Leto LXX štev. 145 a f Ljubljani, v pttelr, 28. IimVJa 1942-XX pSudaTJi-čan. T gotovini1""^ Prezzo — Cena L 0.70 Naročnina meoeSna 12 Lir, ca inozem-rtvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo SO Lir Ček. ni. LJubljana 10.650 ca naročnina in 10.349 n intarata, Podrntnleai Noto tnaatOb Izkljačna pooblaščenca za oglaievan}« italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicitii Italiana S. A^ Milano. Izhaja vsak daa ctntraj poaatUlfka la Uredništvo la npravai Kopitarjeva t, LJnbtJan*. Redazlone, AmminUtrazionei Kopitarjeva 6, Labiaaa. Telefon 4001—4005. Abboaamentit Mm* 12 Ure; Eitero, m»-ae 20 Lire, Edizion« domenica. anno 34 Lire, Eetero 50 Lir«. C C Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 par U Inaerziool. Filial«! Noto meda. Conceasionaria esclusiva per la pubbliriti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitii Itaiianl S. A.„ Milana Nov uspeh v Marmariki Osne čete so zavzele Capuzzo, Sollum, Halfayo ter Sidi el Barrani — V Atlantskem morju pa so Italijanske podmornice potopite tri velike parnike Vojno poročilo št. 758 Glavni Stan italijanskih Oroboienih Sil objavlja: Osne sile, ki so zlomile odpor, katerega so nudile preostale edinice osme angleške armade na e g i p tovsko-libijski meji ter zavzele nasip Capuzzo, SoUlum in Halfayoso še naprej zasledovale sovražnika, ki se umika proti vzhodu. Sidi e I Barrani je bil zavzet in južno področje tega kraja je bilo prekoračeno. Vojaške pripraave in naprave v Marsa M a -truhu so napadale eskadrile bombnikov. Nemški lovci so sestrelili tri nasprotna letala. Napad na B e n g a z i je povzročil nekaj škode in bilo je nekaj ranjenih; eno angleško letalo, ki Ka je zadela protiletalska obramba, je v plamenih treščilo na tla. Letališči Luka in Micabba sta bili pon«v-no bombardirani in nastali so precejšnji požari. Tri naša letala se niso vrnila v oporišče. V vzhodnem Sredozemlju so naša letala napadla neko ladijsko spremljavo ter so navzlic živahnemu odgovarjanju zaščitnih ladij poškodovala en parnik. V Atlantskem morju je naša podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Luigija L°nganesija Cattanija potopila oboroženi 8000 tonski parnik in 5500 tonsko motorno ladjo; druga podmornica pod poveljstvom poročnika vojne ladje Gianfranca Gazzana je potopila 6000 tonski parnik Rim, 25. jun. AS. O izgubi Tobruka prinaša angleška poluradna poročevalska agencija spomenico, v kateri pravi, da v angleških vojaških krogih stvarno presojajo posledice, ki jih prinaša izguba te trdnjave. Izguba Tobruka otežuje naloge angleškega brodovja na Sredozemskem morju. Zaradi tega so ogrožena pota proti Malti, Cipru in Haifi. Najtežavnejši je položaj na Malti, zakaj os je zdaj gospodarica številnih letališč in bo vedno bolj omejevala Angležem možnost, da bi pošiljali s kopnih oporišč velike skupine lovcev za spremstvo konvojem, ki naj preskrbujejo otok. Odslej bodo morali ladijski sprevodi iz Aleksandrije na Malto pluti med severno afriško obalo ter med Kreto in bodo torej izpostavljeni napadom itali-jansko-nemškega letalstva, ki ima v rokah številna oporišča na Kreti in ob afriški obali. V londonskih vojaških krogih menijo, da je plovba iz Aleksandrije proti Malti zdaj zelo. zelo težavna. Ta precej žalostna, dasi resnična slika, ki jo podaja angleška agencija, osvetljuje pomen zo-petne osvojtive Tobruka, kar daje udaji še večjo resnost. Pomen, ki ga angleški vojaški krogi pripisujoje Tobruku v okviru vsega sredozemskega vojnega prizorišča, pojasnjuje bolj kakor kar koli drugega resnost porazov ,ki so iih pretrpeli Angleži v puščavi in v vodah pri Pantele-riji. Dejstvo, da angleško brodovje ni poseglo v obrambo Tobruka, da bi dvignilo moralo jiosad-ke, razodeva resnost izgub, ki jih jo Anglija doživela v spopadih na Sredozemskem morju. Če bi bilo brodovje moglo spet na morje, ne bi bili tako važnega jx>morskega oporišča prepustili samega sebi, saj njegova izguba povzroča toliko velikih ležav angleškemu f>omorskomu poveljstvu. General Ritchie pa, če bi bil imel potrebna sredstva, bi bil skušal varovati Tobruk za vsako ceno vsaj tako dolgo, da bi prišla ojačenja po inorju in po kopnem ali vsaj do prihoda navodil iz Londona. Odsotnost angleškega brodovja, nemoč tega generala ter nizka morala velike po- Napredovanje pri Sebastopolu Pri Harkovu se nadaljuje uničevanje obkoljenih oddelkov — Bombe na Birmingham povedal ameriški mornariški minister polkovnik Knox, verjetno obstojajo za zdaj le na papirju, pa tudi če bi v resnici obstojale, bi ne mogle zmanjšati uspehov osnega podmorniškega orožja. Podmornice držav trojne zveze nadzirajo vsa morja in so v veliki meri vzrok potrtosti, ki vlada v Washingtonu na konferenci med Rooseveltom in Churchillom. Rim, 25. junija. AS: Severnoameriško mornariško ministrstvo sporoča, da je bilo od začetka vojne izgubljenih v obalnih vodah Združenih držav 230 parnikov. V Argentiniji ne bo vladne krize Buenos Aires, 25. junija. AS. Podpredsednik argentinske vlade Castillo je izjavil zastopnikom tiska, da odstop predsednika republike Ortiza ne bo izzval vladne krize. Izgube v ameriški trgovski mornarici Buenos Aires, 25. junija. AS. Severnoameriško mornariško ministrstvo javlja, da je bilo od začetka vojne okoli 10.000 mornarjev ameriške trgovske mornarice ranjenih, ubitih, potopljenih ali pogrešanih. Churchill in Roosevelt - bratranca Rim, 25. junija. AS. Ob raznih priložnostih in na različnih krajih se je že pojavila misel, da sta Churchill in Roosevelt morda sorodnika. Značaj obeh mož odkriva njun skupni izvor. Oba sta častihlepna in brez pomislekov, dobra govornika, polna zagona, kolerična, oba ljubita alkohol, z lahkoto obljubljata, besede pa ne držita. Oba 6ta sebična, ljubita spletke, imata brezmejno ljubezen do denarja itd. Oba sta polna domišljije. Neki življenjepisec v Newyorku je zdaj ugotovil sorodstvo teh dveh mož. Sta namreč daljna bratranca. Trije njuni predniki so se nahajali na krovu znane ladje »May FIower«. Dobra kri ne varal Usoda je spravila ta dva sorodnika na poveljniška mesta angleškega imperija in Združenih držav. Trdnjava Sebastopol. Na sliki se dobro vidijo utrjeni obrambni pasovi (črte) ter utrdbe, o katerih smo brali v zadnjih nemških vojnih poročilih. Na sliki jih predstavljajo krogi s številkami: št. 1 predstavlja utrdbo Lenin, 2. M. Gor-ki, 3. Molotov, 4. Stalin, 5. Sibirija in 6. Volga. Črne pike v zalivu Severnjaji predstavljajo mine. Nemško voljno poročilo Hitlerjev glavni stan, 25. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na trdnjavskem področju pri Sebastopolu so napadajoče nemške in romunske čete v srditih bojih po gozdovih in hišah zavzele novo ozemlje. Hudi in učinkoviti letalski napadi so bili usmerjeni predvsem na postojanke ob južnem zalivu Inkermanu in proti obrambnemu pasu Nikolajev. Jugovzhodno od Harkova s© nadaljuje uničevanje obkoljenega sovražnika. Na ostalih delih vzhodnega bojišča, kakor tudi na bojišču pri Volhovu ni posebnih sprememb. Ogledniška letala so v Finskem zalivu potopila en sovjetski čistilec min. V Ledenem morju je letalstvo potopilo t zalivu Kola dve trgovski ladji z 11.000 tonami ter jc poškodovalo z bombami še neko drugo tovorno ladjo. Sovjeti so včeraj zgubili 71 letal. Pogreša se 7 lastnih letal. V Severni Afriki so nemško-italijanske čete zlomile sovražnikov odpor na libijsko-egiptovski meji ter so zavzele trdnjave Capuzzo, Sollum in Halfaya. Pri hitrem zasledovanju poraženih Angležev je bil dosežen Sidi el Barrani in področje jugovzhodno od Sidi el Barranija. V boju proti Angliji je letalstvo zadnjo noč z razdiralnimi in zažigalnimi bombami obdelovalo industrijsko področje v Birming-liamu kakor tudi vojaško važne cilje v jugovzhodni Angliji. .. Imejitelj hrastovega lista na viteškem križu železnega križa višji narednik Steinbatz, pilot v nekem nemškem krdelu, se po 99. zmagi ni vrnil s poleta na sovražno ozemlje. Z njim je nemško letalstvo zgubilo enega najodličnejših lovskih letalcev. Junaškemu vojaku je Hitler naknadno podelil hrastov list z meči na viteškem križu železnega križa. Berlin, 25. junija. AS. »Deutsche Allgemeine Zeitung« prikazuje pomen novega velikega uspeha nemških podmornic in pripominja, da izdatne obrambne mere proti podmornicam, ki jih je na- sadke v Tobruku kažejo, kako hudi so udarci, ki so jih Angleži dobili na tleh, na morju in v zraku junija na sredozemskem vojnem prizorišču. Veliko vznemirjenje v Angliji Tangcr, 25. junija. AS. Vojaške osebnosti, ki so z letalom prispele v Gibraltar, da bi zaslišale j>oveljnike ladij, ki so bili v konvoju, uničenem 14. junija med Sardinijo in Tunisom, popisujejo tudi položaj, ki je nastal v Angliji po fiorazu v Sredozemlju in v Marmariki. Razburjenje in jeza javnega mnenja zaradi pomorskih in vojaških porazov je bilo tolikšno, kakor še nikdar prej. Churchillovl prijatelji so z nadčloveškimi na|K>ri |>omirjevali ljudski srd proti predsedniku vlade in njegovim ljubljencem, toda pričakuje se, da velik del poslancev vztraja, naj Eden pregovori Stalina, ki zahteva od Anglije nujno pomoč, naj okrepi svoj pritisk na vzhodnem bojišču, zlasti na odseku pri Harkovu, da bo zmanjšal italijan-sko-nemški pritisk v Severni Afriki. O angleškom kralju Juriju pa jiripovedujejo to-le: Ko so mu »poročili, da sta Tobruk in Bardija padla, je bil ves iz sobo in čez nekaj trenutkov molka je za-vpil: »Saj to jo skoraj nemogoče, vsak dan prihaja novica, slal>ša od vseh prejšnjih! To je strašno, naj nas Bog vendar ne zapustile Angleške izgube v Libiji Stockholm, 25. junija. AS. švedski dopisniki poročajo iz Ix>ndona: Na angleški strani so začeli precenjevati angleške izgube v Libiji ter so ugotovili, da znašajo nič manj kakor dve pohotni diviziji in dve oklepni diviziji. Poudarjajo tudi, dn ima Os po|K>lno premoč v tankih; prehranjevalna in druga oskrba osnih čet je j>opolnoma preskrbljena, kajti italijansko in nemško poveljstvo je v Tobruku našilo vodo, živila, kokor tudi dve tovarni za popravljanje tankov in avtomobilov. Številni angleški opazovalci opozarjajo vlado in javnost, naj na dogodke v Afriki ne gleda prelahko in naj jim nc pripisujejo drugotnega pomena. Dogodki na Daljnem vzhodu Japonski napadi bodo dokazali, da Amerika ne more braniti niti svojih lastnih obal Tokio, 25. junija. AS. »Japan Times Adverti-ser« poroča, kako so japonske podmornice bombardirale severoameriško obalo in pravi, da Japonska navzlic trditvam sovražne propagande gospoduje v Tihem morju. Ameriški vojni minister je Amerikancem dopovedoval, da 90 se Japonci izčrpali v napadih na Midway in Aleute in da 60 ameriške sile tam dosegle velike zmage. List piše, da so napadi japonskih podmornic odgovor na Stimpsonovo govoričenje. Ti japonski naj jasno pokazali Churchillu, da Amerika japonski napadi bodo ne more braniti niti svojih lastnih obal. Tokio, 25. junija. AS. Iz province Kijangsl poročajo, da je padec vojaško važnega kraja Lišui le še vprašanje časa, ker so japonske predstraže že zasedle Tajpingfan, ki leži 16 km severnozahod-no od Lišuija. Tokio, 25. junija. AS. Poročajo, da so ja-ijouske čete prekoračile reko Kvang v provinci Kjangsi ter zasedle Vufengšan in Vutiu. V tej pok reji ni so nadaljuje čiščenje zasedenega ozemlja. Tokio, 25. junija. AS. Japonski cesarski stan objavlja, da so japonske sile, ki delujejo na Aleut-skem otočju po zasedbi otokov Kiska in Atu začele čistiti ostanke sovražnih sil na sosednjih otokih. Otoka Kiska in Ato se bosta poslej imenovala Namaruki in Hatsuta. Šanghaj, 25. junija. AS: Dva japonska dnevnika v šanghaju pišeta, da jo vojna dosegla tiho-morsko obalo v Ameriki, in dodajata, da gre na sestanku Roosevelt-Churchill-Curtil za vse kaj drugega kakor za navadno demonstracijo. V prvi svetovni vojni je japonska mornarica ščitila zahodno kanadsko obalo do vstopa Združenih držav v vojno. Sedaj pa je takratna zaščitnica napadalka in Združene države vedo, da Japonska dobro pozna njihove zahodne obale. Napadi japonskih podmornic so le začetek tega, kar bodo izvedli Japonci iz oporišč na Aleutib, ko bodo uničili zvezo med Aljasko in Vancouverjem. Tako mora Amerika braniti tudf Kanado in Aljasko. Kanada s tem prehaja v območje japonske vojne mornarice. Ameriška mornarica pa mora v Tihem morju ščitili tisoče kilo-1 metrov dolge obale, segajoče od Aljaske do Paname Obisk pri Leonu Degrellu na vzhodnem bojišču Vzhodno bojišče, 25. junija. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Po srečnem naključju sem 6e srečal pri obisku odseka v Don-čevi kotlini s poročnikom Leonom Degrellom, voditeljem belgijskih reksistov, ki se že od oktobra 1941 s številnimi valonskimi reksisti bori proti boljševizmu. Od njegovega prihoda na bojišče ni minil niti en dan, da bi se ne boril kot priprost vojak pri strojnici v prvih vrstah, zlasti med srditimi zimskimi bitkami, 15. februarja je bil lažje ranjen, toda ni hotel zapustiti bojišča. 14 dni zatem je bil odlikovan z železnim križem II. razreda in je bil potem z osebnim Hitlerjevim dekretom 1. maja povzdignjen v podporočnika zaradi posebne hrabrosti. Potem se je udeležil bitke pri Harkovu in je bil spet odlikovan z železnim križem I. reda. Našli smo ga v neki utrdbi ob Dcmcu, le kakih 20 m daleč od rdečih. Poln mladosti in vnemo nas je DegTelle prisrčno sprejel in razlagal, da se reksisti že več kot eno leto bore ob strani junaških italijanskih vojakov na vzhodnem bojišču. V veliko veselje si štejemo to, kajti že več let navdajajo fašiste in reksiste isti ideali. Kar so delo in duh ter po-gurn srca združili, to je od maja 1940 kri dokončno zapečatila. Kri nas druži od tistega dne, ko so v Abevillu francoski vojaki ubili pet faši-stovskih Italijanov s številnimi reksističnimi tovariši. To je bilo tri tedne pred tem, ko je Italija napovedala vojno Franciji. Usoda je hotela, je nadaljeval Degrelle, da je bil zbor reksističnih prostovoljcev na vzhodnem bojišču poslan na levo krilo italijanskega ekspedicijskega zbora. Od takrat se z ramo ob rami borijo na vzhodnem bojišču v prvih vrstah kakor tudi v zaledju s komunističnimi partizani. Zanimiva odkritja španskega tiska Roosevelt bi poslal svoje čete na evropsko in azijsko bojišče pod pogojem, če Stalin napove vojno Japonski - Turški listi dvomijo v drugo fronto v Evropi London molči k odkritju tajnih določil v pogodbi med Anglijo in Rusijo Berlin, 25. jun. AS. Na angleški strani niso | za Anglijo, ki je morala spoznati, da so nesram-„„ .. no jažj zatrjeVanja angleških državnikov, češ da se Anglija bori za svobodo malih narodov, za človečanske pravice, za krščansko civilizacijo in za dobrobit človeštva. Že od vsega početka je bilo jasno, da Molotov ni mogel iti v London ne da bi se vrnil od lam s koščkom papirja, ki ne bi govoril le o vrsti sovjetskih odpiovedi, ki zatajujejo celo načela boljševiške revolucije. Zato so vsi takoj mislili, da mora obstojati tajna pogodba o popustitvah Churchilla, ki je hotel dati boljševikom pogum, naj se z vsemi svojimi silami upirajo na vzhodnem bojišču z upanjem na plemenito plačilo v primeru zmage. In zdaj je popolnoma jasno, da je London sprejel vse Mo-lotovovljeve zahteve, zahteve, ki dejansko pomenijo sovjetsko kontrolo v Evropi. nič odgovorili na odkritje tajnih določil v pogodbi med Churchillom in Molotovljem. V Berlinu se zavedajo značilnosti tega molka. London se vse do zdaj dela tako, da ne ve za senzacionalno objavo goeteborškega lista. Niti vlada, niti tisk nista zavzela stališča bodisi da bi odkritje o tajnem sporazumu zanikala ali deloma ali v celoti priznala obstoj tajnih določb. V Berlinu pravijo, da se temu ni čuditi. Dokaz angleškega izdajstva na škodo Evrope je silen udarec Madrid, 25. junija. AS. Španski listi se ba-vijo z načinom, kako si demokracije nudijo in dajejo medsebojno pomoč in pri tem kažejo na demokratsko hinavščino in lahkomiselnost. Wa-shingtonski vlastodržci — pišejo španski listi — ne dajejo Sovjetski Rusiji nikakršne korajže za nadaljevanje odpora. Tudi Churchill ne more reči, da je zadovoljen z ameriško pomočjo. Listi pripominjajo tudi sledeče: »Roosevelt pošilja ameriške čete na angleško otočje, v Islandijo in v angleške kolonije, noče pa poslati niti enega vojaka v Afriko in r.e v Birmo. Združene države so pripravljene stopiti v vojno na evropsko, azijsko in afriško bojišče pod pogojem, da Stalin napove vojno Jajx>nski. Zdi se, da Stalin ne kaže preveč vneme za ugoditev tej Rooseveltovi zahtevi in Churchill baje premišlja, če bi ne bilo dobro iti v Moskvo in pregovoriti Stalina, naj tvega ta korak. Medtem pa — tako zaključujejo španski listi — osno orožje povsod zmaguje. Carigrad, 25. junija. AS: »Cumhuriett raziaga iz Amerike prispela poročila o razgovorih med Churchillom in Rooseveltom ter o njunih naporih za ustanovitev druge fronte, in piše, da je po angleškem porazu v Libiji in po padcu Tobruka popolnoma nerazumljivo misliti na drugo fronto. List nadaljuje, da je srednji vzhod za Anglijo ena najvažnejših in najobčutljivejših točk, ustanovitev drugega bojišča pa predstavlja številne neznanke in mnogotere nevarnosti. Z novicami iz Washingtona se bavi tudi list »Akham«, ki pravi, da 60 anglosaški zavezniki vedno v zamudi in da je to eden glavnih vzrokov njihovih neprestanih porazov. List »Tasviri Efkart pa odgovarja londonskemu radiu, ki trdi, da je glavni vzrok za poraz angleške armade nezadostna preskrba, in pravi, da so se Angleži lahko posluževali železnice do Marsa Matruha, to je 250 km vstran od bojišča, dočim je italijansko in nemško zaledje oddaljeno celih 2000 km od bojišča. Zato so imeli Italijani in Nemci s preskrbo neprimerno večje težave kakor Angleži. Smrt velikega albanskega rodoljuba Rim, 25. junija AS. 23. junija je umrl albanski opolnomočeni minister Tafir Shtylla. Bil je velik rodoljub in velik diplomat. Že v zgodnji mladosti je stopil v diplomatsko službo in je zastopal Albanijo v različnih prestolnicah, tako tudi v Rimu in Belgradu. Po združitvi Albanije s kraljevino Italijo, za katero je vedno delal, je bil imenovan za opolnomočenega ministra pri Kralju in Cesarju. Decembra preteklega leta mu je bila izročena uprava osvobojenega ozemlja, kjer je vneto delal za povzdigo Kosovega in drugih krajev, ki so se združili z domovino po tolikšnem trpljenju v bivši Jugoslaviji. Kuruzu se je vrnil iz Amerike Tokio, 25. junija. AS. Med diplomati, ki so se vrnili iz Združenih držav v Jajx>nsko, se nahaja tudi fiosebni odposlanec japonske vlade Kuruzu, ki se je pogajal z ameriško vlado tik pred izbruhom vojne med JajMMisko in Združenimi državami. Italijanska vojna mornarica v akciji na Sredozemskem morju. Porast Ljubljane med dvema svetovnima vojnama Ljubljana je za stanovanja zazidala v 23 letih nad pol milijarde lir Zgradila je nad 2000 novih hiš in skoraj 7000 novih stanovanj Ljubljana, junija. Zanimivo je, pregledati, kaj je Ljubljana napravila za svoj razvoj v razdobju med dvema svetovnima vojnama, namreč mod prvo, ki je trajala od leta IOI+ do 1918 in pa med sedanjo, ki se je za naše kraje začela lani, dasi velja splošni zgodovinski začetek te vojne leto 1959. Običajno delimo v novejšem času razvoj Ljubljane v tri gluvne dobe: nnmireč v prcd-potresno Ljubljano, v Ljubljano med potresom in prvo svetovno vojno, to je od leta 1895 do 19(4 ter v dol>o po prvi svetovni vojni od leta 19(8 do 1941 Zdaj torej stopamo v četrto fazo razvoja Ljubljane. Zanima nas predvsem zadnje znnno nam razdobje. Mod prvo svetovno vojno ni Ljubljana prav nič gradila, če izvzamemo nekaj zasilnih narak, ki so izginile. Ljudje so imeli med prvo svetovno vojno sicer dovolj denarja, niso pa imeli volje, da bi ga investirali v stavbe, tudi je manjkalo delovnih sil in gradiva. Tudi takoj po svetovni vojni Ljubljančani še niso imeli poguma graditi. Pač sta se opogumila leta 1919 dva zasebnika, ki sta gradila dvoje cnostnnovunjskih vil (preračunano nn sedanjo valuto v vrednosti približno pmldrug milijon lir). I.etn (920 pa so pričeli graditi že manjši podjetniki in zasebniki. Zgradili so namreč 16 novih hiš s 27 stanovanji v skupni tfl vrednosti tudi poldrug milijon lir. Od tedaj »lalje je Ljubljana vsako leto pridobila lepo število hiš, včasih je prirastek nekoliko padel, včasih se spet dvignil, toda Ljubljana je stalno rasla in pridobivala vedno več novih stanovanj. K temu je silila Ljubljančane zlasti občutna stanovanjska kriza. Ljubljana, je postala važno kulturno in prometno središče ter je vedno več ljudi dobivnlo zaslužek v njej. Vsi pa so hoteli imeti stanovan ja. Leta (921 je bilo zgrajenih 35 hiš s 66 stanovanji v skupni vrednosti 3,700.000 lir. Leta 1922 90 hiš, 168 stanovanj, skupna vrednost 7 milijonov lir. Leta 1923 32 hiš, 90 stanovanj. skupna vrednost 3,900.000 lir. Leta 1924 je bilo prvo leto, ko je gradbena delavnost znatno izostala. Zgradili so samo (5 hiš, toda te velike, ki so imele 51 stanovanj v skupni vrednosti 4.100.000 lir. Leta (925 je'bilo zgrajenih 40 hiš s 84 stanovanji v skupni vrednosti (8 milijonov lir. Leta 1926 je bilo zgrajenih 92 hiš 7.207 stanovanji v skupni virednosti 22 milijonov lir. Leta 1927 je bilo zgrajenih 105 hiš s 310 stanovanji, prav tako v vrednosti 22 milijonov lir. Mnogo novih hiš in mnogo novih stanovanj, toda nekoliko slabših kaikor prejšnja leta. pa je Ljubljana v vseh povojnih letih dobila le-ta 1928. ko je zgradila 162 hiš, s 455 stanovanji v skupni vrednosti 20 milijonov lir. Leta 1929 je Ljubljana zgradila 120 hiš s 559 stanovanji, z adaptiranimi stanovanji pa je (pridobila skiupno 384 stanovanj v skupni vrednosti (9 milijonov lir. Leta 1930 je Ljubljana dobila 125 hiš s 556 stanovanji, vseh pridobljenih stanovanj pa 593, v skupni vrednosti 23 milijonov lir. I.eta 1951 je Ljubljana zgradila 155 hiš s 487 stanovanji, vseh pridobljenih stanovanj je bilo 515, v skupni vrednosti 25 milijo- nov lir. Leta 1932 je Ljubljana pridobila (29 hiš s 568 stanovanji, vseh stanovanj 407, v skupni vrednosti 19 milijonov lir. Leta 1955 jc Ljubljana zgradila 72 hiš z 266 stanovanji, skupno vseh stanovanj 293 v skupni vrednosti 25 milijonov lir. Leta 1954 pa se je v stavbni sezoni že pojavila gospodarska kriza, ki ie v drugih panogah že prej izbruhnila. Ljubljana je zgradila sumo 52 hiš s (65 stanovanji, skupno stanovanj 172, v skupni vrednosti (( milijonov lir. Leta 1955 je Ljubljana zgiradilu 71 hiš s 192 stanovanji, skupno vseh stanovanj 219, v skupni vrednosti 6 milijonov lir. I^etn (956 je bila gospodarska kriza že premagana, Ljubljana je zgrudila 140 hiš s 460 Zadnjo nedeljo v maju se je Vipacco posla- [ vil: proslavil je novomašni dan svojega mladega sotržana č. g. Stanka Premrla. Dekleta so več ' noči prebila v cerkvi, da so jo okrasila s stotinami belih nagljev, s kitami zelenja in venci. Fantje so pa okusno zgradili tri lepe slavoloke in so dvignili mlaj. Na predvečer je bil slovesen sprejem pred cerkvijo. V nedeljo ob 11 veličasten sprevod iz župnišča v cerkev. Ogromna množica iz vse okolice ni mogla najti prostora v« sicer tako prostorni cerkvi. Pridigal je novomašnikov brat župnik g. Rafko Premrl. Ganljiva je bila komemo-racije tragične smrti strica, vipavskega dekana Matije Erjavca na isti praznik sv. Trojice pred 34 leti. Iz stričeve krvi sta vzrasla dva nečaka duhovnika, ki sta oba na isti praznik pristopila prvič k oltarju. S plemenito zbranostjo in krasnim glasom je novomašnik opravil prvo sv. daritev. Cerkveni pavski zbor je pod vodstvom pevovodje g. Franca Kopačina in organista g. Slavka Vovka dovršeno izvajal Zanklovo mašo in druge pevske točke. V domači dvorani je bMa zatem prisrčna družinska proslava. Navzočni so bili vsi člani družine in je isti dan tudi novomašnikova mama gospa Alojzija slavila svojo 70 letnico. Po slovesnih večernicah in zahvalni pesmi so vsi svatje in tudi mnogi drugi odšli na pokopališče k odkritju spomenika nepozabnega očeta Rafaela, dolgoletnega načelnika naše zadruge, ki je umrl na svoj god leta 1940. Spomenik je umetniško delo akademskega slikarja in kiparja Toneta Kralja: kaj>elica iz kararskega marmorja s sliko Zveličarja, ki mu sv. Rafael pripelje svojega varovanca. Novomašnik, ki je bil zaradi težkih bolezni pred leti večkrat blizu smrti, je popolnoma okreval in mu toplo želimo krepkega zdravja tudi pri bodočem delu v dušnem pastirstvu. Nova maša v Cosani del Collio. Veselo pri-trkovanje je tudi v Cosani že teden dni oznanjalo novo sveto mašo. ki jo je daroval v domači ž*ipni cerkvi g. Ludvik Rusjan. V nedeljo, zad- Kazni zaradi nezakonite špekulacije Agencija urada za kontrolo cen pri Visokem Komisariatu poroča: Okrožno sodišče Žužemberk je naložilo kazen v mesecu maju, ker je izrabljala živilske nakaznice in za nezakonite špekulacije 46.5 lir globe Hrovat Neži, stanujoči v Hinjah 7. — Okrožni kapitana! v Črnomlju je naložil v mesecu maju sledeče kazni za nezakonito špekulacijo: Butala Luciji, go«tilničark'i, Stari trg, 100 lir, Plutu Jakobu, mesarju, Semič, 100 Ur, in Nemanič Mariji, posestnici, Božakovo, 25 lir. stanovanji, skupno vseh stanovanj 481, v skupni vrednosti 18 milijonov lir. Letu 1957 je Ljul)-Ijanu zgradila 155 hiš s 450 stanovanji, skupno vseh stanovanj 4M6, v skupni vrednosti 13 milijonov lir. Leta 1938 je Ljubljana dobila 103 hiše s 594 stanovanji, skupno vseh stanovanj 414, v skupni vrednosti 16 milijonov lir. Leta 1959 pa je pomenilo, kar se tiče števila pridobljenih stanovanj rekord. Zgrajenih je bilo 173 novih stanovanjskih hiš s skupno 602 stanovanji v skupni vrednosti 16 milijonov lir. Leta 1940 je bilo zgrajenih 115 novih hiš s skupno 354 stanovanji v skupni vrednosti 18,700.000 lir. Lani pa je Ljubljana pridobila skupno 101 hišo s 483 stanovanji, kar je tudi veljalo 18,700.000 lir. Torej stavbna delavnost tudi luni ni počivala. Ljubljana je torej v zadnjih 23 letih pridobila skupno 2058 novih hiš ali povprečno skoraj sto vsako leto. Novih stanovanj pa je bilo pridobljenih 6837. Če računamo na vsako stanovanje 4 do 5 oseb, je torej v novih stanovanjih dobilo streho najmanj 30 do 35.000 ljudi. Virednost vseh investicij v stanovanja je težko preračunati. Moremo mirne duše reči, dn je Ljubljana viložila samo v stanovanja v teh 23 letih okoli 400 milijonov lir. Če pa prištejemo še razne adaptacije, je dala za stanovanjsko kulturo okoli pol milijarde ilir. Razna javna dela v Ljubljani, ki v to številko niso všteta, pa so zahtevala tudi najmanj okoli 200 milijonov ilir. Torej je Ljubljana v 23 letih zazidala okoli 700 milijonov lir. Seveda so to le približni računi, ki pa dokazujejo veliko pod-letnost Ljubljančanov v gradbenem oziru. Vrednost niš je danes seveda mnogo večja. Upajmo, da bo Ljubljana še dalje v tem smislu napredovala, zlasti pn v četrtem razdobju svoje gradbene delavnosti, to je po končani drugi svetovni vojnL njega maja, je privrelo od vseh strani nebroj vernikov. Ljudje še trdijo, da se za novo mašo splača potrgati par podplatov. Ker je bila ta nova maša prva v zgodovini Cosanske duhovnije, kajti nihče ne ve in tudi nikjer ni zapisano, da bi bil že kdo v prvo stopil k oltarju sv. Hieronima, lahko mirno trdimo, da Cosana ni še nikdar videla toliko ljudi. Domačini so se tudi dobro zavedali izrednega dogodka in se z izrednim navdušenjem pripravili na slavje. Dekleta in fantje so kar tekmovali, kako bi vse lepše izpeljali. Pevoi so žrtvovali tes veliko potrebnega počitka, da so mojstrsko izvedli ves bogati spored petja. Skratka, vsi in vsak po svoje se je potrudil. K sprejemu g. novomašnika se je zbrala vsa duhovnija in ganljivo je bilo videti, kako domačini svojega prvega novomašnika visoko cenijo. V nedeljo pa je šlo kar po vrsti vse v najlepšem redu. Že v ranem jutru so fantje hiteli v zvonik na »škantiranje«, ki ga ni hotelo biti konec. Ljudje in duhovniki so se zbrali v izredno velikem številu in ob desetih in pol smo spremili novomašnika pred oltar. Ob vhodu v cerkev ga je neko dekle prisrčno pozdravilo. Potem pa je zadonela pozdravna pesem domačega zbora. Med sv. mašo je stopil na prižnico novomašnikov prijatelj župnik g. Andrej Simčič in govoril kakor pač on zna, da so ga vsi napeto |>oslušali. Med ofrom po sv. maši so pevci nadaljevali s svojim sporedom in se izkazali vse hvale vredni. Potem sino spremili g. Ludvika v župnišče in na dom k novomašniškemu slavju, za katero so domačini in zlasti žlahta toliko žrtvovali. Ob uri popoldanske molitve je, žal, kar lilo izpod neba in se ljudje niso mogli vrniti v polnem številu v cerkev k blagoslovu in akademiji v čast g. novomašnika. Deklamacije in petje so se tako lepo in posrečeno vrstile, da je bilo kar veselje. Vse je bilo lepo, mali Franko pa se je še najbolj priljubil s svojo pridigo za otroke. Nova maša g. Ludvika Rusjana bo ostala v trajnem spominu pri naših ljudeh in iz rodu v rod bodo pripovedovali, kako je bilo, ko je stopil k oltarju prvi cosanski novomašnik. Gosp oda r sivo Umetni gnoj za družinske vrtove Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani je dal na razpolago dva kvintala umetnega gnoja za družinske vrtove, da bi s tem pospešil obdelovanje zemlje na družinskih vrtovih svojih organizirancev. Dopolavoristi, ki bi radi dobili umetni gnoj za lastno zemljo, lahko vložijo prošnje naravnost na Pokrajinski Dopolavoro, Tabor 13, ali potom ob: činskih Dopolavorov, kakor tudi po tvrdkah, pri katerih so uslužbeni. Navesti je treba površino zemlje, ki se obdeluje in količino, ki jo želijo. Iz hrvatskega gospodarstva Hrvatske družbe. Zagrebška d. d. Auer, ki je za lansko leto izkazala 86.333 kun izgube, predlaga glavni skupščini delničarjev likvidacijo. — V likvidacijo je stopila Kreditna banka in hranilnica, d. d. v Karlovcu. — Domače skladišče čevljev, d. d. v Zagrebu namerava zvišati glavnico od 250.000 na 500.000 kun. Za lansko leto je podjetje izkazalo 501.683 kun čistega dobička. — Zagrebški Nestle izkazuje za lansko leto povišanje čistega dobička od 453.209 na 542.136 kun. — V trgovinski register v Hrvatski Mitrovici je bila vpisana delniška družba Teleradio z glavnico 16 milijonov kun in s sedežem v Zemunu. Namen družbe Je obratovati kratkovalovno poetajo v Zemunu, katero bo družba odkupila. Gradnja cest na Hrvatskem. Za mednarodni promet bo velikega pomena povprečna cesta čez vso Hrvatsko. Ta cesta bi imela širino 7 m in bi znašali stroški zanjo na km 5.2 milijona kun. Dosedaj je hrvatska država izdala za zgradbo cest 120 milijonov kun in je zaposlovala dnevno okoli 28.000 delavcev. Doslej izplačane mezde tem delavcem znašajo 17.5 milij. kun. Nova podjetja na Hrvatskem. Ministrstvo narodnega gospodarstva na Hrvatskem je z ozirom na potrebo nadzorstva in veliko ustanovitveno delavnost v zadnjih tednih prepovedalo ustanavljati nova trgovska in obrtniška podjetja v skupinah: železo kovine, bker in kemični proizvodi. SP0RT Navodila kopalcem Kopanje je razvedrilo in je najboljše sredstvo za prehajanje množice v športni tabor. Kopanje pe je tudi zdravo in krepilno udejstvovanje, pri katerem je prav, da poznamo in upoštevamo najosnovnejša pravila in navodila: 1. Če ti je zelo vroče ali če ti je mraz, ne hodi v vodoj v prvem primeru se ohladi, v drugem ogrejl 2. V nepoznanih vodah se prepričaj najprej o globini in temperaturi vode. 3. Ne hodi v vodo lačen, pa tudi ne s polnim želodcem. 4. Če si bolan v ušesih, »i jih zavaruj z vato, ki je prepojena z vazelinom. 5. Kopanje je zdravo, več koristi pa imaš od plavenja. V plavanju se trudi napredovati glede vztrajnosti, pa tudi glede hitrosti. 6. Če se hočeš zrediti, plavaj v mrzli vodi; če hočeš shujšati, treniraj neumorno v toplejši vodi. 7. Ne pozabi, da je fenarenje nekaj, kar ni nikoli lepo, niti prikupno. Upoštevaj to tudi v kopališčih in na obrežjih. 8. V sončenju bodi zmeren: zamorska barra kože na kopališčih je le moda, pravilna zagore-lost pa je zmerna. Če ne preneseš žgočega sonca, si poišči sence. 9. Ne razburjaj se, ako je na plavališču družba razgibana in glasna. Tudi ti si bil nekoč mlad in bi bilo tudi danes boljše, če bi se pridružil veselim kopalcem. Šport je razvedrilo! 10. Glede kopalne obleke bodi dostojen in obziren. Najboljši vtis boš napravil, če 6e oblačiš tako, da ne vzbujaš posebne pozornosti. Podmilšek je kolesarski prvak Pohorja Mariborski list poroča o lepem napredku, katerega je pokazala letošnja kolesarska dirka po pohorskih cestah. Prireditev je bila odprta za vse klube pristojnega okrožja, udeležiti pa so se je največ tekmovalci iz Maribora, Gradca in Innsbru-cka. Start je bil v Reki, dolžina proge pa je znašala 15 km. Precej časa so vozili kolesarji v strnjeni skupini. Prvi se jc odtrgal Podmilšek, ki je za tem vodil vse do konca in prispel na cilj 4 minute pred ostalimi tekmovalci. Zmagovalec Podmilšek je postavil nov rekord na pohorski progi v času 47 mitj. 27 sek. Lanski prvak in dosedanji rekorder te proge, Lozinšek, je dosegel v nedeljo peto mesto. Podrobni izidi so bili: 1. Podmilšek, Edelvr.siss Maribor 47:27, 2. Seunig, Maribor 51:0, 3. Enthol-zer, Innsbruck 51:03, 4. Maschera, Maribor 52:18, 5. Lozinšek, Meribor, 52:31, 6. Grinschl, Gradec pa 52,38. fiovi maši v Vipaccu m v Cosani Kronika diplomatskih zgodb in spletk: DUNAJSKI KONGRES Kmalu bomo pod razvalinami, če na vojaško polje ne prinesemo čisto novih in sodobnih načinov vojskovanja.« V Dresdenu je rad bival tudi grof Stadion, ki je bil avstrijski veleposlanik v Berlinu in je bil pozneje avstrijski zunanji minister, neposredno pred Metternichoviin imenovanjem. V Berlin je Mettemich prišel kot veleposlanik v letu 1809 in tam je v svoje spletkarjenje vpletel tudi vojvodinjo Sagan. Po bitki pri Ostrelicah je bil imenovan za veleposlanika v Parizu in tam se je navdušil za drugo vodilno žensko pariške družbe — Karolino Murat, ki je bila Napoleonova sestra. Ničesar ni mogoče reči o tem, če je bilo to Metternichovo ]>o-znanstvo iskreno. Karolina Murat je bila za Mettcrnicha predvsem zelo važen vir obveščevalne službe, ker mu je prinašala novice o tem, kar se godi pri cesarju in v njegovi najožji družbi. Griinwald piše: »Z njeno pomočjo je izvedel za vse, kar se je godilo na cesarskem dvoru. Tako je pravočasno izvedel, da je cesarica Jožefina začela naročati nove obleke za kronanje, koncem julija 1806 pa je že izvedel, da se misli Napoleon ločiti od Joželine. Ugotovil je tudi, da ima Napoleon v lastni družini okoli sebe polno sovražnikov.« Tem svojim znankam je hil pozneje Metternich zelo hvaležen. To je čutila tudi Karolina Murat, ko je bil nn dunajskem kongresu Metternich edini, ki se je silno trudil, da bi njenega moža Joahima Murata ohranil na napolijskem kraljevskem prestolu. Njenega moža ni mogel več braniti po >«to dnevih« (1815), ko se je moral podvreči ukazom državnih koristi. V Parizu pa se ni posluževal samo Karoline Bonaparte. Zvezal se je tudi z gospo Junot, bodočo vojvodinjo Abrantes. Karolina Bo- Talleyrand 3 je rodil 13. fe-ruarja 1754. leta Parizu in je v Pa-izu tudi umrl dne 7. V. 1838. L. 1789. e [Kistal francoski loslanec, ko pa je /.bruhnil v Franciji eror, je zbežal v Vnglijo Ln v Ame-•iko. Leta 1797. je lostal zunanji mi-lister in je bil na- 0 Napoleonov zu-lanji minister do 807. Leta 1814. je lostal zunanji mi- 1 is ter pod Burboni, eta 1830. pa ga je (ralj Ludvik Filip >oslal za veleposla-lika v London. Na-loleon ga je 1.1806. menoval za princa teneventskega, le-a 1817. je bil imenovan za vojvodo. zgodovini uživa oves največjega ncoskega diplomata. na pa rte "pa mu je bila še potrebna, ker je z njeno pomočjo mogel nadzirati notranjega ministra in poglavarja cesarske policije: Fou-chčja. Vse te mreže pa je potreboval, da je lahko nadziral največjega zvijačneža tistih časov, izrednega duhoviteža: Talleyranda, princa Beneventskega. Talleyrand pa je bil ravno tisti mož, ki ga je Metternich v Franciji potreboval. Talleyrand je bil brez slehernega čuta za vest in silno podkupljiv. Da bi ga pridobil za avstrijsko službo, mu je Metternich hitro iz avstrijskih državnih fondov poslal podkupnino v višini sto tisoč goldinarjev. Pred tolikim denarjem je Talleyrand hitro zaupal avstrijskemu veleposlaniku, da ne verjame, da bi se Napoleon mogel trajno obdržati na francoskem prestolu. Poudarjal mu je, da so meje Francije na Pirenejih, ob Renu in na Alpah. S tem si je Talleyrand že nakazoval svoje načrte, ki jih je zagovarjal na dunajskem kongresu. Metternich je bii ves zadovoljen in je jjoročal na Dunaj: »Napoleonova stvar ni več stvar Francije«, 'lo mnenje je odgovarjalo tudi razpoloženju francoskega ljudstva. Francozi so že bili utrujeni od samih vojska in Napoleonovi vojaki sami so začeli govoriti, da igra, ki predolgo traja, ni več zanimiva. Napoleonovi maršali so postajali bogati in rejeni in jim ni več dišalo hoditi po svetu. Napoleon pa je bil še toliko genijalen, da si je mogel privoščiti še — Avstrijo. Po avstrijskem porazu pri Wagramu je bil edini Metternich tisti, ki bi se še mogel meriti z Napoleonom in zato je moral Stadion odstopiti in Metternich je postal avstrijski zunanji minister. Kot zunanji minister se je še enkrat poigral z ljubeznijo. Za karto v svoji igri si je vzel avstrijsko nadvojvodinjo — Marijo Luizo, ko jo je poročil z medvedom Napoleonm, da bi mu izpulila kremplje. Toda v Parizu se je Metternich prepustil raznim tokovom; kmalu si je pridobil sloves, da je »računarski grof«. Občudoval je Napoleona, v bistvu pa ga je preziral, ker je vedel, da je on ovira za fiomirjenje Evrope. Vznemirjal je Avstrijo, ki je bila nositeljlca tradicionalnih načel v Evropi. Ugotovil je, da je Napoleon zadnji predstavnik revolucije. Če ga ni mogoče odstraniti, pa ga je treba vsaj potisniti s prvega mesta v Evropi v ozadje. Ko je ugotovil, da Marija Luiza ne more pomiriti tega nemirneža, je sklenil, da je treba tega silnega nasprotnika odstraniti z vsemi sredstvi. (Dalje.) 2UoiUe novice Koledar Petek, 26. junija: Janez in Pavel, mučenca; Vigilij, škof; Perseveranda, devica; Salvij, škof in mučenee. Sobota, 27. junija: Marija vedne pomoči; Ema Krška, vdova; Ladislav, kralj; Krescent, škof in mučenee. Novi grobovi t S. M. Melanija Ploder Zapustila nas je in odšla v večnost po svoje plačilo naša dobra sestra bivša provincijalna prednica šolskih sester Sv. Frančiška iz Slovenske Bistrice, M. Melanija Ploder. Rojena je bila 3. februarja 1866. v Gornji Sv. Kungoti pri Mariboru kot četrti otrok uglednih in premožnih starišev. Pri krstu je dobila ime Veronika. Z dvanajstim letom je stopila v zavod šolskih sester pri Sv. Petru pri Mariboru, kamor sta prsd njo vstopile že dve njeni starejši sestri. S petnajstim letom je bila sprejeta kot redovna kandidatinja v prvi letnik učiteljišča šolskih sester v Eggenbergu pri Gradcu, kjer je prejela 1. 1886. zrelostno spričevalo; 24. novembra istega leta je prejela redovno obleko z imenom Melanija. Prvo leto po novieijatu je službovala kot učiteljica na redovna postojanki v Apačah pri' Gornji Radgoni. Nato so jo predstojniki poslali k. Sv. Petru pri Mariboru, kjer je 38 let z veliko skrbnostjo poučevala na deški osnovni šoli. Kot učiteljica je bila sicer stroga, odločna in vestna, a bila je vendar zelo priljubljena, saj so jo mlada otroška srca vzljubila kot svojo mater. Za svoje zasluge ni nikdar iskala hvale in časti, nasprotno, živela je ves čas poznana le Bogu. Koliko je delala na prosvetnem polju, kjerkoli je bila nastavljenal Dolga leta je zbirala dekleta v organizacije, zlasti v Marijinih družbah, pisala igre in sestavljala pesmi za prireditve, katere je sama vodila. Njena zasluga je, da smo dobili 1. 15)22. samostojno slovensko provinco šolskih sester, s ste-dežem najprej pri Sv. Petru pri Mariboru, pozneje v Slov. Bistrici, kateri je predsedovala 13 let. Po predstojniški službi je sprejela drugo odgovorno službo, vodstvo novink, kar je opravljala devet let. L. 1936 je obhajala zlati jubilej redovnega življenja. Na svoja stara leta je prišla v Ljubljano. Tu je po kratki bolezni mirno zaspala v Gospodu dne 24. junija ob 6 zvečer. Pogreb bo v petek, 26. junija ob pol štirih popoldne z Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. Draga mati Melanija; bila si nam mati, svetovalka in najlepši zgled, ki mu hočemo slediti vse življenje. Počivaj v Bogu! -f- Gospa Josipina Spitzer, roj. Skubic, soproga inženirja g. Ilugona Soitzerja, je izdihnila svojo blago dušo. Pogreb bo v petek, 26. junija ob 5 popoldne izpred župne cerkve na Viču na vdško pokopališče. •J- Gospod Franc Kovačič, posestnik, mlinar in Žagar v Novem mestu, je v 48. letu življenja mirno v Gospodu zaspal. Pokopali ga bodo v petek, 26. junija ob 3 popoldne na šmihelskem [»kopališču. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! - Osebne novice = Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil promoviran v Zagrebu 20. t. m. sin bivšega šol. upravitelja v Komendi g. Vuga Cvetko. Čestitamo! * — Sindikat mesarjev in klobasičarjev Ljubljanske pokrajine, združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, vabi vse mesarske in klobasičarske mojstre iz Ljubljane in vseh krajev Ljubljanske pokrajine na prvo redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, dne 28. junija t. 1. ob 10 dopoldne v salonu restavracije Štrukelj v Ljubljani, v Dalmatinovi ulici, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine; 2. čitanje določil sindikata; 3. volitev predsednika sindikata; 4. volitev zastopstva sindikata; 5. slučajnosti. — Prosimo za točno in zanesljivo udeležbo I — Vremensko poročilo. V sredo je bilo lepo in vroče vreme. Dosežena je bila najvišja dnevna temperatura +27.8° C, maksimum, ki je bil po daljšem presledku znova dosežen, ko je bila dne 12. jjrnija še nekoliko višja temperatura z +29° Celzija. Ze sedmi dan ni bilo dežja. V četrtek zjutraj je bilo lepo. Na Barju je valovila _sprva visoka megla, ki se je kmalu razpršila. Južna in južnozapadna stran sta bili zjutraj lepi in jasni, nasprotno severna in severnovzhodna stran precej zastrti in oblačni. V četrtek zjutraj se je jutranja temperatura dvignila na +12.6° C, ko je bila prejšnja dva dneva prav nizka, pod +12° C. Barometer niha sem in tja. V četrtek je padel na 761.5, ko je bil prejšnji dan še nad normalnim stanjem 764 m/m. Glede vremena na kresni dan so kaj različni izreki. Tako pravi narodni rek: »Dež na Janeza Krstnika slabo leto nareja, son- ce naj se rajši kmetlču smeja.« Letos je bil kresni dan čudovito lep, še lepša je bila kresna noč. Mnogi stanovalci na periferiji mesta in tudi kmetje v bližnji okolici so svoje domove okrasili po starih običajih s praprotjo in kresnicami ter kresnim rastlinjem. — Barjanska vreša daje Izvrstuo solato. Med mnogimi rastlinami, ki jih sedaj odkrivamo kot izvrstna ljudska živila, spada nedvomno tudi barjanska vreša, to je tipična močvirska rastlina, ki najraje raste kar v jarkih in počasi tekočih potokih, kakor jih Je na Barju polno. Po navadi raste divja ter je je prej le malokdo zanjo zmenil, le nekateri umni vrtnarji so jo tudi gojili ter jo uživali kot solato, nekateri tudi na način kakor špinačo. Sedaj, ko pride vse prav, je tudi barjanska vreša zopet dobila staro veljavo ter jo na nekaterih krajih po Barju goje v večjem obsegu, vsaj za domačo porabo. Posebno nežni lističi so baje prav okusni in sočni, barjanska vreša zateva le malo nege ter je zadovoljna z vsako zemljo, zahteva pač, kar je gamo ob sebi umevno zelo mnogo moče. Vreša je že zaradi tega koristna povrtnina, ker raste tam, kjer druge rastline ne bi uspevale, najmanj pa solate, namreč na dnu jarkov in plitvih potokov ter po zamočvirjenih tleh. — Kupčija s senom. Komaj so kmetje že pospravili seno — na nekaterih travnikih v okolici Ljubljane je še vedno videti sem in tja kake kopice posušenega sena — že se je začela precej živahna kupčija s senom. Zanimanje za seno je med mnogimi kupci precejšnje, to so pae tisti, ki računajo na to, da ga bodo mogli z dobičkom prodati dalje za konje in goved. Zanimivo pa je tudi, da se je za letošnje seno zopet pojavilo znatno zanimanje tudi med rejci malih živali, to je med tistimi, ki rede kunce in koze. V spominu imajo namreč preteklo zimo, ko je bilo za krmo hudo ter so morali zlasti zajce krmiti z repo, korenjem in peso, namesto da bi to hrano porabili za človeško prehrano, sena pa niso imeli. Opažati je pojav, da se združuje po več rejcev malih živali, ki kupijo po cel voz sena ter si ga razdele med seboj. Cene senu so čvrste. Ljubljana 1 Maša zadušnica za pokojnega šentruperškega kaplana g. Franca Cvara in za pokojnega g. Antona Jakliča bo v petek ob 7 v stolnici. Vabljeni njuni sošolci in prijatelji! 1 Katehetski sestanek. V petek, 26. junija ob ,6 zvečer bo v stolnem župnišču sestanek kate-hetov, h kateremu so povabljeni tudi zastopniki ljubljanskih far. — Razgovor o mladinskih mašah. — Odbor. Brez posebnega obvestila. 1 Sklepne produkcije Glasbene akademije. Na sporedu četrtega javnega nastopa ki bo v petek 26. VI. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani so violinske, klavirske in pevske točke najboljših skladateljev. Med drugimi gojenci bo nastopil tudi violinist Gregorc Jurij, absolvent Glasbene akademije. Sporedi po 3 L in 1 L (za dijake) so na razpolago v Matični knjigarni. 1 Vincencijev? konferenci za frančiškansko župnijo v Ljubljani, je darovala družina Ignacij Hren iz Verda pri Vrhniki lir 100 mesto venca na grob pok. strica Čepina. Bog plačaj! Po tem vzgledu pričakuje naša konferenca še več dobrotnikov, da bo mogla nuditi pomoč številnim siromakom. 1 Po prvem cepljenju zoper davico je mestni fizikat zelo pohvalil starše, ker so skoraj vsi pokazali veliko skrb za svoje otroke ter jih skoraj brez izjeme pripeljali k cepljenju. Pri drugem cepljenju se je pa že pokazalo, da eo med starši tudi tako površni, da je k drugemu cepljenju prišlo manj otrok. Zato opozarjamo, da prvo cepljenje nima učinka, če otrok po predpisanem roku ni še drugič cepljen. Zato naj starši porabijo še današnji petek in jutrišnjo soboto ter pripeljejo svoje otroke drugič cepit, da jih obvarujejo pred nevarno davico. Današnji petek je cepljenje v Sp. Šiški, posebno pa naj zamudniki pripeljejo svoje otroke v soboto ob 17 k cepljenju v mestni fizikat v Mestnem domu, kamor lahko pridejo z vseh strani mesta. Izjemoma bodo drugič cepljeni v soboto popoldne v Mestnem domu tudi tisti otroci, ki so bili njih starši resno zadržani, da jih niso pripeljali drugič cepit na isti kraj mesta, kjer so bili otroci prvič cepljeni. Posebno pa ponavljamo, da otroci po drugem cepljenju dobe potrdilo, ki ga bo treba pokazati že pri vpisu v šolo, že prej bo pa oblast napravila natančno revizijo ter bo starše onih otrok, ki so izostali, po naredbi strogo kaznovala. Če torej starši hočejo sebe zavarovati pred pred kaznijo, svoje otroke pa pred nevarno davico, naj nikakor ne zamude zadnje prilike za ohranitev zdravja otrok ter zanes-, ljivo pripeljejo otroke k drugemu cepljenju zoper I davico današnji petek v Sp. Šiško, jutrišnjo soboto ! pa z vseh strani Ljubljane v Mestni dom. 1 K cepljenju zoper tifus zandje dni ni mog'o priti na mestni fizikat v Mestni dom dosti peric in drugih oseb, ki imajo opraviti z molžo in mlekom. Žato pa opozarjamo vse obvezanet, da je še vedno čas za to potrebno cepljenje ter naj se zato današnji petek gotovo javijo v mestnem fi-zikatu od 7.30 do 9 dopoldne. K cepljenju j« treba priti popolnoma tešč, ker drugače zaščitne tablete nimajo učinka, prinesti pa je treba tudi kozarec s seboj. Revizija vseh obvezancev bo v kratkem ter bodo vse one perice, mlekarice in sploh osebe, ki imajo opraviti z mlekom in niso prišle k cepljenju, po uredbi prav (trogo kaznovane 1 Na Cesti dveh cesarjev bo drugo cepljenje proti davici, ker je odpedlo v torek 23. t. m. naznanjeno cepljenje, sedaj -škodb ali okvaritve zdravja, marveč naj obse- ga tudi primere omejitve osebne svobode in žalitve, s katerimi se more kaznovalna pravica vzgojitelja prav tako prekoračiti. 2. Kot objekt tega delikta naj bo v splošno označena ona oseba, ki je zaupana drugim osebam v pouk. oskrbo ali vzgojo. Opusti se naj označba »otrok«, ker je le-ta po določbah kazenskega prava preozek pojem. Kot maksimalno mejo starosti oseb se naj določi leto, s katerim se doseže jDolnoletnost. 3. Krivdna oblika tega delikta naj bo malomarnost, ne pa naklep. 4. Kot sankcija se naj uvede poleg glavne kazni tudi stranska kazen, ki naj obstoja v odvzemu očetovske oblasti, varuštva ali skrbstva. Za učitelje utegne priti v poštev prepoved izvrševati, za določen čas, v primeru večkratne ponovitve pa za stalno učitel jsko službo Druga razprava je nejavno nastopno predavanje, ki ga je imel na univerzi 27. marca t. 1. privatni docent za narodno gospodarstvo dr. Ciril 'Ze-bot o osnovnih tipih modernih gospodarskih ustrojev. Preden je novi docent nastopil s strogo znanstvenim razpravljanjem o predmetu njegove vede, značilnosti gosjiodarskih zakonitosti in njih sistemu ter o rednih zgodovinskih okolnostih gospodarskega življenja in osnovnih tipih gospodarskega ustroja, kar naj bo uvodno predavanje v nadaljni njegov tečaj, je z lepo besedo, ki zasluži poseben poudarek, izrazil svojo svetovno nazorno izpoved, spominjajoč se Cerkve, utemeljiteljice človečanske omike ter varuhinje evropske kulture, v prepričanju, da mora Evropa, ako hoče zopet najti pot k duhovni edinosti, začeti z obnovo pri studencih kulturnega razvoja pri univerzah. Prva njegova misel ob božji milosti, da mu je bilo dodeljeno stopiti na akademski oder, gre k Bogu, ki je scientiarum Dominus, potem k Mariji, Sedeš sapientiae, v prepričanju, da med vero in znanostjo ni nasprotja. Dalje obljublja, da ga bo vodila pri njegovem znanstvenem delu samo — večna resnica. Nato se zahvali svojim profesorjem, zlasti prof. Bilimoviču, ter svojim staršem, predvsem očetu. To je lep uvod v akademsko kariero mladega katolišjiega znanstvenika. — Zanimivo razpravo iz slovenske starejše zgodovine je napisal Bogo Grafenauer in sicer pod naslovom »Priključitev Karantanije na Za-padS kritično preglednostjo gradiva je mladi znanstvenik razgrnil pred nas vprašanje podjar-mljenja Slovencev od strani Bavarcev oz. Frankov, kar je povzročilo v 1. 744 ali 745 propad samostojne Karantanije zaradi agresivnosti Obrov, ki so v 8. et. vedno bolj silili v Slovence. Zato so Slovenci sklenili z Bavarci bavarsko-slovensko zvezo vojaškega značaja. Ko je 1. 743 prišlo do obračuna med Bavarci in Franki, so Slovenci pomagali Bavarcem, pa so bili z njimi vred premagani pri Lechu. Toda nekaj svobode so si Bavarci še ohranili. Pri ponovni obreki nevarnosti se je 1. 744-45 knez Borut obrnil za pomoč na Bavarce, čel da jim je tudi on pomagal v boju s Franki. Bavarci so se odzvali in premagali skupno s Slovenci Ob--, toda zato zahtevali priznanje bavarske in frankovske nadobla- sti, za kar so dali Slovenci talce. Boruta je zamenjal Gorazd. L. 752 pa Je ob nastopu Hotimira Ka-rantanija že priključena salzburški škofiji. - Dr. Fr. Kotnik pa v članku >Brata Gašpar in Jakob Pilat — dobrotnika našega dijaštva* podaja nekaj kulturne zgodovine Koroške, predvsem podjunske doline z življenjepisi bratov Pilat, ki sta ustanovila znane dijaške štipendije, trajajoče do polpreteklega časa. S člankom je prinesen lep donesek h koroški lokalni cerkveno-kulturni zgodovini. Med ocenami pa so tokrat ocenjena slovenska italianica namreč Lebnova Italijan, vadnica, Bajc-Kalanov italijansko slovenski ter Gradov slovensko italijanski slovar (prof. Fr. Glinšek), ter Erjavčevo Hudo brezno in Stritarjev izbor mladinskih spisov (prof. Stanek). K polemiki na platnicah pod naslovom »Nedopustno Časovo ravnanje« bi s svoje 6trani, kar se tiče »Slovenca«, pripomnili, da ne ustreza resnici, da »Slovenec« ni smel poročati o celotni številki Časa, saj je poročal o izidu celotne številke dne 5. III. t. 1., referat o glavni razpravi pa je prinesel še posebej 28. III. t. 1. Pač pa je res, da je lastništvo našega dnevnika naročilo uredništvo, naj s svoje 6trani ne posega z nobeno besedo v polemiko med prof. Grivcem in prof. Grafenauerjem predvsem glede na ton Časove razprave. Osebno pa je uredništvu Časa sporočilo, da je pripravljeno tiskati v »Slovencu« referat o Grafenauerjevi razpravi, ki bi ga kdo iz njegovega kroga napisal tako stvarno in mirno, kakor je prelat dr, Breznik refe-riral o dr. Grivčevi knjigi. Ker se to ni zgodilo, ne zadene krivda uredništvo »S!()venca< ter je omenjeni napad na »Slovenca« neopravičen in pa neumesten t d. 235 Žalostno je drugo jutro vzhajalo sonce. Megla se je vlekla ob Dravi in vlegla na Rožno dolino. Tudi Gradišče in Podgrad je zavila v sivi plašč. Marsikdo je mogel tedaj v prvem svitu rešiti še sebe in svoje domačine na Gradišče ali pa v tabor k Sf. Jakobu. Kresovi so ugasnili in le zadnji begunci so bili še na poti. 236. Milko je noter do jutra s svojimi tovariši čuval vhod na Gradišče. Hotel je sam videti, kdo vse pride pod njegovo varstvo in povelje v tabor. Vestno je po-gledaval vsakemu v obraz, kdor se je približal vratom. Le zanesljive ljudi, ki jih je poznal, je puščal v tabor. Zavarovati se je hotel pred morebitnim izdajstvom. 237. »Hvala Bogu, da je jutro megleno , spregovori Milko, ko se jame daniti. »Sedaj se bo mogel še marsikdo rešiti. Glej, Štefan, tamle jih prihaja še cela kopa moških in žensk. Ti ljudje so iz Sveč. Imajo pač daleč sem do Gradišča, zato prihajajo bolj pozno. Tedaj zavpije nad njimi, naj se podvizajo, če hočejo v tabor. Šport v kratkem Dva stara nasprotnika, lleuser in Neusel se bosta spoprijela 2". t. m. v Hamburgu. V boksarskih rokavicah bosta merila svoje moči za naslov državnega prvuku težke kategorije. Nemška plavalna zveza je priznala nov rekord v plavanju na 100 metrov. Poročali smo že, da je dosegi« Gisela Grass v Leipzigu na 100 metirov prsno izvrsten čas I min. 21.1 sek. Pristojna plavalna zveza je priznala uspeh Grassove kot nov državni rekord. Mr. G. igra spet tenis. Stari švedski kralj Gustav, ki ga pozna športni svet pod imenom Mr. G. si je po daljši te/iki bolezni toliko oj>o- mogel, da so mu zdravniki dovolili vzeti v roke najljubše športno orodje, teniški raket, lz Stock-holma poročajo, da je nedavno spet igral s svojimi partnerji v dvoje. Otto Bossmann, eden najboljših igralcev med berlinskimi nogometaši, je padel na vzhodnem bojišču. Bossmann je bil večkrat vodja napadalne vrste v predstavniškem moštvu okrožja Berlin — Brandenburg. Prvo zvezo za ženski šport so ustanovili na Bolgarskem Namen nove zveze je, da organizira vse člunice športnih društev in da izvede enotno organizacijo ženskega športa na Bolgarskem. Mali oglasi j Služb« j Služkinjo vajena kuhe. se sprejme k mali trgovski družini. Naslov v upravi »Slov.« St. b 1 Unlcmi | Vajenca sprejmem. Košak Ivan, slikar ln rleskar, LJubljana Gorupova ulica 4. v lKii|ilmp| Vosek I a ltupl vsako količino: Me-darna, Ljubljana, Židovska ul. 6. k j Žltiali B Piščance S dni staro, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3817 J LJUBLJANSKI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-deljah in praznikih ob 10.30, 14.30.16.30 in 18.30 Film romantične ljubezni, opojnih melodij in ganljivih Ijnbavnlh pesmi Pesem reke trene Dune — Allan Joncs kino sloga - tel. 27-30 Globoka social. drama iz sodobnega življenja Luči v megli Fosco Giachetti, Lnisa Ferida, Mnriella Lotti kino matica - tel. 22-41 Sijajna druž. komedija iz pariškega življenja Glas srca V gl. vi.: Armando Falconi, Paola Barbara kino union - tel. 22-21 »PLODIN« umetno gnojilo Posebni gnojilni sestavki za: krompir, fižol, paradižnik, zelje, raznovrstne cvetlice itd. Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3, telefon 34-73. Samo od 8—12. 1 Dve tisi 1.5 m visoka drevesca — prodam Inž. Prezelj, \Volfova ulica 3, telefon 31-73. 1 Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga. sestra, teta, gospa Josipina Spitzer roj. Skubic soproga inženirja Pogreb nepozabno drage pokojnice bo v petek, 26. junija oh S. uri izpred župne cerkve na Viču, na viško pokopališče. Pokojnica počiva na mrtvaškem odru v mrtvašnici splošne bolnišnice. Sveta maša zadušnica bo v četrtek, 2. julija oh 8. uri v župui cerkvi na Viču. Žalujoči: soprog inž. Hugo Spitzer ter rodbine Skubic, dr. Grapar, Porenta. BOG JE ODLIKOVAL S KRONO MUČENIŠTVA SVOJEGA ZVESTEGA SLUŽABNIKA HENRIKA NOVAKA KAPLANA V HINJAH NA DOLENJSKEM BOG MU DAJ UŽIVATI PLAČILO MUCENCEV. DUHOVŠČINA 2U2EMBERŠKE DEKANI JE PO DALJŠEM TRPLJENJU NAS JE ZAPUSTIL, V 48. LETU STAROSTI, PREVIDEN S SV. ZAKRAMENTI ZA UMIRAJOČE, NAŠ LJUBLJENI OCE, SVAK IN STRIC, GOSPOD KOVAČIČ FRANC POSESTNIK, MLINAR IN ŽAGAR POGREB PREDRAGEGA POKOJNIKA BO V PETEK, DNE 26. JUNIJA OB 15. URI NA ŠMIHELSKO POKOPALIŠČE. PRIPOROČAMO GA V MOLITEV IN BLAG SPOMIN. NOVO MESTO, 24. JUNIJA 1942. ŽALUJOČI: MARIJA, SOPROGA; FRANC, STANKO, SINOVA; MARIJA, JAKOBINA, PETRINA, HČERE — IN OSTALO SORODSTVO. Giovanni Verga: Tone Nevolja Nekoč jc bilo toliko ,Nevolj' kot je kamnov na cesti za Trezzo; bili so celo v Ognini in v Aci Castellu, vsi dobri in vrli pomorščaki, kot je treba, prav v nasprotju z njihovim vzdevkom. Prav ze prav so se v župnijski knjigi zvali Tosca-no, toda to ni imelo pomena, kajti odkar je svet stal, so jih ljudje v Ognini, Trczzu in Aci Castellu klicali vedno le za Nevolje, od kolena do kolena, nje, ki so imeli vedno barke no morju in strešnike na soncu. Sedaj pa sc v Trezzi ostali le še Nevolje gospodarja Toneta, tisti od hiše pri nešp-ljevem drevesu in barke .Previdnosti', ki je bila privezana ob prodnatem obrežju, pod pralnico, poleg .Marije' strica Cole in ribiškega čolna gospodarja Fortunata Cipolle. Viharji, ki so razpršili na vse strani ostale Nevolje, so šli mimo, ne da bi napravili velike škode hiši pri nešpljevem drevesu in barki, privezani pod pralnico; in da bi gospodar Tone pojasnil čudo, je imel navado govoriti, kazoč stisnjeno pest, pest, ki >ie je zdela napravljena iz orehovega lesa: »Če hočeš veslati, si mora vseh pet prstov med seboj pomagati«. Govoril je tudi: »Ljudje so ustvarjeni kot prsti Ha roki: veliki prst se mora ponašati kot veliki prst in mali prst se mora ponašati kot mali mazi-nec.« In družitiica gospodarja Toneta je bila v resnici urejena kot prsti na roki. Prvi je bil on, kazalec, ki je ravnal praznične dneve in počitek ob priliki izpostavitve Najsvetejšega; potem je bil njegov sin Božtjan, imenovan .Boštjanež', ker je bil velik in močan kot sveti Krištof, ki je bil naslikan pod obokom mestne ribje tržnice; velik in krepak kot je bil, je brezhibno izvrševal povelja pri plovbi in ne bi si niti nosu obrisal, če bi mu oče ne bil dejal' »OKri^i « nn«!«. tako da Z a mm Mam s Kttfenk Mi M je vzel .Dolginko' za ženo šele, ko so mu rekli: »Vzemi si jo!« Nato je bila Dolginka, ženica, ki je neprestano tkala, solila sardelc in rodila otroke kot dobra gospodinja; končno so bili nečaki, po starostnem redu: Tone, najstarejši, dvajsetletni nepridiprav, ki si je od deda že vedno prislužil kakšno okoli ušes in kakšno brco niže doli, da je ujel ravnotežje, ko je bila zaušnica pre-krepka; Luka, »ki je bil pametnejši od starejšega«, kot je ponavljal ded; Mena, z vzdevkom ,sveta Agata', ker je bila vedno pri statvah in v navadi je, da pravimo: »žena je na me6tu pri statvah, kokoš v kurniku in trilja v januarju« Aleš, pa je bil smrkav in čisto tak kot njegov ded; in Lia, ki ni bila ne tič ne miš. — Ob nedeljah, ko so vstopili v cerkev, se je zdelo, kot da gre procesija. Gospodar Tone je znal tudi nekatere .izreke' in pregovore, ki jih je bil slišal od .starih', ker izrek starih še nikdar ni lagal: »Čoln ne plove brez krmarja«. — »Če hočeš biti papež, moraš biti prej cerkovnik«, ali pa »Opravljaj delo, ki se ga učiš, da vsaj živiš, če ne obogatiš«; »zadovolji se s tem, za kar te je napravil oče, tako da vsaj lopov ne boš, če več ni mogoče« in še druga modra rekla. Zato, vidite, je uspevala hiša pri nešpljevem drevesu in gospodarja Toneta so smatrali za modro glavo in bi ga v Trezzi napravili za občinskega svetnika, ko bi tajnik don Silvestro, ki ni bil neumen, ne bil pridigal, da je garjeva ovca, reakcionar, eden izmed tistih, ki ščitijo Burbon-ce in da na skrivnem deluje za povratek Fran-celjna, da bi mogel paševati v vasi kot pašuje v lastni hiši. Gospodar Tone pa ni poznal Franceljna niti na videz, brigal se je za svoje posle in je imel navado govoriti: »Kdor ima skrbi za dom, ne more spati, ko se mu zljubi,« kajti »kdor ukazuje, mora polagati račune.« V decembru 1863 je bil Tone, najstarejši izmed nečakov, poklican k pomorskemu naboru. Gospodar Tone je tedaj tekel k vaškim veljakom, ki so tisti, od katerih nam more priti pomoč. Toda don Giammeria, vikar, mu je bil odgovoril, da naj mu bo kar prav, to da je sad tiste satanske rcvolucije, ki so jo povzročili z razobešanjem trobojne rute s stolpa. Lekarnar don Fronco pa se je pričel smejati v svojo bujno brado in medtem ko si je mel roke, mu je prisegal, če jim bo uspelo znositi skupaj nekaj republike, bodo vsi ti&ti pri naboru in pri davkih dobili brce v zadnji del telesa, da vojakov ne bo več; vsi pa da bodo šli v vojno, če bo to potrebno. Tedaj pa ga je gospodar Tone prosil in rotil, naj mu za božjo voljo napravi hitro republiko, preden bi njegov nečak Tone odšel k vojakom, kot da bi jo don Franco imel v žepu, tako da se je lekarnar končno raztogotil. Tajnik don Silvestro se je na vse pretege smejal ter razgovorom in je nazadnje dejal, da bi z gotovo svotico, ki bi jo stresli v žep tej in tej osebi, njemu poznani, našli njegovemu nečaku napako, ki bi ga oprostila vojaške službe. Na nesrečo je bil dečko skrbno zgrajen, kot jih še sedaj izdelujejo v Aci Trezzi, in ko je zdravnik pri naboru zagledal pred seboj tega korenjaka, mu je dejal, da je njegova napaka ta, da je nasajen kot steber na tistih širokih tacah, ki so se zdele kot loparja indijskega figovega drevesa; s takimi stopali pa da se človek bolje počuti kot v tesnih čevljih na krovu oklopnice. Zato so Toneta vzeli, ne da bi rekli .dovolite' Medtem, ko so novince vodili v vojašnico, mu je Dolginka, ki je sopeč stopicala ob dolgih sinovih korakih, zabičevala, naj vedno drži na prsih Marijino svetinjico in naj pošlje novice vsakokrat, ko bi se ta ali oni znanec vračal iz mesta, nakar bi mu poslali denar za papir. Ded pa kot mož ni rekel ničesar; toda tiščalo je v grlu tudi njega in izogibal se je, da bi pogledal snahi v obraz, kot da bi bil jezen nanjo. Tako so se vrnili v Aci Trezzo v največji tišini in sklonjene glave. Boštjanež, ki se je z naglico rešil dela pri razpravljanju .Previdnosti', da bi jih šel čakat ob cesti, ko jih je videl prihajati na tak način, na moč potlačene in s čevlji v rokah, si ni upal odpreti ust in se je vrnil domov z njimi. Dolginka je takoj tekla v kuhinjo, da bi se tam skrila, kot da se ji mudi biti 6ami s staro kuhinjsko posodo. Gospodar Tone pa je dejal sinu: »Reci ji kaj, tisti revici, pri koncu je.« Naslednji dan so zopet šli vsi na postajo Aci Castello, da bi videli iti mimo vlak novincev, ki so potovali v Messino. Čakali so za ograjo več kot eno uro, in se stiskali med množico. Ko je vlak dospel, so videli, kako so mladci moleli glave iz oken kot voli, ki jih vodijo na sejem. Petje, smeh in hrup so bili tolikšni da se je zdelo kot da so na žegnanju, in med pehanjem in direndajem je človek celo pozabljal tisto tesnobo okoli srca, ki jo je prej občutil. »Zbogom Tone!« »Zbogom mati!« »Zbogom!« »Misli name!« Tam blizu na cestnem nasipu je bila Sara botre Tudde, ki je žela travo za teleta; toda botra Venera .Zuppidda' je šušljala, da je prišla tja, da bi pozdravila Toneta, sina gospodarja Toneta, s katerim se je pogovarjala preko vrtnega zidu, ona sama ju je videla, na svoje lastne oči, ki bodo nekoč ugasnile. Res pa je, da je Tone pozdravil Saro z roko in da je ona obstala s srpom v roki in gledala, dokler se ni vlak premaknil, t Dolginki pa se je zdelo, da je bil tisti pozdrav I ukraden njej; in dolgo časa za tem. vselej ko jc srečala na trgu ali v pralnici Saro botre Tudde, ji je obračala hrbet. Potem je vlak odpeljal med žvižgi in ropotom, tako da je preglasil petje in pozdrave. In ko so se radovedneži razšli, so ostale le nekatere ženice in kak nesrečnež, ki so se tesno tiščali plota, ne da bi vedeli zakaj. Po malem pa so se tudi ti odpravili in gospodar Tone, ki je pravilno sklepal, da je snahi hudo, ji je plačal za dva nov-čiča limonade. labjatdij tt. Iti* Sodja Urednik] Viktor Cenčil