občinski___ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 6. II. 1985, LETO XXIV, ŠTEVILKA 2 ■■■■■■■■BnMnMMnBHHnMHMMnnHMBnHHHBHHMIVMH Gospodarska gibanja 1984 v občini Domžale: /■■■'^■;-^;:;,v:vv; ■■■■MHMHHHNI V SPOMIN: Ivanu Semenu Stanku prvoborcu, nosilcu partizanske spomenice 1941 Ivan Semen se je rodil leta 1916 v Preserjah. Njegovo otroštvo je minilo kot mnogo drugih. Po končani osnovni Šoli na Homcu je najprej našel delo na žagi pri Staretu v Preserjah in nato v tovarni Indu-plati v Jaršah, kjer je spoznaval težko življenje delavstva in navezal poznanstvo z ljudmi, ki so pred vojno vihro pripravljali vse tisto, kar se je zgodilo v usodnem 1941 tetu, takrat, ko so se v kamniškem okraju Pripravljale številne politične akcije in ki so se razplamtele v uporu 27. julija. Že naslednjega dne je bil med sotovariši v bojni v skupini iz Radomelj in 18. avgusta zaprisegel kot borec Kamniškega bataljona na Rašici. To je bil tisti razgibani čas, ko je nastala partizanska vojska, ko je bilo potrebno dokazovati sovražniku, da narod ni klonil in da se je tudi za ceno žrtev pripravljen boriti za svoj obstoj. Sovražnik je tedaj počel vse, da bi zatrl upor in sledile *> selitve, zapori, streljanje talcev ter »kanje tistih, ki bi bili pripravljeni z njimi sodelovati pri tem nečloveškem početju. Našel jih je in 28. oktobra 1941 je Radomeljska četa doživela na Golčaju težko tragedijo. Kar deset borcev je padlo v neenakem boju, med štirimi, ki jih je sovražnik ujel v izdajalčevem hlevu pa je bil tudi Ivan Semen - Stanko. Vedel je, kaj ga čaka in vprašanje je bilo samo eno: Kako uiti? Dolga je bila vožnja iz Blagovice v Kamnik, možnosti na poti ni bilo in svojo odločitev je uresničil pred wsti zaporov v Kamniku. Pobeg mu je uspel in spet je bil v tistih gozdovih, v katerih je Začel partizansko pot. Ko je prestopil nemško-italijansko mejo, so mu kot borcu jn komunistu zaupali v Ljubljani odgovorno ■legalno delo. Toda že meseca januarja 1942. leta so ga ujeli Italijani, vendar je tedaj nosil tuje ime in tuj priimek. Predali 80 ga Nemcem in začela se je dolga in težka P°t zapornika, ki je vodila od Šentvida, Preko Begunj v Mathausen, pot po kateri je Usahnilo mnogo živeljenj, kraj, v katerem je Premnogim zmanjkalo moči, od koder ni bilo vrnitve v domači kraj. Tuje ime mu je rešilo življenje in v majskih dneh svobode je bil spet med tistimi borci, s katerimi je začel boj pred štirimi leti. Porušena in opustošena domovina je Potrebovala zavedne ljudi in ko je zapustil vojaško službo, ga srečamo v Gozdni gospodarski upravi na Stajerske-n in v Ljubljani, dokler ni prišel na delovno mesto sekretarja tovarne Stol na Duplici. Vedel je, da je Potrebno delati tudi na terenu in tako °Pravljal dolžnosti predsednika krajevnega 'judskega odbora v Radomljah, bil odbornik občinskega ljudskega odbora Domžale, ^rajnega ljudskega odbora, vodil najrazličnejše komisije in delal v vodstvih družbenopolitičnih rrganizacij. Razdajal se je, uokler mu je to dopuščalo zdravje, zavedal * je, da je potrebno neprestano dograjevati t^to ljudsko oblast in demokratičnost, ki * Je rodila sredi najhujše vojne vihre in da Je svoboda vrednota, ki jo je potrebno nePrestano potrjevati. Na zadnji poti ga je spremilo veliko občanov, soborcev, predstavnikov Sob Uornžale in družbenopolitičnih organizacij. slovo mu je spregovoril Karel Kušar, Predsednik Sob Domžale in se mu v imenu vseh zahvalil za njegov prispevek priborjeni svobodi. Pogled na preteklo leto Z resolucijo družbenega plana za preteklo leto smo načrtovali v občini 3 odstotno rast družbenega proizvoda. Hkrati smo si seveda začrtali uresničenje drugih pomembnih nalog: intenzivnejše vključevanje v mednarodno menjavo, zagotavljanje gospodarske rasti, uveljavitev načel stabilizacije na vseh področjih ter izboljšanje delitvenih razmerij dohodka v korist povečanja akumulativne sposobnosti gospodarstva. Tu so podatki, ki jih sicer v nekoliko obsežnejši meri prinaša gradivo za zasedanje zborov skupščine 6. in 7. februarja in so ga pripravili na komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose. kov skupne prodaje kmetijskega blaga v občini. Zmanjšala se je ob tem prodaja svežega mleka. Odkup od zasebnih kmetovalcev je bil odsežen v višini 306 milijonov dinarjev. To je nominalno za 40 odstotkov več kot v letu 1983. Realno pa je odkup za 2 odstotka manjši. Na manjši odkup je predvsem vplival manjši odkup mladega pitanega goveda ter tehničnega in celuloznega lesa. (Nadaljevanje na Z. strani) Industrija in kmetijska proizvodnja V preteklem letu smo dosegli na področju rasti obsega industrijske proizvodnje dobre rezultate. Dosežena je bila 9 odstotna rast industrijske proizvodnje, to pa znatno več od resolucijskih predvidevanj, po katerih bi bila proizvodnja večja za 3,5 odstotka. Proizvodnjo so povečali skoraj v vseh dejavnostih, še posebej pa to velja za kemično in tekstilno industrijo. Tako je bil obseg proizvodnje večji v letu TOZD Kemija za 30 odstotkov, Heliosu za 13 odstotkov, Induplati za 9 odstotkov in Tosami za 12 odstotkov. Fizični obseg prodaje gotovih proizvodov se je povečal za 3 odstotka, kar je nižje od rasti industrijske proizvodnje. To je bil tudi vzrok za večje zaloge gotovih proizvodov, ki jih je več za 43 odstotkov. Manjša rast prodaje je posledica nagle rasti cen v drugem polletju preteklega leta in zmanjšanja kupne moči prebivalstva. Pri kmetijski proizvodnji je opaziti prvič po štirih letih manjše poraste kot veljajo za celotno gospodarstvo občine. Prodaja kmetijskega blaga organizacij združenega dela s področja kmetijstva je bila dosežena v višini 1.987 milijonov dinarjev in se je nominalno povečala za 34 odstotkov glede na leto poprej. Ob upoštevanju rasti cen je bila prodaja kmetijskega blaga za 4 odstotka večja. Na večjo prodajo je vplivala predvsem za 7 odstotkov večja prodaja mesnatih prašičev, ki pomenijo kar 80 odstot- Razmišljanja ob slovenskem kulturnem prazniku V februarskih dneh razmišljamo o kulturi z večjo odgovornostjo in poglobljenostjo kot sicer. Mnogo različnih misli, pogledov in predlogov bo izrečenih in napisanih v naših občilih, srečevali se bomo z različnimi stališči o tem, kako kulturo poživiti, kako ukrepati, da bo naše celotno življenje in delo kulturnejše in s tem bolj iskreno, prizadevno, odgovorno in humano. Čas v katerem živimo nam vsakodnevno prinaša nove naloge, zahteve pa tudi težave, kijih moramo razreševati. Večino tega razumevamo pod pojmom stabilizacija in stabilizacijska prizadevanja, ki pred vse nas, še posebej pa pred gospodarstvo postavlja zahtevne naloge od povečanja proizvodnje, delovne discipline, večje uporabe znanja umirjenih cen, do zapletenih nalog izvoza z vsemi ostrimi zahtevami. Pred vsemi nami je odločna zahteva živeti bolj umirjeno, varčno in premišljeno, manj birokratsko in družbeno politično bolj aktivno. Vsi skupaj iščemo poti, da bi se iz znanih težav čim prej izkopali in začeli s pridobljenimi izkušnjami bolj premišljeno živeti. Pred razpravo o kulturi V mesecu maju bo CK ZK Slovenije organiziral akcijsko konferenco o slovenski kulturi. Priprave na to so se začele že v decembru z regijskim posvetom, v naši občini pa je bila imenovana delovna skupina pri OK ZKS Domžale za vodenje razprave v sestavi Cveta Zalokar-Oražem, Slavko Pišek in Janez Hafner. Izdelan je že rokovnik razprav, ki naj bi obsegal čim širši krog občanov. Tako so v načrtu razprave s predsedstvom kulturne skupnosti in ZKO Domžale s predstavniki društev, pogovor s kulturnimi animatorji v delovnih organizacijah in seveda vrsta srečanj v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, šolah in vrtcih. Zaključki bodo v mesecu aprilu strnjeni na razpravi Občinskega komiteja ZKS Domžale. Da bi bila razprava čim kvalitetnejša, bo potekala tudi v SZDL, Zvezi sindikatov, ZSMS in ZZB NOV. Štirimesečna razprava naj bi s svojimi spoznanji in rezultati pomagala spodbuditi in mobilizirati nove ustvarjalne sile in zmožnosti naše družbe, ter skušala odpreti nove razvojne možnosti in perspektive kulture. Delovna skupina je menila, da bi se morali ob razpravi ozreti predvsem na stanje in položaj domžalske kulture, zato bo skušala odpreti čim več aktualnih vprašanj - od financiranja, prostorskih problemov, kulturnega utripa v centru, delovanju delegatskega sistema v okviru kulturne skupnosti, prisotnosti kulture v združenem delu, vprašanju kvalitete... Komunisti so zagotovo močno odgovorni za to področje človeškega dela in življenja, zato lahko upamo, da bo vseslovenska razprava prinesla ustrezne rezultate. Cveta Zalokar-Oražem Pogosto iščemo tistega in tiste dejavnosti, ki se ne obnašajo stabilizacijsko. Najučinkovitejši ukrep proti tem je zmanjševanje sredstev in s tem prisila ponovnega preverjanja programov in bolj premišljeno gospodarjenje. Prepogosto smo priče razgovorom o dejavnostih, ki so le „potro-šniki", pri čemer mislimo predvsem na družbene dejavnosti, kamor spada seveda tudi kultura. Precej neodgovorno bi bilo razmišljanje da npr. kulturi zaradi stabilizacije zmanjšujemo sredstva in s tem krčimo programe te dejavnosti brez posebne škode. Vsi se moramo stabilizacijsko obnašati, ker to od nas zahteva življenje. Vse zahtevne naloge bodo dobile svojo pravo težo, ko se bo z njimi spoprijelo čim več ljudi, ki bodo zavestno spreminjali navade in razvade. Ob tem pa dobro vemo koliko trdega dela je z občani, delavci, delegati za uresničitev tega. Izjemni napori so potrebni za usklajevanje različnih stališč, za enotnost, delovno vnemo, za urejene medsebojne odnose. Prav vsi pa tudi vemo, da je to delo tem lažje, čim bolj smo strpni, preudarni — kulturni. Pred kulturo so torej zelo široke in odgovorne naloge, da bomo imeli čim več kulturnih delavcev, občanov, delegatov, staršev in otrok - kulturnih ljudi, ki rešujejo vsakodnevne stabilizacijske naloge in dajejo svoj aktivni delež k rasti in utrjevanju samoupravnega družbenopolitičnega sistema. Kultura je torej sestavni del našega življenja, nujno je potrebna za normalen in zdrav razvoj in rast vsakega naroda in jo zato ne moremo imenovati ..potrošnik" družbenih sredstev. Za kulturno življenje in kulturno rast v občini skrbi Samoupravna interesna kulturna skupnost. V dobrih desetih letih samoupravnega življenja je za kulturo naših občanov razmeroma veliko narejenega. Stalna skrb Kulturne skupnosti je, da bo v občini čim več kulturnega dogajanja in da je kulturnih dobrin deležno čim več ljudi. Za kulturno dejavnost (gledališčo, glasbeno, folklorno, likovno) skrbijo kulturna društva, ki jih imamo v krajevnih skupnostih 24 in so povezana v Zvezo kulturnih organizacij občine. V okviru teh se občani srečujejo po interesih v skupinah kot dramska, glasbena, folklorna in druge skupine. Nekaj skupin najdemo tudi v združenem delu in pri mladini. Na šolah imamo 10 šolskih kulturnih društev, ki se poleg petja ukvarjajo še z raznimi kulturnimi dejavnostmi. Nekateri dosegajo lepe uspehe kot npr. pevski zbor šole Josip Broz Tito, ki se je prebil do zveznega upućivanja, Harmonikarski orkester je najboljši v Jugoslaviji, daleč je znan Simfonični orkester Domžale Kamnik kot edini amaterski orkester v Sloveniji. Šolska kulturna društva vključujejo okoli 5.000 otrok, ki aktivno sodelujejo v raznih kulturnih dejavnostih. Kulturna društva v krajevnih skupnostih in združenem delu pa imajo okoli 1.300 aktivnih kulturnih delavcev. Če k temu prištejemo še nekaj tisoč občanov, ki zelo radi obiskujejo kulturne prireditve, vidimo pomeni in širino kulturnega življenja v občini. Poleg teh in še nekaterih dejavnosti ima Kulturna skupnost na skrbi tudi kulturne domove, ki jih je v občini 18. Največji problem kulturnega prostora je v mestu Domžale, kjer nad 11.000 prebivalcev nima primernega kotička. Občina ima izjemno bogato kulturno in naravno dediščino. Spomenikov in obeležij iz NOB imamo preko sto. Cela vrsta gradov je na našem področju. Veliko bogastvo predstavljajo kulturne umetnosti v nekaj deset sakralnih objektih, tik pred propadom je nekaj primerov etnoloških spomenikov. Vzdrževanje in ohranjanje tega kulturnega bogatstva nalaga nam vsem zelo odgovorne naloge, ki se jim ne moremo ogniti. In še na problem knjižnice, to najbolj množične kulture ne smemo pozabiti. Težko je priznati, daje naša knjižnica med slabšimi v Sloveniji. V pretesnih in komaj primernih prostorih se letno zvrsti okoli 40.000 obiskovalcev, ki si letno izposodijo okoli 80.000 knjig. Občina kot je naša mora pridobiti Matično knjižnico, to pa pomeni vsaj 600 m2 prostorov, učinkovito povečan knjižni fond in zaposliti primerno število strokovnih delavcev. To je naša skupna naloga do leta 1990. Tudi ta skromni pregled dejavnosti in nalog na kulturnem področju nam dokazuje pomembnost in širino te dejavnosti, ki je vtkana kot nuja v naše vsakodnevno delo in življenje. Jernej Lenič Začenjamo s pripravami na volitve v letu 1986: Pravočasno in odgovorno Priprave na volitve v letu 1986 so odgovorna naloga vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil. Nadaljnje poglabljanje in krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja je v tesni odvisnosti od tega, kako bo socialistična zveza kot fronta tudi prek novo izvoljenih delegatov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustvarila pogoje za utrjevanje delegatskega in skupščinskega sistema. Delovni ljudje in občani morajo neposredno in prek delegatov postati nosilci najpomembnejših odločitev o nadaljnjem razvoju naše socialistične samoupravne demokracije, dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije, planih razvoja in s tem nosilci odločitev o vsakodnevnih lastnih življenjskih vprašanjih. Predsedstvo Občinske konference SZDL je v zvezi s pripravami na volitve obravnavalo tudi rokovnik za izvedbo evidentiranja ter ostale spremljajoče dokumente in sprejelo naslednja stališča: 1. Priprave na volitve, ki so ena izmed najpomembnejših in najodgovornejših nalog vseh družbenopolitičnih organizacij, so se začele pravočasno. Vse aktivnosti, ki jih spremljajo morajo pomeniti tudi krepitev samoupravnega političnega sistema, zlasti pa mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov. Zato se poziva vse nosilce priprav, da takoj pričnejo z aktivnostmi v skladu z rokovnikom. 2. Občinski svet ZSS, ki bo usklajeval aktivnosti v osnovnih organizacijah ZSS t ter Občinska konferenca SZDL, ki bo priprave spremljala v krajevnih konferencah SZDL predlagata, da vse temeljne sredine takoj sprejmejo svoje usklajene operativne programe aktivnosti, v katere se vključijo tudi vse ostale družbenopolitične organizacije, družbene organizacije ter društva. 3. Predsedstvo posebej opozarja na pomembnost evidentiranja, v katerem morajo družbenopolitične organizacije zagotoviti širino in demokratičnost postopkov, obenem pa upoštevati kontinuiteto evidentiranja in ažuriranje evidenc ter dosledno upoštevanje dogovorjenih rokov, kajti le tako bo ostalo dovolj časa za izpeljavo predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov. 4. V pripravah na volitve je potrebno razrešiti zlasti naslednja vprašanja: - izvesti potrebne spremembne mej posameznih KS in pri tem zlasti upoštevati interes krajanov in njihove dosedanje pobude in predloge, — oceniti delovanje delegatskega sistema v temeljnih okoljih (v skladu z rokovnikom do konca februarja) - oblikovanju delegacij, kjer naj se kritično oceni dosedanje delo in upošteva specifičnost posameznega temeljnega okolja, - ažuriranju evidenc evidentiranih kandidatov, - upoštevanju dogovorjenih kriterijev pri evidentiranju možnih kandidatov: znanje, sposobnost in pripravljenost za delo v delegatskem sistemu in pri razvijanju in krepitvi samoupravnega socialističnega sistema,, opredeljevanju glede odprtih oz.1 zaprtih list, ki naj bo predvsem opredelitev delovnih ljudi in občanov, pri čemer naj se upoštevajo dosedanje izkušnje, - pravočasna vključitev Obrtnega združenja in Kmetijske zadruge v priprave na volitve. Predsedstvo obenem poziva vse delovne ljudi in občane, ki bodo s pripravami na volitve tekoče seznanjeni tudi preko našega glasila, da se aktivno vključijo v vse postopke in na tak način prispevajo k uspešni pripravi na volitve v letu 1986. Tovarno kovčkov so pred dnevi obiskali člani slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin v Beogradu. Najpomembnejši roki za izvedbo evidentiranja: Obravnava delovanja delegatskega sistema v občini in priprava predloga sprememb. Na osnovi analize o delovanju delegatskega sistema v občini Domžale se opravi temeljite in poglobljene razprave v temeljnih okoljih z namenom, da se oceni: - ustreznost dosedanje organiziranosti delegacij in konferenc delegacij ter njihova struktura in kadrovska sestava, - pripravi predloge za eventuelne spremembe, - sprejme skupne družbene aktivnosti za izboljšanje in nadaljnjo krepitev delovanja delegatskega sistema ter povezovanja in neposrednega vključevanja samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb v delo teh delegacij. Sklepi, stališča in pobude iz razprave bodo služili kot osnova pri eventuelnih spremembah in dopolnitvah v organiziranosti in delovanju zborov skupščine SO in SIS. Rok: 28.2.1985 Priprava seznama sestave dosedanjih delegacij za SIS in SO Rok. 10.2.1985 pregled izteka mandatov sedanjih delegatov, evidentiranje novih delegatov, ažuriranje osnovnih podatkov vseh evidentiranih možnih kandidatov Rok 31.3.1985 Evidentiranje možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupščinah SIS in skupščini občine, republiki in federaciji Rok: 31.3.1985 (Nadaljevanje s 1. strani) Uspešno na področju ekonomskih odnosov s tujino Na področju ekonomskih odnosov s tujino so bdi v letu 1984 doseženi ugodni rezultati. Resolucijska predvidevanja, po katerih naj bi bil izvoz večji za 15 %, so bila celo presežena. Skupen izvoz je bil dosežen v višini 7.558 milijonov dinarjev in je bil za 22 odstotkov večji kot leto prej. Najbolj se je povečal izvoz v razvite zahodne države in sicer za 38 odstotkov, medtem ko je bil izvoz v socialistične države večji za 20 odstotkov. Izvoz v države v razvoju je bil za 11 odstotkov manjši, predvsem zaradi nižjega izvoza Papirnice Količevo, zlasti izpada tržišča v Iranu. Tako je bil izvoz na konvertibilno področje večji za 27 odstotkov in je predstavljal 66 odstotka skupnega izvoza. K povečanju izvoza na konvertibilne trge so največ prispevale delovne organizacije Tosama, Lek in Slovenijales. Obvestilo staršem, ki imajo otroke vključene v vrtce občine Domžale LESTVICA OSKRBNIN (za 22 dni) velja od 1.1.1985 dalje Skupščina Skupnosti otroškega varstva Domžale je dne 21.12.1984 sprejela sklep o povečanju cen oskrbnine v VVO. Cene oskrbnin v VVO se povečajo s 1.1.1985 in se nato vsklajujejo vsake tri mesece. Ek. cena 15.433.- varst. del = 9.414.-vzgoj.del ■ 6.019.- Ek. cena 13.402.- varst. del vzgoj. del 8.041.-5.361.- Poprečni osebni dohodek % udeležbe Dojenčki % udeležbe Predšolski na družinskega člana od d. na d-č. varstveni del 7.700.- od d.nad.č. varstveni del 6.520.- od sredina do od sredina do 1. do 8.000- 33.75 _ _ 2.700.- 30.50 _ _ 2.440.- h: 8.001.-do 8.600.- 34.00 2.720. 2.822.- 2.924.- 30.80 2.464- 2.556.- 2.649- ni. 8.601.-do 9.200- 35.00 3.010. 3.115.- 3.220.- 31.00 2.666.- 2.759.- 2.852- IV. 9.201.- do 10.000- 36.00 3.312. 3.456.- 3.600.- 31.30 2.880.- 3.005.- 3.130- V. 10.001.-do 11.000.- 37.00 3.700. 3.885.- 4.070.- 31.50 3.150.- 3.308- 3.465.- VI. 11.001.-do 12.200.- 37.20 4.092. 4.315.- 4.538.- 31.80 3.498- 3.689.- 3.880.- VII. 12.201.-do 13.400.- 37.40 4.563. 4.787.- 5.012.- 31.90 3.892.- 4.083- 4.275.- VIII. 13.401.- do 14.700.- 37.60 5 039. 5.288- 5527.- 32.00 4.288- 4.501.- 4.704.- IX. 14.701.-do 16.200.- 37.80 5.557. 5.840.- 6.124- 32.10 4.719.- 4.959.- 5.200.- X. 16.201.-do 18.000.- 38.00 6.156. 6.498.- 6.840.- 32.20 5.217.- 5.506- 5.796.- XI. 18.001.-do 20.000- 38.20 6.876 7.258- 7.640- 32.30 5.814.- 6.137.- 6.460.- XII. 20.001 dalje 38.50 7.700.- 32.60 6.520- Vračilo za hrano 77,00 dnevno za odsotni dan, oziroma 1.694.- din mesečno za 22 dni; sobota se dodatno priračuna. Položnice dobite v otrokovi skupini vsak mesec od 15. do 20. Če je otrok med tem časom odsoten, vas prosimo, da pridite po položnico v otrokovo skupino. Rok plačila do 23. v me -secu. Zamudne obresti so 35 %. Spremembo družinskih članov takoj sporočite v računovodstvo, zaradi nove določitve oskrbnine. Starši, ki želijo uveljaviti pravico do znižanja deleža staršev v ceni varstva in vzgoje v VVO, morajo najkasneje do 10. februarja oddati izpolnjeno vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic — obrazec SPN - 1. V nasprotnem primeru bodo starši v ceni storitve VVO udeleženi s celotnim deležem staršev. Izpolnjen obrazec naj oddajo starši otrokovi vzgojiteljici ali na upravi VVO. Obrazec SPN — 1 se dobi v knjigarni, pri vodji enote, v katero je otrok vključen ali na upravi VVO. V obrazcu zahtevamo podatke pod I., II., III. in IV. Podatke o dohodkih naj starši potrdijo v DO, SOB oz. RZS. Starši edini hranilci morajo v primeru neprejemanja preživnine predložiti potrdilo sodišča, da preživnina ni izterljiva. Starši, ki bodo z vlogami za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic zamudili, bodo lahko uveljavljali pravico do znižanja deleža v ceni oskrbnine le od meseca, v katerem bodo vložili zahtevek. Uprava VVO Uvoz je bil v tem letu dosežen v višini 5.901 milijonov dinarjev in je bil za 37 odstotkov večji. Takšna rast uvoza je tudi omogočala normalno proizvodnjo ter doseganje visoke stopnje rasti izvoza. Kar 98,9 odstotkov uvoza predstavlja uvoz surovin in repromaterialov, uvoza opreme pa praktično nismo imeli. Kot posledica prizadevanj organizacij združenega dela za manjšo uvozno odvisnost od konvertibilnih trgov je tudi zmanjšanje deleža uvoza iz razvitih zahodnih držav. Zunanjetrgovinska bilanca občine izkazuje za 1.657 milijonov dinarjev več izvoza kot znaša uvoz surovin in repromaterialov. Pokrivanje uvoza z izvozom znaša 128 odstotkov. V letu 1983 je bil izvoz za 44 odstotkov večji od uvoza. Družbene dejavnosti Na začetku leta 1984 so bila sredstva za izvedbo programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti planirana v višini 1.133 milijonov din. Zaradi hitre rasti stroškov in nujnosti uskladitve rasti sredstev za osebne dohodke pri izvajalcih, je bila glede na novo ceno rasti dohodka v gospodarstvu občine Domžale dana možnost za valorizacijo programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. V globalu so se tako sredstva povečala na 1.421 milijonov din ah za 25,4 odstotkov glede na prvotni plan, glede na sprejete programe v letu 1983 pa za 55 odstotkov. Na področju investicijske dejavnosti je bila v letu 1984 dograjena šola s prilagojenim programom v vrednosti 74 milijonov din ter kotlarna na trda goriva za potrebe šole Olge Avbelj in OŠ Josip Broz Tito v vrednosti 8 milijonov din. V gradnji je tudi OŠ v Trzinu, dela na objektu potekajo v skladu s pogodbo in bodo predvidoma končana v juliju 1985. Pri občinski zdravstveni skupnosti je bil prvotni plan sprejet v višini 515 milijonov din, po valorizaciji pa povečan na 632 milijonov din. Kljub temu, da je bilo za program več denarja in sicer za 117 milijonov din, so bili že ob devetmesečju programi prekoračeni tako pri splošno ambulantnem in dispanzerskem zdravljenju kot pri ambulantnem specialističnem in bolnišničnem zdravljenju, kar predstavlja preko 80 odstotkov programa Občinske zdravstvene skupnosti. Tako je beležila Občinska zdravstvena skupnost že ob devetmesečju lanskega leta primanjkljaj v višini 41 milijonov din. V letu 1984 je Občinska zdravstvena skupnost kot investitor realizirala izgradnjo objekta zdravstvene postaje v Mengšu, skupna vrednost objekta znaša 66,6 milijona din. 2 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC Predsedstvo OK SZDL je ob koncu januarja na svoji 18. seji obravnavalo vrsto aktualnih vprašanj med drugim priprave na volitve, sprejelo je sklep o aktivnostih OK SZDL pri kadrovanju mladincev nabornikov (tu je posebej opozorilo na odgovorno vlogo krajevnih konferenc SZDL), obravnavalo je predlog programa proslav, posebna skrb pa je bila namenjena tudi razpravi o regulacijskih, melioracijskih in komasacijskih delih ob Čudni in Rači. Ob tem je predsedstvo pozvalo Izvršni svet SO, da takoj skliče delovni razgovor z vsemi izvajalci in organizacijami, ki pri navedenih delih sodelujejo ter skuša zagotoviti dokončanje vseh del v dogovorjenem roku, kar obenem pomeni že ustrezno kmetijsko obdelanost in proizvodnjo na teh površinah v letu 1985. Mladinske delove akcije Posvet v okviru regije je že v mesecu decembru skušal nakazati najpomembnejše skupne naloge vseh družbenopolitičnih organizacij na tem področju. Ugotavlja namreč se, da jc prisotno upadanje interesa mladih za udeležbo v mladinskem prostovoljnem delu, da pa je še veliko zadev, pri katerih razrešitvi bi morale sodelovati vse družbenopolitične organizacije, neustrezno rešenih. Po bogati razpravi je bil sprejet dogovor, da bo OK ZSMS oz. njen Center za MDA nosilec predloga konkretnega programa aktivnosti za pripravo brigade, ki naj bi odšla na MDA Trebča 85, v katerem bodo opredeljene tudi aktivnostih ostalih družbenopolitičnih organizacij, več skrbi pa bomo v prihodnje namenjali tudi organizaciji lokalnih mladinskih delovnih akcij v občini. Aktivnosti prenesti v KS Posvet predsednikov K K SZDL je bil sklican z namenom, da se delovno dogovorimo za izpeljavo nalog v februarju in marcu, žal smo lahko tudi tokrat ugotovili, da predstavnikov nekaterih KS ni bilo, kar bo verjetno pomenilo manjšo aktivnost iz teh sredin. Sicer pa jc bilo največ časa namenjenega obravnavi rokovnika za •zvedbo evidentiranja, v razpravi pa so bile podane tudi pripombe, predlogi in pobude za organizacijo novoletnih prireditev v letu 1985, spregovorili smo o vlogi K K SZDL pri kadrovanju mladincev nabornikov, sprejet jc bil dogovor o predlaganju kandidatov za srebrna priznanja OF OK SZDL Domžale, med ostalimi pa smo se dogovorili tudi za čimprejšnje sprejetje statutov KS v tistih krajevnih skupnostih, kjer tega še niso storili, saj jc to tudi eden izmed pogojev za nemotene priprave na volitve. O šolskih okoliših, novi šoli v Trzinu Ob obravnavi predloga odloka o določitvi šolskih okolišev jc svet za vzgojo in izobraževanje menil, da jc to pozitiven premik, da pa bo potrebno na leni področju še več dogovarjanja tako med prizadetimi osnovnimi šolami, kakor tudi željami staršev v primeru, da se učenec želi vpisati na OS izven okoliša, v katerem živi. Na tem področju bo v večji meri potrebno upoštevati tudi interes širše družbene skupnosti (število oddelkov oz. učencev v posameznem oddelku). Na sestanku jc bila podana tudi informacija o predlogu sprememb mreže usmerjenega izobraževanja v naši republiki. Najzanimivejše za nas je, da je možnost povečanja števila oddelkov usmeritve tekstilni konfekcionar, kar bi bilo glede na potrebe našega združenega dela zelo dobrodošlo. V.V. »ZA« urejenejšo krajevno skupnost (3. marca 1985 bodo občani in delovni ljudje in občani v KS Lukovica glasovali za uvedbo samoprispevka) Krajevna skupnost Lukovica, katero sestavlja kar deset večjih in manjših vasi in zaselkov, raztresenih nekje sredi Črnega grabna, je že vseskozi skušala svojo komunalno urejenost izboljševati tudi z lastnimi prispevki in lastnim prostovoljnim delom vseh krajanov. Tako je bil pred nekaj več kot 4 leti že izglasovan samoprispevek, za boljšo komunalno urejenost pa so prispevali tudi dohodke od organiziranih različnih kulturnih prireditev, zelo pomemben delež pa je imelo tudi prostovoljno delo vseh krajanov. Že v letu 1984 je bilo vprašanje podaljšanja samoprispevka večkrat prisotno in vselej je bila izražena pripravljenost vseh krajanov, da začeto delo nadaljujejo in na tak način uredijo komunalne objekte v svoji krajevni skupnosti. Tako je skupščina krajevne skupnosti Lukovica sprejela sklep o razpisu referenduma za samoprispevek za izgradnjo komunalnih objektov, v programu pa predvidela izgradnjo oz. dograditev naslednjih objektov: objekt skupna vredn. iz samoprisp. sofinanciranje mrliške vežice 1.000.000,00 400.000,00 600.000,00 izgradnja avtobusne postaje v Trnja vi 2.000.000.00 800.000,00 1.200.000,00 izgradnja sekundarnih priključkov na glavni vod kanalizacije 7.000.000,00 2.800.000,00 4.200.000.00 vodovodno omrežje Čeplje-Znojilo 6.000.000,00 2.400.000,00 3.600.000,00 asfaltiranje ceste Lukovic* Brdo 6.000.000,00 3.000000,00 3.000.000,00 asfaltiranje ceste Prapreče-Bobovnik 18.000.000,00 9.000.000.00 9.000.000,00 asfaltiranje ceste Gradiiče-Preserje 15.000.000,00 7.500.000.00 7.500.000,00 Skupaj 15000.000,00 25.000.000,00 29.100.000,00 Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti pozivajo vse delovne ljudi in občane, da na referendumu glasujejo "ZA" boljšo komunalno urejenost krajevne skupnosti ter tako še enkrat dokažejo svojo pripravljenost za reševanje skupnih potreb. V- V. Predstavniki »Ordre de Sainl Fortunat« so na šolo Olge Avbelj po izročitvi video naprav prisostvovali kulturnemu sporedu in si ogledali novo šolo. „Ordre de Sa:nt Fortunat" šoli Olge Avbelj: Mednarodno priznanje za vsestransko skrb Mednarodna organizacija za pospeševanje kakovosti v kulturnem razvijanju, zdravstvu, raziskovanju, prehrani v hotelski, kuhinjski in kletarski industriji posebej še pospeševanje kvalitete družbene prahrane „Ordre de Saint Fortunat" - sekcija za Jugoslavije je podarila osnovni šoli s prilagojenim programom Olge Avbelj Domžale video naprave, s katerimi bodo lahko obogatili možnosti dela z otroki na šoli. Ta ugledna mednarodna organizacija, v kateri že dalj časa deluje in zavzema v njeni hierarhiji ugledno mesto tudi naš občan Boris Lieber, je podelila to enkratno pomoč na priložnostni prireditvi s podelitvijo na Bledu. Te prireditve se je v imenu šole udeležila ravnateljica šole Ema Sker-janc-Ogorevc. Izročitev video naprave učencem je potekala v šoli. Poleg predstavnikov darovateljev so izročitvi prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini Karel Kušar, Miro Ukmar, Angelca Kržan in Zvone Slovnik. Učenci na šoli so gostom pripravili lep kulturni program z recitacijami in petjem ter jim izročili izdelke svojih rok. Povedan pa velja ob izjemni obogatitvi izobraževalnih možnosti, ki jih video naprave z vso opremo ponujajo, zares veliko pomoč Emona -TOZD Globus uvoz-izvoz in tov. Janeza Ulčarja. Z velikim osebnim prizadevanjem in angažmanom so po svoje pomagali, da so učenci na šoli brez dodatnih stroškov in drugih obveznosti prišli do sodobnih učnih pripomočkov. Otroci s šole so goste oz. predstavnike darovalca obdarili / izdelki svojih rol Izlet v Bistro Šolarji sok- Olgi- Avbelj so si t organizaciji l>rusl\a invalidom i/ Dom/al ogledali Tehniški muzej v Bistri. Društvo invalidov jc v celoti poravnalo stroške za la izlet, zagotovilo je malico, prijazno po. oč in vodstvo. Hvaležnost otrok s sok- Društvu invalidov je velika. Ko smo v šoli zvedeli, da gremo na izlet, smo bili zelo veseli. Izbrali w> tiste učence, ki so celo leto pridno sodelovali pri pevskem zboru, nastopali na proslavah in ob otvoritvi nove lok Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali izpred Sole. V avtobusu so že bili člani Invalidskega društva naše občine, ki so nas spremljali na poti. Peljali smo se skozi Ljubljano ter se ustavili pri muzeju Bistra. Tu smo šli najprej v Lovski muzej, ki nam je najboj ugajal. V njem srno videli lovsko opremo, slike lovskih psov ter naga-čenc gozdne živali. V oddelku Promet in kovačija smo videli stare avtomobile, kolesa iz začetka 20. stoletja. V posebni stavbi pa smo videli staro kovaško delavnico. Po ogledu muzeja smo dobili malico. Nato smo se odpeljali še k izviru Ljubljanice na Močilniku. Ob povratku smo si na Vrhniki ogledali spomenik Ivana Cankarja. Izlet nam je bil zelo všeč. Veseli smo se vrnili v iolo- Se bi si želeli takih izletov! Učenci OS Olge Avbelj Uspešno delo v letu 1984 Švicarsko - domžalski kegljati.. Slovensko kegljaško društvo „Slovenija" Ruti jc bilo ustanovljeno leta 1977 in sicer so ga ustanovili Slovenci, ki žive na tem območju in jih je družilo veselje do kegljanja. Vendar kegljanje ni ostala njihova edina dejavnost, na kar kaže vrsta pestrih aktivnosti v letu 1984, ki se je pričela s kcgljaških turnirjem v počastitev dneva žensk. Ob tej priložnosti so svojim članicam čestitali in jih skromno obdarili. Leta 1984 je bilo tudi v znamenju evropskega prvenstva v kegljanje za člane društev naših rojakov, kije bilo v Ljubljani. Udeležilo se ga je tudi nekaj članov „Slovenije", ki so poleg kegljanja največ pozornosti namenih' srečanjem z rojaki in izmenjavi izkušenj, ki jim bodo še kako prav prišle pri nadaljnjem delu njihovega kluba. V mesecu maju je njihova kegljaška ekipa obiskala občino Domžale, in sodelovala na kegljaškcm turnirju v počastitev občinskega praznika, junija pa so za svoje člane organizirali društveni piknik v Riitiju, ki je ob dobri jedači in pijači in obilo dobre volje zelo lepo uspel. V novembru so pripravili občni zbor, na katerem so ocenili dosedanje delo, izvolili novo vodstvo ter sprejeli program dela za leto 1985. Uspešno so sodelovali tudi pri proslavi dneva republike v Dietlikonu, ki je bila kakor vsako leto tudi letos skupno delo vseh štirih slovenskih klubov v Švici. Ob tej priložnosti so se srečali tudi s predstavniki družbenopolitičnega življenja iz domovine. Zelo uspešno je tudi njihovo, sodelovanje s šolo v Rapperswilu, katere učenci so v letu 1984 zopet obiskali svoje vrstnike na osnovni šoli Slandrove brigade v Domžalah in na njihovih domovih preživeli prijeten teden dni. Njihova ženska in moška kegljaška ekipa sta sodelovali na vseh uradnih turnirjih v organizaciji JMKK in povsod dosegli vidne uspehe. Moška ekipa je zasedla mesto v zlati sredini, kar je sicer slabše kot v letu 1983, ko so bili prvi, vendar še vedno v skladu z njihovim geslom, da je v klubu važno sodelovati in se športno boriti. Uspešna je tudi njihova smučarska sekcija, ki je nastopala v JU-SKI, najuspešnejši so bili najmlajši člani. Sicer pa so it v letu 1984 največ aktivnosti usmerili v pridobivanje novih članov, s čimer bodo nadaljevali tudi v letu 1985, razširili pa so tudi športno dejavnost, saj so za naslednjo tekmovalno sezono v drugo ligo prijavili novo kegljaško ekipa SKD „Slovenija" II. v.V. S.TP A Ni * Program proslav in prireditev za leto 1985 Razgovor s predsednikom Turističnega društva Domžale Dragom Burjo: V turizmu smo le tisti z veliko mero navdušenja Razgovor z Dragom Burjo je vse prej kot suhoparen. S sogovornikom, ki pomeni alfo in omego turističnega društva (četudi ne gre prezreti še najmanj deseterice izredno prizadevnih drugih turističnih delavcev) se lotiva cele kopice vprašanj. Ker je najbolj blizu ravno še novoletno praznovanje in prireditve v zvezi z njim, se seveda lotiva najprej te teme. Podpora združenega dela je velika Novoletne prireditve so za nami. Mnogo, zelo mnogo so jih turistični delavci, pa delavci v vzgoji in izobraževanju, kulturni delavci, amaterski delavci v društvu in Zvezi prijateljev mladine pripravili. Mnogo, kot morda še nikoli doslej. Se vedno mi odmevajo v ušesu besede predsednice ljubljanskih mažoretk Nede Orehek: „Dom-žalčani ste nekaj posebnega! Pa še boljšo Za pravljično vzdušje sta poskrbela tudi kraljevič in kraljična na pravljičnem vozu. novoletno povorko ste pripravili kot so jo v Ljubljani. Tega vzdušja v Ljubljani nimamo!" Vsega tega v Domžalah ne. bi mogli uresničiti, če ne bi bilo izjemne podpore združenega dela. Na prvem mestu je bilo izjemno razumevanje in pomoč tovarne Univerzale, pa Toka, Heliosa, Ljubljanske banke, Induplati, Zore, Obrtnega združenja Domžale, Slovenijalesa, Avtoservisa, Tosame, Napredka, SDK, Betona Zagorje, Gozdnega gospodarstva, Termita, Komunalnega podjetja ter obeh Repovžev - POZD Repovž in Bistro Minuta. Pobuda izšla iz SZDL Program, obseg in vsebina novoletnega praznovanja, ki je za nami, je nastala v organih SZDL, reči pa moram, da so jo vsestransko podprle tako Skupščina občine, Izvršni svet, SKIS, Krajevna skupnost Domžale in Zveza prijateljev mladine. Vendar je treba ob tem podčrtati izjemno požrtvovalnost nekaterih delavcev turističnega društva, ki so dve noči (enkrat do treh ter enkrat do petih zjutraj) pripravljali sprevod, okrasitev stojnice in drugo. Delo teh ljudi je neprecenljivo, saj je bilo letos popolnoma vse v zvezi z novim letom, okrasitvijo Hale, križišča, Kolodvorske ulice, sprevodom, prireditvami, delo njihovih rok. Ta napor je treba podčrtati in mu priznati velik prispevek k uspehu prireditve ob novem letu. Samo z razsvetljavo so imeli 4 ljudje iz turističnega društva ogromno dela. Pri organizaciji sklopa novoletnih prireditev moram omeniti vsestran 'o in nenehno pomoč podpredsednika Oiv SZDL tov. Viljema Držaniča, ki nam je pomagal na mnogo načino, predvsem pri zbiranju finančnih sredstev. Pri izvedbi operativnih nalog pa moram poudariti izjemno pridnost in pomoč tovarišev Hočevarja in Koritnika iz tovarne Universale ter Emana Slabeta in Sreča Vojsko. Buri a Množica sodelujočih Koga vse je treba omeniti! Poleg Dedka Mraza, treh godb iz Domžal, Mengša, Ljubljane, dveh skupin ljubljanskih mažoretk, je treba omeniti nastop učencev z vseh treh domžalskih šol, prikupnega harmonikarskega orkestra Glasbene šole pod vodstvom prof. Majde Golobove, otroke iz vzgojno-varstvenih zavodov, konjenike KK Krumperk, zlasti pa so „vžgali" igralci dramske skupine Mirana Jarca iz Skocjana, Krpan, cesar Janez, medved in drugi. Vsem gre velika zahvala za udeležbo, pripravljenost in napore, ki jih res ni bilo malo. Kako je bilo s stojnicami? Odločili smo se, da bodo stojnice stale v Kolodvorski ulici. Material so zanje prispevale delovne organizacije, člani TD Domžale pa so opravili vse delo. Ni ga bilo malo. Izdelali smo 24 stojnic, ki so sedaj naša last. V času novoletnih prireditev so bile izrabljene le nekje 60 odstotno, kar je premalo. Kdo pa je vedel, da bo trgovski moment v Kolodvorski ulici tako neznansko pričel? Prihodnje leto bomo verjetno morali spremeniti lokacijo stojnic, poskrbeti za primernejšo in ob novem letu atraktivnejšo ponudbo Ko smo že pri stojnicah - tačas jih skupno z ostalo opremo, ki jo je zelo veliko, nimamo kam dati, saj iščemo prostor za shranjevanje in se nahajajo pod kozojcjm. Za drugo leto imamo tako k sreči kopico izkušenj, ki jih bomo znali uporabiti. Kdaj občni zbor! Lani v avgustu in septembru, ko smo imeli običajno letni občni zbor turističnega društva, ni bilo časa. 100 letnica godbe je bila, prireditve, novoletni direndaj. Tako bomo letos marca imeli ta letni občni zbor za lansko leto, ko bomo podelili tudi priznanja za ureditev hiš, objektov, njihove okolice. Sicer pa bo ocenjevanje hiš, ureditve, okolice potekalo tudi letos, udeležili pa se bomo tudi vseh drugih akcij, denimo akcije za čiste in zelene Domžale, prirejah običajne izlete za člane društva in drugo -je končal predsednik turističnega društva Domžale Drago Burja. Obeleževanje pomembnih dogodkov iz zgodovine in razvoja naših narodov in narodnosti, kakor tudi pomembnih dogodkov v občini in krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah in drugod mora omogočati delovno manifestativno izražanje politične osveščenosti in hotenj delovnih ljudi in občanov, da svoj kraj, delovno organizacijo in delovne dosežke še tesneje povežejo s celotnim družbenim dogajanjem. To je bilo le eno, izmed stališč Koordinacijskega odbora za proslave Predsedstva O K SZDL Domžale, ki je ob programu proslav in prireditev za leto 1985, ki ga je obravnavalo tudi Predsedstvo predlagal, naj bodo proslave in prireditve organizirane racionalno, brez nepotrebnih stroškov, potrebna sredstva zanje morajo biti zagotovljena v naprej, kajti le to bo prispevalo k našim skupnim stabilizacijskim prizadevanjem. Letošnje leto je obenem tudi 40-letnica osvoboditve naše domovine, zato bomo ta jubilej povezali z že tradicionalnimi proslavami ob običajnih praznikih, obenem pa posebno skrb namenili vključevanju amaterskih kulturnih skupin iz naše občine ter dvigu kvalitete vseh proslav in prireditev. v novoletnem sprevodu, ki so ga odlično pripravili člani doin/.alskcgau Turističnega društva, je sodelovala tudi tale skupina simpatičnih dimnikarčkov. Domžalčani izražamo svoje želje, da ta novoletnisprevod ni bil zadnji in da bomo vsaj takega doživeli tudi letos v prednovoletnih dneh. Ali tudi letos ne bo ostalo le pri ideji? 6. januar 40—letnica tragedije na Rudniku 17. januar Dan delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti 8. februar Prireditve v počastitev kulturnega praznika 24. februar Tradicionalno srečanje borcev in aktivistov z mladino v spomin na tragedijo na Oklem 8. marec Revija otroških pevskih zborov občine Domžale. 25. april a) Občinska proslava ob obletnici ustanovitvi OF in 1. maja b) prvomajski tek po ulicah Domžal Prireditve v okviru praznovanja občinskega praznika 18. do 25. maj a) športne prireditve ob občinskem prazniku b) revija domačih ansamblov c) skupna slovesnost ob 50-letnici štrajka v Bonačevi tovarni, 45-letnici III. konference KPS v Judeževi domačiji na Vinjah nad Ihanom in 40-let-nici 1. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije 25. maj a) proslava ob občinskem prazniku in 40-letnici osvoboditve b) zaključna prireditev ob Dnevu mladosti v športnem parku v Domžalah 27. junij Dan samoupravljal cev 4. ali 22. julij Otvoritev muzeja NOV v gradu Krumperk 27. julij Svečanost ob prižigu žare pri spomeniku v Radomljah in tradicionalno srečanje borcev, aktivistov in občanov 14. september Slovesnost ob obletnici ustanovitve OF za domžalsko - kamniško okrožje 29. september Zbor pionirjev na Krumperku Likovna razstava v počastitev 40-letnice ustanovitve sindikatov 25. oktober Slavnostna akademija v počastitev 30-letnice obstoja OGZ in meseca požarne varnosti 26. november Proslava ob Dnevu republike 7. december Zaključna športna prireditev za leto 1985 20. december Proslava ob dnevu JLA Turistični paket — imenovan Domžale Razgovor s turističnim delavcem, vodjem Integral—Golf turist PE Domžale Borisom Smerkoljem. Poslovna enota Integral-Golfturista v Domžalah (ena od devetero poslovnih enot) obstaja že 15 let, občani pa se spominjamo lokacij pri Mercatorju in ob Veleblagovnici. Dokončno se je ta agencija v Domžalah ustalila v novem objektu SPB— 1. Ob dveh stalno zaposlenih je tu še osem stalnih honorarnih sodelavcev, ki delajo kot turistični vodniki. Čas pred novo turistično sezono, ki se začne nekako v aprilu, je tudi priložnost za razgovor z vodjo PE Integral—Golf turist Borisom Smerkoljem. Vaša agencija nudi mnogo različnih storitev. Se občani v dovolj veliki meri poslužujejo vaših storitev? Naša agencija nudi celo vrsto svojih programov, za kar občani lahko prejmejo vse informacije, prav tako pa nudimo usluge naših večjih agencij Kompasa, Atlasa, Globtoura, Jugo-toursa; tudi zanje posredujemo vse informacije. Za področje občine nudimo v bistvu vse turistične storitve in ugotavljam lahko, da se 90% občanov poslužuje naših storitev in uslug, 10 % pa jih še vedno išče pri drugih agencijah, v Ljubljani in drugod. Morda nimate v svoji ponudbi vseh programov Kam na izlete: Društvo upokojencev Domžale bo letos pripravilo naslednje izlete in prireditve: 14. marca izlet v Počitniški dom upokojencev v Izolo, kjer bo možnost kopanja v notranjem bazenu v topli morski vodi, kosilo, nato pa še ogled Portoroža ali Pirana. 11. aprila v Gorico in Doberdob. Potreben je veljavni potni list. 9. maja v Polzelo, nabava nogavic v industrijski trgovini. Kopanje v termalnem kopališču novega hotela Vesna v Topolšici, kosilo, na povratku pa ogled Savinjskega gaja v Mozirju. Od 10. do 18. maja bo teden upokojencev v občini Domžale in Kamnik. Zvrstila se bodo športna tekmovanja upokojencev, obiski in obdaritve članov društva, ki so nad 80 let stari. Za zaključek pa bo 18. maja srečanje z upokojenci iz Gorice in koncert vseh pevskih zborov društev upokojencev Gorenjske v hali Komunalnega centra v Domžalah. 13. junija izlet v Beljak in Celovec, ogled Mini-mundusa. Potni list. 11. julija na kopanje v Šmarješke toplice, kosilo in še kaj. 8. avgusta ogled muzeja in galerije v Celju, kopanje v Laških toplicah in kosilo. 5. septembra nakup volne v industrijski-trgovini v Majšpcrku, kopanje v Ptujskih toplicah, kosilo, popoldne pa na Roglo na Pohorju ali na željo v Pokrajinski muzej v Maribor. 10. oktobra Srečanje s slovenskimi upokojenci v Gorici. Potni list. Odhod je vedno ob 6.30 uri izpred železniške postaje v Domžalah. Povratek pa okrog 20. ure. Prijave zaključimo 14 dni pred datumom izleta,' če do tedaj ne bo 45 prijavljenih bo izlet odpovedan. Na vsak izlet pelje samo po en avtobus. Za letovanje v Počitniškem domu v Izoli se je prijaviti čim preje, za januar in februar so vse kapacitete že rezervirane. Pisarna društva je odprta vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure. Boris Smerkolj Nasprotno. Trudimo se, da ponudimo vse, kar občani zahtevajo. Poudaril bi, da se denimo združeno delo še vedno obrača za različne mednarodne vozovnice na Ljubljano, čeprav smo pooblaščeni in imamo vsa ustrezna dovoljenja, da zagotovimo vse to tudi v Domžalah. Verjetno je največ zanimanja za izlete... Res je, največ se ukvarjamo z izletništvom. Lani (leta 1984) smo organizirali 70 izletov, predvsem za sindikalne organizacije, skupine, v izobraževalne smotre ipd. V ta potovanja je bilo v enem letu zajeto 3.800 občanov. Nova sezona je tu. Morda predvi- devate kaj novega? Na pobudo OK SZDL Domžale, naše agencije in večjih gostinskih in trgovskih delovnih organizacij (Napredek, Konšek) pripravljamo novo zanimivo stvar. To naj bi bila večja turistično gostinska ponudba, imenovana morda „PAKET DOMŽALE", ki bi jo ponudili slovenskemu, jugoslovanskemu in morda tudi tujemu tržišču. Gre za zahtevno nalogo, ki jo bomo - tako upamo - prvič ponudili letos. Ponudbo naj bi z vsemi spremljajočimi informacijami uvajal poseben katalog, ki bi ga poslali vsem velikim jugoslovanskim turističnim agencijam. Danes so Domžale kot neobljuden otok sredi turistične reke, ambicij pa je malo, pa še tisto so bile doslej neuspešne oz. šibke. Domžale je turizem doslej skoraj v celoti obšel. Na ta način — s prodajo paketa Domžale - bomo lahko svetu pokazali naše kulturne, zgodovinske, naravne in druge vrednote, ki jih imamo v izobilju. Istočasno pa bi bolje izrabili naše gostinske zmogljivosti. Kaj bi želeli povedati občanom .. • Izrabil bi ponujeno priložnost za to, da povem, naj iščejo vse turistične storitve v naši poslovalnici, saj med drugim lahko aranžiramo denimo bivanje v kateremkoli slovenskem, jugoslovanskem ali tujem hotelu, pripravljamo v bistvu za turizem vse, kar turistična ponudba sploh obsega-Naše stranke so zadovoljne z našim poslovanjem, saj doslej praktično skoraj ni bilo reklamacij. Tako bo -zagotavljam - tudi vnaprej. B. 4 STRAN občinski poročevalec: Dober dan, domžalski občan: Janez Repanšek Skoraj je že navada, da v naši rubriki ob predstavitvah znanih občanov in njihovega dela uvodoma naštejemo nekaj podatkov o njihovem življenju, mladosti, družinskih razmerah, preživetih časih izpred desetletij. Z Janezom Repanškom, znanim domžalskim kulturnim delavcem, štiridesetletnikom asketskega videza, kiparjem in estetom, sva se večji del razgovora pogovarjala o kiparskem delu, umetnosti, pa vendar beseda ni mogla mimo spominov na mladost,. — Janez se čuti Domžalčan, kar tudi je. Mama - Kircherjeva Ivanka je bila doma na domačiji, koder so imeli vpeljano sodavi-čarstvo že od leta 1903. Stari oče Ivan Kircher je bil med soustanovitelji godbe, znan je bil kot podobar, rezbar samouk, mama Ivanka pa se je izučila kot keramičarka pri Dekorju v Ljubljani. Smisel za lepoto je očitno tudi Janezu prineslo po genih. Sodavičarstvo je bilo pri Kircherjevih in kasneje pri Repanškovih na podvozu, kjer je Janezov oče Ivan (sicer avtomehanik) odprl sodavičarstvo - vir za preživetje. Beseda v pogovoru seveda hitro nanese na šolanje. V prvi generaciji dijakov Srednje usnjarsko-galanterijske šole je bil, ko so jo v Domžalah odprli. S sabo je v srednjo šolo že prinesel nekaj spominov na risanje pri učiteljici Julki Karlovškovi in likovnem pedagogu Milanu Merharju. V srednji šoli se med onimi, ža katere sodi, da so v večji meri oblikovah njegov estetski svet, spominja že nekoliko nostalgično prof. Petričeve, zlasti pa prof. Miklavčiča, pri katerem je dobil spodbudo za ustvarjalno, oblikovalno delo v usnju. Sogovornik v nobenem delu razgovora ni pozabil omeniti tistih, ki so mu kakorkoli pomagali. Spominja se tudi Danijela Fuggerja, ki je bil v tistem času mentor likovne vzgoje ha šoli. Uspehi so prišli kmalu. Ze leta 1961 je skupaj z dvema sošolcema sodeloval s svojim izdelkom - žensko torbico - na Sejmu mode v Ljubljani. Janez Novljan, pravi sogovornik, je znal okoli sebe vzpodbuditi pravo mero hotenja, volje in veselja do dela. Toko mu je bila prva služba. Mnogo, zelo mnogo mu je dal g. Okršlar, ki ga je že zelo kmalu z mesta modelirja preusmeril na dela oblikovanja. V letih 1964-1970 je Janez za Toko pridobil 6 zlatih košut. Obiskoval je sejme, spoznaval pogoje dela po svetu. Toko je z desetero ljudmi na področju oblikovanja vzdrževal raven v oblikovanju usnjenih predmetov na evropski ravni. Le tako so lahko ustvarili enkratne kolekcije. Nekatera osebna razhajanja so bila razlog odhoda v Industrijo usnja na Vrhniko. Ustanovljen je bil oddelek usnjene galanterije in nadaljnje 4 letno obdobje je Janezu tudi na Vrhniki prineslo še 5 zlatih košut. Torbice, pasovi, potovalke, denarnice, drobna galanterija so vzbujale veliko pozornost. V Toku je oblikoval denimo kolekcijo ženskih torbic, ki jih je odkupila vodeča modna kreatorica za področje usnja -Roberta di Camerino. Tudi Pierre Cardin je odkupil kompletno kolekcijo damskih torbic, ki so jih nato prodajali po svetu z njegovim znakom. Skozi omenjeno ustvarjanje se je Janezu oblikoval strog odnos do samega sebe -kadar je „v vprašanju" delo. Ugotovil je, da se mora čedalje bolj ukvarjati z napotki za delo drugih, čedalje manj časa pa mu ostaja za kreativno delo njemu samemu. Zavedel pa se je vseskozi, da mu je združeno delo omogočilo preko sodelavcev uresničevanje idej in prodor naprej. Sanje o lastni galeriji so se rodile že nekje v srednji šoli. Ne sicer v takih razsežnostih, obliki, vsebini, v kakršni se Galerija Repanšek kaže danes, vendar o svojih lastnih razstavnih prostorih, kjer bo lahko delal samostojno, po lastni poti, zamisli. Po več letih raziskovanja domžalske okolice je odkril Rudnik, všeč mu je bil Baležev travnik in odločitev, ko ga jc kupi), je bila na dlani. Gradnjo ima v lepem spominu. Takoj je v spominu podoba Jurja, partizana, soseda. Tudi v mejaštvu s Tonetom Novakom - Hacetom sta se vseskozi in se še dobro razumeta. Prišli so tudi časi obupa, težav, malo-dušja, časi, ko je kazalo, da bo moral vse skupaj opustiti. V taki zagati se je ..rodil" Metulj, kot simbol živega bitja, ki zaživi šele potem, ko je bilo dolgo časa prisiljen v vegetiranje v obliki gosenice. Simbolika metulja je pri Janezu nekoliko zabrisana, vendar razumljiva in prisotna. „Metulj" je zato pomenil Janezu prvo galerijo, majhno sicer, vendar živo, z živim, nenehnim umetniškim utripom. 43 razstav tudi najvidnejših slovenskih in jugoslovanskih umetnikov se je zvrstilo v tem razstavišču. Metulj pomeni torej tudi primer, kako lahko gostinsko-turistična dejavnost preživi in animira tudi kulturno. Znani in manj znani razstavljala, afirmirani in neafirmirani jso bili gostje majhnega razstavišča. Pokazalo pa se je, da vedno enake predstavitve pomenijo monotonost, ko se lepe kulturne prireditve podrejajo znanim šablonam. Treba je bilo nekaj spremeniti, dopolniti. Rudnik in njegova Galerija sta ostajala še vedno nedorečena. Dva ateljeja - eden za gostujoče umetnike, ki naj bi na Rudniku ustvarjal 2-3 mesece, sta čakala. Tuje tudi družabni klubski prostor, kjer naj bi se gostje, obiskovalci razstav zadržali v klepetu, pogovoru. 1000 m2 površine, namenjene kulturi, pomeni silovito priložnost prodora kulture v prelepem ambientu narave, kakršna na Rudniku je. Janez predvideva, da bo del galerije oddajal posameznim razstavljalcem, del prostora pa bo namenil za svojo stalno razstavo, ki jo bo menjal enkrat letno. V Galeriji na Rudniku se je doslej zvrstilo 7 razstavljalcev, med njimi tudi domačin - akademski slikar Danijel Fuggcr. Z Galerijo na Rudniku je imel Janez doslej obilo težav, nanje pa je naleteval samo v domžalski občini, čeprav se objekt nahaja v kamniški. Posamezni ljudje, domžalski rojaki so bili tisti, ki so mu povzročali te težave, pa je prešel preko tega. Pravi, da je sedaj to že zgodovina, čeprav kake zamere, slabe misli nanj marsikdo še pestujc. Delovati želi konstruktivno za razmah kulturnega življenja, za kulturo dojemajoče ljudi obeh občin. Navsezadnje je ogromen del življenja, naporov, truda, dela, denarja namenil prav za to, da ljudem ponudi nekaj estetike, take kakršno vidi sam. Videti je, da so ljudje Galerijo Repanšek vzeli za svojo, da je začela živeti s svojo okolico. Velika odgovornost je to, kako bo zapolnjeval praznino, izrabljal prostore, vodil razstavno politiko. Sicer pa je Janez kipar. Njegovo delo, ki ga Domžalčani že poznamo, nazadnje smo dobili njegovo imenitno stensko reliefno plastiko v usnju tudi v novi ekspozituri Ljubljanske banke, je likovni kritik Moderne galerije Zvone Kržišnik ovrednotil takole: Koža, zmeraj spet koža. Napeta koža. Nagubana koža. Gladka. Zaznamovana z razpokami, režami, izboklinami. Raztegljiva. Boleče skrčena. Repanšek jo pozna v vseh fazah in oblikah. Gube, raze, naborki, vbokline, izbokline, premice, krigi, elipse ... Slišati ni vznemirljivo; ko pa se oko sooči z žlahtno rjavino razstavljenih del v koži in lesu, z mehkim prelivanjem svetlobe po površini, ki se odziva z mavričnimi odsevi, ki ga presune kovinski sijaj ponekod v kompozicijo vključenega zlata, je prevzeto. V gledalcu se sproži duhovni proces, ki z njim umetnik računa. In tretje njegovo izrazilo: les. Spet dvogovor med živim in mrtvim, toda to pot opremljen z vso čustveno težo, ki jo daje nekoč živemu, nato obdelanemu lesu dolgotrajna človeška uporaba. Repanšek jemlje stare lesove; nekoč so rabili za nosilce kozolce, za ostrešnike. Ze obdelani les sta zaznamovala vreme in raba, postal je častitljiv. Iz teh lesov umetnik sestavlja nove oblike, jim določa novo funkcijo ali jih prilagaja novi skulpturalni vrednosti. Ob odličnih in v mnogočem novih Repanskovih realizacijah v koži obstaja nevarnost, da prezremo njegovo delo v drugih dveh materialih: lesu in kovini - točneje: verigi kot monoelementu. Slovenci nismo manj ustvarjalni kot drugi narodi, pravi Janez. Tudi sam ima obilo idej. Najbolj ga seveda miselno in fizično zavzema njegov delovni prostor Galerija na Rudniku, kjer je njegov delovni in življenjski poligon. Letos načrtuje obilo prireditev, razstav, predstavitev. Zanimivo bo, pravi. Obiskovalci bodo lahko v njegovem okolju že letos srečali prve ustvarjalce - umetnike pri delu oz. likovnem ustvarjanju. Dobrodošli torej v tem svetu, svetu Janeza Repan-ška. Brojan , Razmišljanje: Ob slovenskem kulturnem prazniku Zatrdno vemo, da socializma ni in ne bo brez kulture. Obenem so nam pred nekaj tedni slovenski pisatelji v Cankarjevem domu dokazovali in dokazali, da se ima slovenski narod za svoj obstoj zahvaliti kulturi in da bo njegova prihodnost prav tako večinoma odvisna od kulture. Torej socializem in slovenski narod — oba vitalno odvisna od položaja kulture. Kultura, kultura — o inflaciji besede vsaj v zadnjem času lahko govorimo, a vendarle bi težko povedali, kaj je kultura. Od kulture dela, vrhunske umetnosti, etike obnašanja, urejenosti dvorišč, naravne dediščine, okolja .... Cankar odgovarja, da so literatura, umetnost, znanost le zunanji izrazi, dokumenti narodove kulture, narodovega duševnega in materialnega blagostanja. Zgodovina narodove kulture in zgodovina naroda samega, je zgodovina njegovega političnega, družbenega, gospodarskega razvoja. Vsekakor je kultura s temi širšimi problemi povezana, med njimi vlada soodvisnost. O resničnosti teh trditev govore dejstva: literatura je v zadnjem obdobju morda še preveč stopila na mesto politike in zgodovine (ob posameznih vprašanjih naše bližnje preteklosti), pisatelji so na tribuni v CD večkrat „zašli" na področje ekonomije, politike, znanosti, morale in etike. Le kje se nahaja slovenska kultura in kakšna je njena prihodnost? Je res obsojena na konec, umiranje? Kaj je tisto, zaradi česar se počuti ogroženo? Je to obilje potrošništva, malomeščanšfiine, kiča in lažne umetnosti? Ji lahko vsi ti sovražniki zavijejo vrat? Je to naš s hlapčevstvom, majhnostjo in pohlevnostjo omejen narodni značaj? Je to morda gmotni položaj, ki jo odriva na rob ..porabniških" dejavnosti? Upajmo, da vsak Slovenec ve in se zaveda, da daje za potres v Črni gori mesečno ravno toliko kot za vso svojo nacionalno kulturo. Jo lahko ogrozi pretiran razmah etatizma v družbi, ki se kaže skozi zahtevo po jugoslovanskem narodu in človeku? Morda pa je nekaj tudi v nas, saj skoraj polovica Slovencev ne prebere letno niti ene knjige in se zadovolji le še z lagodnim sedenjem pred televizijo. Morda ni zanemarljivo tudi dejstvo, da osrednji slovenski časopis Delo nameni trikrat več prostora športu kot pa šolstvu, kulturi in znanosti skupaj, število kulturnih oddaj se bo na televiziji v letu 1985 zmanjšalo, na račun športnih prenosov. Torej, kruha in iger. Vas to kaj spominja na propad rimskega imperija I Pa vendarle, ob vseh teh vprašanjih, bi vas želela opozoriti ob slovenskem kulturnem prazniku, le ne bi smeli pozabiti tudi na optimistični pogled. Slovenski narod se je v vsej svoji težki zgodovini ohranil ravno s kulturo, ki so jo žlahtno gojili ob velikih odrekanjih, osebnih tragedijah, porazih in zaničevanjih veliki slovenski kulturni delavci: Trubar, Linhart, Prešeren, Levstik, Cankar, Kosovel in mnogi za njimi. Tudi dandanes kulturnim delavcem ni lahko, gmotno so najslabše vrednoteni (igralci, pisatelji), družbeno osovraženi zaradi kritične in prodorne misli, a vendarle slovenska umetniška in kulturna romantika in idealizem še nista povsem izumrla in mnogi naši umetniki so našli svoje mesto tudi s svetovnih okvirih. Pa vendarle — kakšna je usoda, prihodnost slovenske kulture in najbrž ob tem tudi slovenskega naroda. Cveta Zalokar Oražem V knjižnici odslej članarina OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA Svet Delavske univerze je v januarju sprejel sklep o uvedbi novega poslovnika, s katerim bomo od 1. februarja dalje zaceli v knjižnici uvajati članarino. Ta način je prisoten že skoraj v vseh slovenskih knjižnicah in pomeni manj administriranja, štetja malega denarja in zaradi tega prinaša morda tudi več časa za svetovanje. Višina članarine bo razdeljena na tri kategorije: — družinska izkaznica 150 din — individualna izkaznica 100 din — dijaki, študenti, upokojenci, cicibani, pionirji in mladina do 18. leta 50 din Članarina bo veljala eno leto od dne plačila dalje (torej če boste plačali na primer 20. marca 1985, si boste knjige lahko izposojali do 20. marca 1986). Upamo, da boste novosti sprejeli z razumevanjem. Za konec pa še povabilo najmlajšim: CICIBANOVA URICA Ob pravljici Volk in sedem kozličkov bo v torek, 19. februarja ob 17. uri v knjižnici - pravljičar bo Stane Pele! VABLJENI OB ZMAGI NA SREČANJIH Izposoja knjig, ki smo jih kupili z darilnim bonom za 150.000,00 din, ki si ga je domžalska ekipa prislužila z zmago v TV srečanjih, bo v četrtek, 21. februarja 1985 od 17. ure dalje. Do tega dne so knjige razstavljene v knjižnici. Vabljeni vsi, ki bi radi novitete! Cveta Zalokar - Oražem OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 5 55 PISMA BRALCEV Zahvala za obisk Domžalski oktet ob 85-letnici prof. Matije Tomca Domžalski oktet, ki ga vodi Karel Leskovec je v počastitev 85-letnega jubileja skladatelja prof. Matije Tomca ob koncu leta priredil koncert tujih in slovenskih narodnih pesmi. Slednje so bile vse v priredbi skladatelja Matije Tomca. Domžalski oktet, ki deluje že peto leto je s tem koncertom nadvse lepo počastil ta visoki jubilej starosto slovenskih skladateljev, ki že toliko časa deluje in še vedno ustvarja v Domžalah. Poslušalci, ki so napolnili avlo Osnovne šole Šlandrove brigade, so posebno nagradili Tomčevo: Daleč, daleč hibo 'mam, So še rož'ce u gartelnu žavovale in Vsi so prihajali, od tujih narodnih so pa še posebej lepo izzvenele: Pesem galebu (hebridska) Rada Simonitija, Sergej Žarova ruska narodna Monotono zvoni zvonček in Srpski triptih Borivoja Simiča. Solisti so bili: Igor in Davor Gregorc, Boris Sevšek in Jože Stupica. Ob tej priliki so se pevci okteta predstavili kot zlita celota, čeprav so nekateri šele začeli svojo pevsko udejstvovanje. Interpretacija pesmi je bila nadvse prepričljiva. Koncert je uspešno povezoval Milan Marinič, ki je prebral tudi pismo skladatelja Matije Tomca, Iti se koncerta zaradi bolezni ni mogel udeležiti. O jubilantu je spregovoril tudi predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Jernej Lenič, ki je jubilantu zaželel predvsem zdravja, z željo, da bi še naprej bogatil slovensko narodno pesem. Ob tej priliki je Kulturna skupnost jubilantu prof. Matiji Tomcu podarila umetniško sliko. S koncertom v Domžalah in kasneje v Kamniku, kjer so poslušalci do zadnjega kotička napolnili dvorano Razstavišča Veronika se je Domžalski oktet s kvalitetnimi izvedbami hotel oddolžiti jubilantu za vse, kar je storil za slovensko narodno Pesem Tone Ravnikar Literarni kotiček Majhen kotiček, ki že dlje časa običajno najde svoje mesto v našem občinskem glasilu. Včasih je stisnjen med uradne dokumente, drugič je neugledno pori njen ob stran, tretjič ga pozabijo obkrožiti s črto — skratka je, skromen. Pa vendarle kljubuje in mnogi ste ga pohvalili, svetovali, počasi prinašali nove in nove stvaritve. V mesecu kulture smo sklenili, da bi vse, ki ste privolili v sodelovanje, pozvali na skupno srečanje. Pogovarjali bi se o ustanovitvi morebitnega društva pisateljev, o naših srečanjih in pogovorih, ki bi jih pripravljali ter o almanahu domžalskih /iteratov, ki naj bi izšel letos. O času in kraju srečanja boste kmalu obveščeni. Zdenka Mlinaric: PESEM BREZ NASLOVA Nezaznavno minevajo ure, ko ne veš, da bivaš. Dan za dnem. Leto za letom. Ura sledi uri. Ne čutiš razlik. Gledaš v strop, šteješ premike kazalcev. Nekaj čakaš: ne veš, kaj je to. Nekaj hi rad upal, pa te je strah. Odločitve ni — ostajaš kakor kamen: med dvema ravninama — brez izraza in brez življenja ... Izbrala Cveta Zalokar-Oražem Millllllllllllllll Ceneno in blizu: Smučišče Doline nad Trbovljami Smučišče DOLINE NAD TROJANAMI se nahaja ob glavni cesti Ljubljana-Celje, 1,5 km oddaljeno od magistralne ceste. Smučišče razpolaga z dvema vlečnicama, s kapacitetami 1.000 oseb na uro. 1. vlečnica je dolga 300 m - s kapaciteto 500. oseb na uro in višinsko razliko od spodnje do zgornje postaje 60 m. Tereni so idealni za začetnike. 2. vlečnica je dolga 300 m in z višinsko razliko 100 m. Proga na severni strani je zelo strma, na kateri se sneg zadrži tudi 4 mesece; teren je odličen za slalom tekmovanja. Razpolagamo tudi s 3 km tekaških prog, katere so speljane po lepih razglednih točkah. Razpolagamo tudi s teptalnim strojem, tako, da so smučišča urejena vsak čas na skupni površini 12 hektarjev. CENIK VOŽENJ Z VLEČNICAMA V ZIMSKI SEZONI 1984/85: - Celodnevna vozovnica - popoldanska vozovnica od 12. ure dalje - posamezna vožnja (točka) - vozovnica za otroke do 10 leta Večje šolske skupine od 50 smučarjev dalje imajo 50 % popust, ter znaša cena na osebo 200,-din 150,-din 10,- din 50,-din 100,-din Vlečne naprave obratujejo vsak dan od 9. ure do mraka! Ob smučišču je na razpolago gostišče in okrepčevalnica, ki je =j §j odprta vsak dan. Janez BALOH 1 Doline 1 M 61222 Trojane = iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim agroemona osuto, domžale tozd prašičereja ihan ihior-i 61230 domžale, ihan 48, o.sub.o. inan S|0venija, Jugoslavija Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge: SERVISNI DELAVEC za nekvalificirana dela v servisni enoti — za dva izvajalca za nedoločen čas — za dva izvajalca za določen čas (do vrnitve sodelavcev iz JLA) Pogoji: — končana osemletka — poskusno delo 30 dni Zaradi specifičnosti proizvodnje bodo izbrani kandidati iz zdravstveno preventivnih razlogov pred sklenitvijo delovnega razmerja morali opraviti zdravstveni (živilski) pregled in pa podpisati izjavo, da doma ne redijo prašičev niti ne stanujejo pri rejcih prašičev. Prostih stanovanj ni. Kandiate prosimo (zaradi narave dela bodo imeli prednost moški), da pismene vloge pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Agroemona Domžale, TOZD Prašičereja Ihan, Ihan 48, splošna služba 61230 Domžale. Motomehanika POPRAVILO MOTORJEV. KULTIVATORJEV, VRTNIH KOSILNIC VIR. ŠARANOVIČEVA 17 61230 DOMŽALE Salon Meblo - razstava del Jožeta Stražarja 8.2. Kinodvorana Domžale — Srečanje oktetov v počastitev slovenskega kulturnega praznika 9.2. Likovna galerija Janez Repanšek — Rudnik — otvoritev razstave domžalskih in kamniških likovnih umetnikov in obdaritev ob novem letu Za novo leto nas je v našem domu skupaj z učenci in tovarišicami osnovne šole Šlandrove brigade in osnovne šole Venclja Perka obiskal dedek Mraz. Učenci so izvedli lep program s petjem, deklamacijami in gimnastični-mi vajami in vsem razdelili lepe lastnoročno izdelane vizitke. Dedek Mraz nam je potem zaželel srečno novo leto in izročil lepa praktična darila. Dedku Mrazu, vsem učencem in tovarišicam se za tako lep večer vsi iskreno zahvaljujemo in jim želimo veliko sreče, zdravja in uspehov pri njihovem delu. Prisrčna hvala tudi Društvu prijateljev mladine Domžale, ki je darovalo in pripravilo ta lepa darila. Tudi njim želimo v novem letu 1985 veliko zdravja, sreče in delovnih uspehov. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi domžalski godbi, ki nas je poleti preteklega leta obiskala. Pred domom so predvajali lep koncert slovenskih narodnih pesmi. Taki koncerti nas zelo razveselijo in spominjajo na naša mlada leta ter nas poživijo še za dolgo časa. Vsem godbenikom in še posebej tov. Juvanu prisrčna hvala. V novem letu jim želimo veliko uspehov, sreče in zuravja ter želimo, da nas še kdaj obiščejo. V preteklem letu so nas obiskali še pevski zbor „Grafika" iz Ljubljane, ansambel Tineta Stareta, Stobljanski oktet, folklorna skupina srednje tehnične šole iz Domžal in tov. Breda Horvat s harmoniko. Vsem nastopajočim v domu se prisrčno zahvaljujemo in jih vabimo, da nas še kdaj obiščejo. Ob tej priliki vsem želimo veliko zdravja, sreče in uspehov v letu 1985. Stanovalci Doma upokojencev Domžale Za prebivalce Dobena še ena pridobitev Se pred desetimi leti so se Dobenčani prebijali po snežnih gazeh ali pa so orali pot s konjsko vprego v dolino. Kasneje so si omislili večji snežni plug, ki ga je vlekel traktor: zorali so navzdol, občani pa so bili za obtežitev. Ob neki priliki so morali pustiti plug celo ob cesti v hribu, kasneje ga je se isto zimo uničila neka ncugotovljena roka. Pozneje je šlo to oranje preko KS Mengeš in domžalske komunale. Vse to ni moglo potekati redno; snega je bilo največ? krat preveč, pa tudi z vrstnim redom raznih cestnih storitev niso bili zadovoljni. S tem je nastalo splošno negodovanje nas - hribovcev, ker smo zgubljali zvezo z zagotavljanjem življenjskih potrebščin in z uradi. Jasno je bilo, da niso bili zadovoljni niti Dobenčani in prav tako ne plačniki uslug, v tem primeru KS Mengeš. Po trinajstih letih je letos končno prišlo do reguliranega in verjetno trajnega reda glede čiščenja in zimskega urejanja javne ceste do mengeške Loke. Letošnje leto pa je bilo odločilno glede oskrbovanja ceste Dobeno Loka. Po zamislih in dogovoru s KS Mengeš in Cestnim podjetjem je bilo sklenjeno, da bo vzdrževalo omenjeno cesto v zimskem času Cestno podjetje. To podjetje je naročilo v Ribnici montažni železni plug na traktorski priključek, katerega je zaupalo v upravljanje in izvrševanje pluženja snega tovarišu Antonu Preku, sicer domačinuz Dobena. 20.1.1985 smo na Dobeno dobili plug, skoraj istočasno pa je zapadel tudi sneg, kakor po naročilu ga jc zapadlo 65 cm. Tedaj sta pokazala vse svoje sposobnosti izvrševalca pluženja tov. Anton Prek in plug. Preizkus je bil dober in za občane vsestransko zadovoljiv. Pri tem prvem pluženju pa smo vaščani pozabili na uradni „krst" pluga s šampanjcem, kakor sc krstijo ladje pri splavljanju v morje. Za izvrševanje dela v prihodnje ne bo več treba čakati, kdaj bomo Dobenčani prišli na vrsto za pluženje snega. Tov. Anton Prek se bo pripravil na delo že takrat, ko bo vremenar s televizije napovedal snežne padavine več kot 10 cm debeline. Odslej ne bo problema, ker bo šlo to oranje le navzdol. Navzgor je šlo težje. Ivan DOBOVSEK 6 STRAN Mali oglasi Iščem sobo v Domžalah -dober plačnik. Naslov v uredništvu. V Domžalah vzamem v najem prostor za fotokopiranje. Tel. 722-386 - popoldan - Pire, S. Jenka 13/a. 14. decembra lani sem v Domžalah napoti od Zdravstvenega doma do Kolodvora izgubil Ornega moško uro. Lepa nagrada. Jenko, Cankarjeva 13, Domžale. Ugodno prodam zelo dobro ohranjen štedilnik Gorenje na trdo gorivo. Gorjan, Kidričeva 51, Mengeš. Kupim stanovanje do 40 m2 v Domžalah - lahko tudi podstrešno. Tel. 721-981. Mlada družina z majhnim otrokom išče garsonjero ali sobo in kuhinjo v Domžalah. Ponudbe pod „ZELO NUJNO". Iščemo varstvo za 7-mesečnega fantka v Mengšu ali okolici. Tel. 737-610. Prodam triplex garažo 12,5 m2 v Zupančičevi ulici v Domžalah. Informacije popoldan na Prešernovi 10. 35 m2 stanovanjske površine dam v najem za tiho obrt — med Domžalami in Kamnikom. V uporabo spomladi. Naslov v uredništvu. Društvo upokojencev Domžale vabi k sodelovanju upokojenko ali upokojenca za opravljanje tajniških poslov. Nudimo enosobno stanovanje. Pismene prijave pošljite na Društvo upokojencev Domžale. Simona Jenka 11. Andreja Flerina ni več med nami V sredo, 14. novembra, smo se na domžalskem pokopališču poslovili od prizadevnega Člana Društva za raziskovanje jam ...Simon Robič" Domžale - Andreja Flerina. Rojen je bil 16. maja 1914 pri Dobovšku v Dobovljah pri Ihanu; nekateri so ga zato poznali pod imenom Dobov-škov Andrej. Po drugi svetovni vojni je bil dolga leta delovodja podjetja „Remont" Domžale. Preselil se je v Domžale, kjer si je zgradil hišo. Bil je skrben mož in oče svoje družine. Kot vojak v planinski enoti se je naučil opazovati in spoznavati naravo. Ljubezen do lepe domače okolice in skrivnostnih podzemskih lepot ga je pripeljala v domžalsko jamarsko društvo. Več kot deset let je vesno deloval v društvu, bil je v upravnem in nadzornem odboru. Mimo Andreja ni šlo nobeno večje delo pri gradnji in urejanju jamarskega doma na Gorjuši. Z veseljem je sodeloval pri vsakoletnih kulturnih prireditvah. Šolarji se ga bodo spominjali po tem, da jim je vesel, nasmejan in z dobro voljo razkazoval skrivnostni podzemski svet z vsemi njegovimi kraškimi čari v Železni jami. Vedno je rad vsakomur, ki je želel, pokazal jamarsko zbirko na Gorjuši. Mlade jamarje je pogosto tudi spremljal na raziskovalnih akcijah in jim kazal pota do sicer neznanih jam v okolici, ki jo je dobro poznal. Večkrat je dolgo v noč kuril ogenj in čakal jamarje, da so' se vrnili iz jam na površje. Skratka, številne in različne dolžnosti, ki jih je prevzemal v društvu, je vestno opravljal, zato ga bomo zelo pogrešali. Spominjali se ga bomo kot zelo vestnega, zavzetega in veselega jamarja ter dobrega prijatelja. Društvo za raziskovanje jam „Simon Robič" Domžale RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI ZAHVALA Vsem, ki ste ob izgubi naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete IVANKE POGAČAR - JOHANCE iz Preserij sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, kakorkoli pomagali in jo pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale, sosedu Korošcu za požrtvovalno pomoč, Ediju Rojcu za poslovilne besede in župniku iz Radomelj za lep pogrebni obred. Žalujoči: njeni* ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega ata ŠTEFANA BARBERJA iz Trzina se iskreno zahvaljujemo dr. Starbekovi in vsem sosedom, ki so kakorkoli pomagali med njegovo boleznijo. Iskreno se zahvaljujemo tudi župniku in vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, nam pomagali ob najhujših trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu iz Trzina in pevcem iz Mengša. Žalujoči: žena Minka, hčerka Joži z družino. ZAHVALA Ob izgubi moža in očima FRANCA ROTARJA iz Stegen 16 pri Moravčah Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom za podarjeno cvetje in maše. Sodelavcem Slove-nijalesa Radomlje, pevskemu zboru in vrhpoljskcmu župniku za opravljen pogrebni obred najlepša hvala. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem za vse še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob prerani smrti našega sina, brata in strica JANEZA KAPLJA sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam karkoli pomagali, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom za podarjeno cvetje in nesebično pomoč. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete IVANE PERGAR iz Sp. Prapreč 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Moravč, GD Lukovica, Francu Capudru za poslovilne besede ter župniku z Brda za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Jerica in Jožica z družinama. t 1 ZAHVALA Ob smrti našega dragega RIHARDA URBANCA mizarskega mojstra v pokoju iz Loke pri Mengšu sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki so se ga spomnili, mu darovali cvetje ali ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Cclestini, sestri Francki in dr. Maroltu, ki so mu v času bolezni stali ob strani ter g. župniku in pevcem za lepo opravljen /. pogrebni obred. Vsi njegovi. V SPOMIN Jože Kokalj Krajevna skupnost Velika vas — Dešen se je ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skuplčine občine v začetku januarja poslovila od predanega aktivista, družbenopolitičnega delavca, bona NOV in delegata Jožeta K okalja. Rojen 10. aprila 1921 v Zg. Prekerju 3, kjer je kot kmetovalec preživel svoje bogato življenje, se je že leta 1943 vključil v aktivno organizirano delo na terenu, ter na tak način vse do 16.6.1943, ko je odšel v partizane, pomagal borcem za svobodo. Bil je v Zasavskem bataljonu in Šlandrovi brigadi, osvoboditev pa je dočakal kot borec artilerije 7. korpusa in se kot vodnik vrnil v rodno vas, kjer se je takoj vključil v obnovo porušene domovine. Vedno te bil pripravljen aktivno sodelovati, pa naj je šlo za prostovoljno delo ali pa opravljanje družbenopolitične funkcije in često je bil njegov dom tudi prostor za sestanke. Lahko bi rekli, da skoraj ni bilo funkcije v krajevni skupnosti Velika vas - Dešen, ki je ne bi prizadevno in odgovorno opravljal, kljub bolezni pa je bil aktiven delegat v zbor krajevnih skupnostih, često pa smo ga srečevali tudi na različnih posvetih in sestankih, kjer si je še kako prizadeval, da bi tudi krajevna skupnost Velika vas — Dešen bila kar najbolje komunalno opremljena in bi njeni delovni ljudje in občani resnično sodelovali pri uresničevanju skupnih nalog. Za svoje prizadevno delo je prejel več priznanj, ki so mu vedno pomenila novo vzpodbudo za nadaljnje še aktivnejše delo. Številni vaščani, znanci in prijatelji, njegovi soborci in aktivisti, ki so se poslovili od njega na pokopališču v Moravčah, bodo še dolgo pogrešali njegovo prizadevnost in pripravljenost pomagati povsod in vselej, še zlasti pa ga bo pogrešala žena in sokrajani, ki so se mu ob uri slovesa s toplimi besedami zahvalili za vse, kar jim je v svojem življenju dal. w V SPOMIN 8. februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi FRANC PAVKOVIC iz Gradišča pri Lukovici VEDNO SE TE BOMO SPOMINJALI! Zena Alojzija, sin France, hčerka Alojzija ter vnučka Emil in Simon. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami MARIJE SER KO iz Kolovca se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti Iskrena hvala delovni organizaciji Stol Kamnik in govorniku J u van u ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Igor, hčerka Marinka z družino, hčerka Štefka Kolovec, 28.1.1985 KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE VABI v halo Komunalnega centra na tradicionalno kh domicile PUSTOVANJE v soboto, 16. februarja ob 20. uri in v torek, 19. marca ob 20. uri Igra ansambel "RŽ" Žrebanje vstopnic — bogate nagrade Izredno bogat srečolov — vsaka srečka — dobitek! Predprodaja vstopnic in informacije v pisarni ZTKO — Hala, tel. 721-015 vsak dan dopoldan in torek, četrtek tudi popoldan. Pridite, prijetno se boste zabavali I VABI KK DOMŽALE MERCATOR - ETA, ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje DELAVKO ZA OPRAVLJANJE DEL POMOČNIKA V KUHINJI Pogoji: — KV kuharica — 1 — 2 leti delovnih izkušenj — 6 tednov poskusno delo Prijave se sprejemajo v roku 15 dni po objavi v kadrovski službi delovne organizacije Mercator—Eta, Živilska industrija Kamnik, Kajuhova pot 4. Tlakovci, tople grede Pomlad se približuje, načrtujete tlakovanje dvorišča, urejanje vrta, postavite tople grede/ Izdelujemo tlakovce različnih oblik, elemente za tople grede, vrtne robnike, prane plošče in druge cementninarske izdelke. °BĆINSKI POROČEVALEC stran 7 NAGRADNA KRIŽANKA »Naši delavci v kulturi« RAZPIS NAGRAD ZA KRIŽANKO Za današnjo križanko razpisujemo 5 knjižnih nagrad, kijih bo prispevala Kulturna skupnost Domžale. Rešitve pošljite na naslov: Občinski poročevalec, p. p. 20, Domžale —s pripisom »Nagradna križanka« — najkasneje do ponedeljka, 18. februarja 1985.