenci v veliki meri in predvsem tudi iz nacionalnih razlogov.
Med dejstvi, ki so odločilno vplivala na to, da so se slovenski koroški komunisti prikopali do revolucionarnega gledanja na narodno vprašanje, je zlasti treba poudariti, da je programsko jasno začrtana linija KPS in OF slovenskega naroda obetala tudi Koroški neke narodnopolitične iz-glede. E. Kardelj je na podlagi prve globlje marksistične analize leta 1939 v svojem Razvoju slovenskega narodnega vprašanja zapisal: „Četudi nam mora biti osvoboditev in združitev vseh Slovencev smoter, ki ga nikoli ne bomo opustili, moramo naš narodni boj vendarle spraviti v sklad z najplemenitcjšimi težnjami človeštva po miru, po napredku, to se pravi z borbo delavskega razreda v notranjem in mednarodnem merilu. Če bi skušali reševati slovensko vprašanje izolirano in v nasprotju s temi težnjami, bi vrgli slovenski narod v nove nesreče. Največ nepopravljive škode lahko prinese nekemu narodu iluzija, da bo dobil svojo svobodo kot dar za pomoč neki reakcionarni in imperialistični akciji".3 To stališče je kot svoje sprejela tudi OF, ki že v tako imenovanih temeljnih točkah iz leta 194] govori o osvoboditvi in združitvi vseh Slovencev kot nacionalnem cilju.
Na Koroškem za časa vojne vpra,-šanje združitve vseh Slovencev kajpada ni bilo bojno geslo: vojna situacija je namreč zahtevala borbeni antifašizem tako slovensko kot nemško
govorečega prebivalstva neglede na narodna in mejna Vprašanja. Združitev slovenskega naroda, to je bil cilj, uresničitev pa vprašanje, ki naj bi se rešilo po osvoboditvi. In to je bilo v prvi vrsti odvisno od razmerja in moči bojujočih se sil, to se pravi, da je rešitev slovenskega koroškega vprašanja bila navsezadnje odvisna od tega, ali bo NOB izpolnila narodne zahteve slovenske manjšine tudi s socialno preobrazbo, kakor se je to zgodilo v Sloveniji. Zgodovina nas uči, da OF kljub osvoboditvi zaradi objektivnih razmer v okupirani in v osvobojeni Avstriji tega ni mogla storiti. Avstrijske antifašistične sile so bile mnogo prešibke, da bi zmogle povezovati narodno osvoboditev s socialno revolucijo.
Svojo zgodovinsko utemeljeno zahtevo po samoodločbi slovenskega naroda je OF sprejela v svoj program, postala je poleg takojšnje oborožene osvobodilne akcije ena izmed temeljnih točk, ki se sicer ni uresničila po osvoboditvi, pač pa v osvobodilnem boju. Slovenski narod je s partizansko vojsko doživel borbeno Zedinjeno Slovenijo, združil se je v plebiscitu krvi, in OF je ponesla vstajo v vse slovenske kraje, torej tudi na Koroško, ki so jo na Belopeški konferenci maja leta 1943 formalno pridružili skupni, protifašistični borbi slovenskega naroda/
Revolucionarni in vsenarodni značaj OF v boju zoper okupatorja je bil zavestno usmerjen v korenite spremembe političnih in družbenoekonomskih odnosov, kar se je v osnovi v Sloveniji zgodilo že med narodnoosvobodilno vstajo, povezano z revolucijo. Ker pa vsako revolucionarno gibanje presojamo po vodilnih osnovnih silah in po njegovih množičnih nosilcih, moramo v primeru Koroške ugotoviti, da so bile elementarne silnice za socialno preobrazbo prešibke, slabo razvite. Odločilne vloge, ki bi pripadala delavskemu razredu in KPA, ta dva v tem prostoru nista mogla prevzeti. Avstrijska reakcija je delavsko gibanje in komunistično partijo za dolga leta potisnila na rob družbenega dogajanja, in sicer s tako silo, da se dolgo nista opomogla. To seveda ne pomeni, da avstrijsko napredno gibanje ni razvijalo upora, le iz svojih lastnih moči se ni moglo prikopati do organizirane vojaške vstaje, povezane s temeljito socialno preobrazbo družbe. Te objektivne okoliščine OF na Koroškem niso dovoljevale, da bi v svoji politični agitaciji socialna osvoboditev dobila tisto težo, ki jo je imela na ostalem slovenskem ozemlju. Pa ne samo to: v političnem pogledu je manjkala vodilna sila, ki bi se lahko opirala na množično osnovo in z njo zanetila organiziran oboroženi upor med koroškimi Slovenci. S temi problemi se je soočala KPS pri organiziranju partijskega in OF-ovskega aktiva na Koroškem.
Te objektivne okoliščine nam zelo jasno in konkretno ilustrira pomanjkljiva vednost o odporu proti nacifašizmu v prvih vojnih letih, in to posebno v hribovitih pokrajinah južne Koroške, kamor posamezni aktivisti OF sprva še niso segli. Leta 1941 pa tudi še 1942 nekateri Selani v Kotu niso vedeli za situacijo na vojnem bojišču, kaj šele o uporu OF onstran Karavank. Kar so mogli vedeti, so bile informacije nacističnega propagandnega aparata. Zato ni čuda, da nekateri ob prihodu Kranjčevega bataljona avgusta leta 1942 čez Košuto in Sele v Robež niso vedeli, katera vojska prihaja na Koroško. Matija Verdnik-Tomaž je prvi vzpostavil vezi s Selani in jih pridobival za osvobodilno vojsko. Vendar tudi ob njegovem prihodu niso točno vedeli, če so se res srečali S partizani, ker so oač slišali o belogardistih in ustaših/
(Ddlje p-nAodnjič)
vtm
1	Karet Prušnik-Gašper, Gamsi na plazu. Ljubljana 1974, str. 17, 140
2	Koroški Slovenec, 24. 2. 1948
5 Koroni Slovenec
4	Tone Zorn, Protifašistično gibanje na avstrijskem Koroškem, Zbornik ob šti-ridesettetnici ustanovnega kongresa KPS, Ljubljana 1977, str. 141
5	Edvard Kardetj, Razvoj slovaškega narodnega vprašanja, Ljubljana 1974, str. 117
4 Karel Prušnik-Gašper, Gamsi na plazu, Ljubljana 1974, str. 117
7 Zapisnik razgovora hrani SZI v Celovcu
Narodnoosvobodiina borba
na Koroškem
Vmesno poročiio o raziskavi Siovenskega znanstvenega inštituta na primeru Boroveij in okoiice
DOMiSUCE
#	Starci radi dajejo dobre nauke, zato da bi se toia-iiti nad dejstvom, da ne moremo več dajati siabih zgiedov.
#	Zakonca morata skrbeti za to, da jima ogenj nikoii ne poide.
#	Pamet je nekaj čisto drugačnega kot denar: manj kot je ima čiovek, boij je zadovoijen.
#	Deio je moč živijenja.
#	Ponuditi prijateijstvo tistemu, ki prosi ijubezni, pomeni dati kruha tistemu, ki umira od žeje.
#	Misii znanih avtorjev citiramo, man) znanih pa izkoriščamo.
#	Samo veiikim tjudem pri-stoji, da imajo veiike napake.
#	Mož in žena morata drug drugemu verjeti.
#	Tisti, ki mu zaupate svojo skrivnost, postane gospodar vaše svobode.
#	Dan se vsiijuje, noč se umika.
#	Čioveško teio je zrcaio duše, ta pa je piamen njegove najiepše iepote.
#	Samo ene vrste ijubezen obstoji, pač pa je na tisoče raziičnih ponaredkov.
#	Dekoite ne bi sme! biti optična samopostrežba.
#	Samo tiste ijubimo resnično, ki jih ijubimo ce!o v njihovi siabosti in njihov) bedi.
#	Biazne misii se porajajo tudi v giavi pametnega.
#	Proizvajaici orožja so domoljubi, ki nam hočejo prodati puške, da bi se braniii pred tujimi siiami, ki so jim že prej prodaii topove.
#	Če zatiskamo oči pri napakah, ki jih deiamo, se nam zna zgoditi, da bomo poiagoma osiepeii.
#	Finance so umetnost predajanja denarja iz rok v roke, dokier kočno ne izgine.
#	Ljubezen je siia, ki vse vznemirja in oživijo in vse obnavija.
#	Krava je stroj, ki deia travo užitno za ijudi.
#	Ko se vdajamo ugodju, ravnamo po svojem razumu.
#	Hvaia je začetek graje.
#	Ljubezen pomeni poskus, prodreti v bistvo ijubije-nega čioveka in mu vendar pustiti živeti iastno živijenje.
#	Užaijena ijubezen nikoii ne oprošča.
#	Voiitve so trenutek, ko čiovek strmi v iist papirja in ne ve, koga bi obkroži), ker ne vidi napisanega sebe.
#	Nekateri zakoni veijajo toiiko časa, koiikor časa so njihovi avtorji na ob-iasti.
#	Od rojstva do smrt) je samo korak, pa se vendar marsikdo spotakne.
#	Svoboda je mamiio; če se ga navadiš, se ga nikoii ne odvadiš.
#	Tudi če je hiša prazna, ima iahko iepo fasado.
#	Laž je resnica današnjega časa.
#	Loterija je davek, ki ga piačujejo norci.
#	Moškega ne moreš soditi po gtasu in ženske ne po iepoti.

R A D ! O
E L E V ! Z ! J A
H))]])		A V S T R ) J A 1
K		PETEK. 13. 4.: 17.00 Grisu, mali zmaj — 17.25 Začarani
svinčnik — 17.35 Tschip išče novega gospoda — 18.00 Ecce homo — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Jezus tz Nazareta — 21.30 Gluhonema priča —
22.25	Poročila in šport.
SOBOTA, 14. 4.: 15.25 Ples s cesarjem —
17.00	Gradbišče — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za lahkko noč — 18.00 Tretjega dne pa . . . — 18.20 Pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto iell Heinz Conrads — 19.00 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Zlato in srebro — 21.35
A V S T R ! J A 2
PETEK. 13. 4.: 17.30 Ludwig van Beethoven — Missa so-lemnis, d-dur, op. 124 — 19.00 Evangelistična služba božja — 20.00 Psi lajajo — 21.30 čas v sliki s kulturo — 22.05 Koncert v zaporu.
SOBOTA. 14. 4.: 15.00 Mednarodni jahalni turnir — 17.30 Knjiga otrokov prijatelj
—	18.00 Oh Jonatan, oh Jonatan — 19.35 Kaptein Maria — 19.55 Galerija — 20.15 Ljubimkanja gospoda Costalsa — 21.45 Veliki dirigenti: Pierre Boulez.
NEDELJA, 15. 4.: 14.30 Mednarodni jahalni turnir — 17.00 Kako so iskali izvir Nila — 18 00 My little Cholkadee — 19.25 Hortobagy
—	madžarski nacionalni park — 20.00 Spo-
KPO ,Drava" v Zvabehu, športna sektija vabi na
2. ve!ikonočni namiznoteniški turnir
k) bo na veiikonočni ponedeijek, dne 16. apriia 1979. Turnir je namenjen čtanom dovenskih športnih društev in prijateijem doven:kega športa na Koroškem. Tekmovaio :e bo v treh skupinah:
SKUPiMA B — igrate), ki tekmujejo pri B-skupini siovenskega MT-prvenstva SKUPiMA C — dekieta SKUPiMA D — igraiti začetniki
Pričetek turnirja bo ob 13. uri v farni dvorani v Zvabeku.
Prijave pošijite na nasiov (z oznako B, C, D): Lutnik Fiiip mi. Zva-bek, 9H0 Piiberk. Prijavnina znaša 30 šiiingov. Za zmagovaice so pri-pravijene iepe nagrade.
JUGOSLAV) JA
PETEK, 13. 4.: 9 00 TV v šoli — 14.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 17.15 Poročila— 17.20 La Fontainove basni— 17.35 Dnevi z Gumbkom — 18.05 Rock koncerti
—	18.40 Obzornik — 18.50 Skupna akcija — 19.10 Spekter — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddaja —
21.00	Serif v New Yorku — 22.10 Dnevnik —
22.25	425 — 22.45 Nočni kino: šest tednov dolgo jutro.
SOBOTA. M. 4.:	8.00 Poročila — 8.05
Ljudje in zemlja — 9.05 Zgodbe o prismu-klh — 9.15 Otroška pesem o naravi — 9.35 čarobno sedlo — 10.05 Mali svet — 10.35 Dokumentarna oddaja — Pota Poljske — 425 — 15.20 Poročila — 15.25 Nogomet Partizan : Radnlčkl — 17.20 Tako se snema film o Rozmarinah — 18.45 Naš kralj —
18.55	Muppet Show — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pet letnih časov — TV nadaljevanka — 21.10 Zares čuden par —
22.55	Dnevnik.
NEDELJA. 15. 4.: 9.10 Poročila — 9 15 Za nedeljsko dobro jutro — 9.45 Dickens iz Londona — 10.35 Nehaj že, mladinski film
—	11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Anno Domini 1573 — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.45 Risanka — 22.00 Glasbena oddaja — 22.15 športni pregled — 22.45 Nogomet Crvena zvezda : Dinamo.
PONEDELJEK. 14. 4.: 9.00 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.25 Vrtec na obisku — 17.35 Katastrofe — 18.05 Družbena reprodukcija
—	18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vsakdanja zgodba — 21.15 Kulturne dia-
šport — 22.00 VVebsterja ni za prijeti — 23.40 Poročita.
NEDELJA, 15. 4.: 10.45 Katoliška služba božja — 11.55 Velikonočni nagovor papeža Janeza Pavla H. — 14.15 Cigan Mauro —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 19.30 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Vijolica — 21.15 Očarljiva Goldie Hawn — 22.00 šport — 22.20 Tujec brez imena — 0.05 Poročila.
PONEDELJEK. 14. 4.: 15.15 Zgodba mojega živijenja — 14.30 Otroški film — 17.35 Mata črna ribica — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Vodič skozi ljudsko glasbo — 18.45 Videi je, da je bilo dobro... — 19.05 Kdo je ta Jezus? — 19.20 Mi človeški otroci — 19.30 čas v sliki, kultura in šport
—	20.15 Sunny-8oys — 22.05 šport — 22.15 Nočni izbor — 22.25 Poročila.
TOREK, 17. 4.: 9.00 Za predšolske otroke
—	9.30 Knjiga, otrokov prijatelj — 10.00 Nepoznano sosedstvo — 10.30 Ples s cesarjem — 14.40 Potovanje k središču zem-fje — 14.30 Za predšolske otroke — 17.00 Tudi pošaliti se je treba — 17.30 Grisu, mali zmaj — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Svet Živali — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Ml — 19.00 Silke iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki, kultura In šport — 20.00 Uganke — 20.55 Konfrontacija — 21.55 Poročila tn šport.
SREDA. 18. 4.: 9.00 Tudi pošail.ti se je treba — 9.30 Knjiga otrokov prijatelj —
10.00	Zemljevid — 10.30 Zgodba Beatrlx Potter — 17.00 šaljivec — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Tony Randail v: Tersvllllger proti samemu sebi — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml
—	19.00 slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ljudski zabavni koncert — 20.45 Moderni časi — 22.10 Poročila in šport.
ČETRTEK. 19. 4.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 šolski poskusi in šolska reforma — 10.00 Sveto pismo danes — 10.30 Ljubezen, kruh in fantazija — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 živalski leksikon — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Tele-muzej
—	20.15 Dalii, daili — 21.45 Poročila in šport.
Siovemko prosvetno druMvo .Borovije* vabi na
KONCERT
meJanega pevskega zbora .Rož" iz Štentjakoba v Roiu ki bo v nedeijo 22. apriia 1979 ob 14.30 uri pri Cingei-cu na Trati.
frtsrcno vdNjen:/
!i. SREČANJE TAMBURAŠEV
v soboto 21. apriia 1979 v Kuiturnem domu v Ločah.
Nastopajo: tamburalkt zbor iz Reteč, tamburalki zbor iz Ptuja, totkiorna skupina Emona iz LJubiJane in tam-buralki ansambei iz Loč PrirediteiJ: Siovensko prosvetno druitvo .Jepa-BaJko jezero"
mlad na Dunaju — 21.15 Fantazija.
PONEDELJEK, 14. 4.: 14.30 Mednarodni jahalni turnir— 17.00 Kako so iskali izvir Nila — 18.00 Počitnice za zaljubljence — 19.40 Gospoda Rossija išče sreča — 20.00 Lulu — 20.51 Ljubimkanja gospoda Costai-sa — 21.50 Gloria Gaynor — 22.15 Zadrga predstava.
TOREK, 17. 4.: 18.00 Italijanščina — 18.30 Iz Inozemskih znanstvenih magazinov —
19.25	Pregled sporeda — 19.30 Ljudje, sejmi, muzikanti — 20.00 Neumnost naredi tu-
di najpametnejši— 21.45 čas v sliki s kulturo — 22.20 Klub 2.
SREDA, 18. 4.: 18.00 Francoščina — 18.30 Pregled — 19.00 šolski poskusi in šolska reforma — 19.30 O letalstvu — 20.00 O filmu — 20.45 Skrivnosti morja — 21.35 čas v sliki s kulturo.
ČETRTEK. 19. 4.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Ljudje, sejmi, muzikanti — 20.00 Uvod k „Lulu" — 20.15 Luiu — 22.05 čas v sliki — 22.20 Lulu — 23.15 Konec oddaje.
PLES
na veiikonočno nedeijo, 1$. apriia 1979 ob 20. uri pri SOSTARJU v Giobasnici. igrajo: FANTJE iZ PODJUNE
Prisrčno vaMjcni/
Obe kuiturni organizaciji vabita na ogied operne predstave ..Opere SMO"
A. Dvoržaka
„Rusalka"
hi bo v četrtek 26. apriia 1979 obl9.30urivLjubijani.
Prijave pošijite na pisarni obeh kutturnih organizacij do 18. apriia pismeno aii teiefonsko jtei. SPZ 32 $ 50, tet. KKZ 72 5 65). Odhod avtobusa podjetja Sienč-nik iz Dobrie vasi ob 16.30 uri, iz Ceiovca izpred Mohorjeve ob 17. uri.
Vse podrobne informacije bodo prijavijenci dobiii v pisarni. Cena za vožnjo in vstopnico: za odraste 120 šii., za študente 80 šiiingov.
izdajate)], založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tei. 32 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borovi)#.
gonale — 21.55 Dnevnik — 22.10 Mozaik kratkega filma.
TOREK, 17. 4.: 8.45 TV v šoli — 17.20 Poročila— 17.25 Slovenski ljudski plesi— 17.55
Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 čas, ki živi — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 21.00 Rosen-berga ne smeta umreti — 22.30 Dnevnik — 22.45 Evropski operni pevci.
SREDA. 18. 4.: 9.00 TV v šoli — 17.35 Poročila — 17.40 Zgodbe o prismukih — 17.50 Od slike do slike — 18.20 Ne prezrite —
18.35	Obzornik — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna: Nori dnevi — 21.45 Od štirih do ene, od osmih do treh.
ČETRTEK. 19. 4.: 8.55 TV v šoli — 13.55 Moskva: Svetovno prvenstvo v hojeku na ledu — 14.30 šolska TV — 17.30 Poročila —
17.35	Praga, kratki film — 17.55 Televizija brez trebuha — 18.35 Obzornik — 18.45 Čarobno sedlo — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 V Nemčiji še kač ni — 22.30 Dnevnik.
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi čiane in prija-teije društva na smučarski iz-ietna
VGRiZEVO PLANiNO (1569 mj
v ponedeijek 16. apriia 1979 Zbiraiišče in odhod ob 7. uri zjutraj izpred gostiine ..Foita" v Siovenjem Piajberku. Pot bo vodiia mimo Podnarja in preko Miake (Mdrchenwiesej na Vgrizevo pianino in po možnosti tudi na Kosmatico {1658 mj.
V okviru izobraievainega tečaja ..Knjiga — otrokov prijateij" bo v četrtek 19. apriia 1979 ob 20. uri pri Mi-kiaviu v Biičovsu sestanek in razgovor z nasiovom
..COMiCS — KAJ LAHKO MUDiJO" Profesor dr. Robert Saxer, ki je odio-čiino soobiikovai pogiavje o comics bo na sestanku informira) o tej iiteraturi in dai staršem praktične napotke.
Prisrčno vabijenii
*
Zadnji TV oddaji v okviru izobraievainega tečaja ..Knjiga — otrokov prijateij" bosta v soboto 14. apriia v TV 2 in v sredo 18. apriia v TV 1. Tema: Siihanice — pot k branju.
VS! NA NOGOMETNO TEKMO
SAK - Podkrnos -
v nedeijo, 1$. apriia 1979, na domačem igrišču v Ceiovcu (Ko-schatovo igrišče)
#	L moštvo ob 16. uri
#	it. moštvo pod 21 ob 14.1$ uri
#	Miadina ob 13. uri proti ASK moštvu
Pridite v čim večjem števitu in podprite SAK v tej težki tekmi.
A medex EXPORi-!MPORT
B B R ^	LJUBLJANA. MiKLO&tČEVA 30
Novost!
MEDEX- Ljubtjana
vam nudi proizvode iz medu, matičnega mtečka, cvetnega prahu in propolisa.
Proti spomtadanski utrujenosti za boijšo kondicijo
Apikomp!ex Apifit- krategus Apiiecitin Propoiis-tinktura
medeni čaj -medeni napitek
Apident-zobna pasta
Apikompieks-
krema
Vse informacije dobite pri firmi
CARiMPEX export-import Transit Ges. m. b. H. Gabetsbergerstra6e24/i) - 9020 KLAGENFURT
ŠPORTNI VESTNIK
DOMAČi NOGOMET
Spomladanski de) nogometnega prvenstva se je začel tudi za slovenske ekipe. Medtem ko so Seiani in mladinci Slovenskega atletskega kluba že pred 14 dnevi pričelisprvenstvom, je bii SAK, jesenski rvakvl. D razredu, v prvem kolu prost, tem kolu sta si stali nasproti ekipi, ki sta prvi zasledovalec SAK — Kamen In Podkrnos. Igra se je končala neodločeno in tako je SAK še naprej ostal na prvem mestu z eno tekmo manj. Mladinci SAK so v prvem kolu na domačem igrišču premagali Vrbo s 3:0. Gote so dali Kreutz, Gre-orič In Grilc. V akcijo so stopili tudi že elani, ki so s svojima dvema ekipama gostovali v Pokrčah. Medtem ko je drugo moštvo igralo neodločeno, je prva ekipa dosegla visoko zmago 4:1. Gole so dal) Jug 3, Waldhauser 2 in Oiip P. iz 11-metrovke.
V nedeljo je SAK moral prvič v spomladanskem delu v Lobotsko dolino, kjer se točke ne osvojijo lahko. Nasprotnik je bil Maria Rojach.
MARiA ROJACH i —SAK)l:2M:lj
SAK je nastopil v tem sestavu: Dodič; Rogi (od 70. min. Velik), Lamplchler, Wo-schitz, Pandel; Hribar, Goleč, Fera, Jakopič, Hobel, Zablatnik (od 88. min. Kupper). Igralci SAK so se zavedali, da ta tekma nikakor ne bo lahka, zato so kar od začetka naprej igrali zelo borbeno in tudi z veliko koncentracijo predvsem v obrambi. Sredina SAK je takoj prevzela Iniciativo in pod režijo tokrat Izvrstnega Golca so se porodile tudi prve šanse na zadetke. Fera, Jakopič In Zablatnik so vsi Imeli po eno lepo možnost, toda vsakokrat je prišlo nekaj vmes, da le ni bilo gola. Približno v 30. minuti pa je SAK le prišel v vodstvo. Goleč je iz 30 metrov poslal žogo neubranljivo iz prostega streta v mrežo. Toda veselje slovenskih nogometašev ni trajajo dolgo, kajti že nekaj minut nato ie moštvo Rojacha izenačilo, potem ko je njihov najboljši igralec prišel do strela v šestnajstmetrskem prostoru. SAK je po tem golu Izgubil terensko premoč, toda še naprej so bile lepe možnosti na njihovi strani. V drugem polčasu se je igra v toliko spremenila, da nobeno moštvo ni imelo večjo premoč, igra se je odvijala boij ali manj med obema šest-najstercema. Ni bilo več pravih gol-šans. Izkazale so se na obeh straneh obrambne vrste. V 70. minuti se je trener SAK Corn odločil za tvegano menjavo, kajti v igro je poslal namesto Rogla, Velika, ki je bil tedne pred tekmo bolan in ni treniral.
Na Roglovo mesto se je pomaknil Hribar, v sredino je šel Jakopič, Velik pa je zavzel njegovo standardno mesto na desnem krilu. Ta zamenjava naj bi še odločila' tekmo, toda najprej se je moral vratar Dodič precej stegniti, da je ubranil nevaren strel iz bližine. Potem pa je prišla 84. minuta. Jakopič je prejel žogo, preigral nekega igralca, potisnil žogo v noge prostemu Vellku in ta je pod velikim navdušenjem mnogoštevilnih SAK-ovih navijačev zatresel mrežo. SAK je imel še eno veliko priložnost. Hobel je streljal na prečko, odbite žoge pa Fera ni dobra zadel.
Kako važna je bila ta zmaga, smo videli šele naslednji dan, kajti direktna nasprotnika SAK, Kamen In Podkrnos sto oba oddala po eno točko. Tako SAK vodi po drugem spomladanskem kolu z eno točko prednost! na Kamen in z dvema na Podkrnos in to z eno igro manj. Naslednji nasprotnik bo na velikonočno nedeljo tre-tjeuvrščeni Podkrnos. Pridite v čim večjerr* številu in podprite slovenske nogometaša v tej težki tekmi.
MARiA ROJACH i) — SAK H 4:2 [1:1)
Drugo moštvo je bilo sicer v kvaliteti nekoliko boljše, toda kaj pomagajo boljše nogometne kvalitete, če Igralci ne trenirajo. To se je Izkazalo v zadnjem dela tgre, ko so Imel! SAK Igralci enega igralca več, ker je sodnik Izključil nasprotnika in so kljub temu prejeli še dva gola. Manjkalo je kondicije, da bi prav v teh tazah nadigrali res slabega nasprotnika, ki nt znat več kot nabijati žoge naprej. Gola za SAK H sta dala Sommeregger In Kupper Marko.
KOTMARA VAS ML. — SAK ML. 0:3
čeprav so slovenski mladinci začeli samo z devetim! igralci, pozneje je prišel še deseti, so to tekmo zmagali 3:0. Na te) Igri se je dobro pokazalo, da nekateri mladinci redno trenirajo, kajti drugače bt sl te zmage ne priborili. Gole sta dala* Kreutz 2 in Sadjak.
SELE i — HSV [ 4:0
Selani s slabim nasprotnikom niso imeli dosti težav. Gole so dali Toševskl 2 Jug It* Oiip N. Seiani so po tej zmagi na četrten* mestu. Drugo moštvo ni igralo.