______NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.__
........ - .................../I
■——————————————_ \mgifm
luoeil Ihm times a we«k. Official Organ ofSSSW nian Sociati«« and Organi- j
I | H
■ ■■■■ ■ i mm l .11 M > hn i.ni.SSjaMB
M"' ■	I	----—--' " 1 ",	....	.	L	.	--t
no 97 Cleveland, ohio, monoay, august 20th, 1917.	leto x. — vol. x __L-h— r
Vlada išče nemška špfjme
v clavelandskl armadi.
100.000 mož odide v Francijo.
(	!'Ml 1I	'(,ri ■■
Do 1. nov. bo na Francoskem 100.000 mož ameriške armade Italija je ob Soči začeli z veliko ofenzivo kakor poroča avstrijsko uradno poročilo. Zavezniki napredujejo na zapadni fronti. Ameriški vojaki odidejo na Balkan?
ivstrpi častniki aretiram. Vohunili so v ameriški armadi,
m ■<'	' • V"?; -■(■ - ;1'V'.■•<■■ W ,, ;
—Vojaški odbori so bili pre-seneteni v soboto ko so dobili I naznanilo, da se je utihlotapilo v novo armado nekaj nemških t špijonov. Dotični šlpijoni so oženjeni, toda so nalašč prigla-| sHi svoj pristop v armado, ne i da bi p-rosili za izvzetje, in izdali so se za Amerikance ter so zatajili svoj nemški rod. Na-I črt teh špijonov je, zvedeti za vojne skrivnosti, oditi pozneje i'2 armado v Francijo ter tam f koristiti sovražniku. Zvezine t oblasti, dntfavna vojna uprava I in mestna vojna oblast vse je £ na delu, da se š^ijone prime in izključi iz armade. Vlada nece T izidati nobenih imen, dokler se aretacije ne zvrše.
—Vsega skupaj je bilo do-sedaj preiskanih v Clevelandu v 21.000 mož za vojno službo. »Nad 6000 jih je pripravljenih za odhod. Nad' mi.ooo j Hi je položilo prošnje za izvzetje in "kakih 4000 je pa tujcev ali onih, ki imajo prve papirje, pa nece-( jo služiti. 1550 osebam je bilo dovoljeno izvzetje, 85 prošenj tpa se jc dlosedaj zavrnilo.
—Splošno se trdi« da vojaške oblafcti potrdijo skoro vsakega Slovenca ki pride* na preiskavo. To ni resnica, in enalke govorice prihajajo od tega, ker večina rojakiov ne irazume niti besedice angleščine ter severi a položaj po-tem ipo svoje sodi-; jo. Prvič je ogromna masa Slovencev v Clevelandu Ibrez. državljanskih pravic, in nihče brez druzega državljanskega služili, rar." ven oe sam privoli. Kar je pa klriavljanov, so ipa oženjeni, to oženjeni bodejo skoro vsi dobili izvzetje iz armade, ker sam , predsednik naglasa, naj se oie-njene kolikor mogoče držj prcč od armade. V splošnem je jako malo Slovencev vzetih v armaido. Seveda, večina misli, da če gre na preiskavo, je tudi potrjen- kar p»a ni *nesnica.
—Ta teden se začne lov na one, ki se niso registrirali in ki nišo prišli na zxkAvniafko preiskavo, dasi so bili klicani. Smatra se, da je v Gevelandiu 2500 takih oseb. Nadioo rednih ter skoro tisoč izvanrednih detektivov je na delu, večinoma pa-trijotični Aižavljani, ki bodejo skušali postavi priboriti spoštovanje. iMnogo izmed teh .sla-ckerjev sicw ni nalašč zamudilo zdravniške preiskave, ampak niso dobili naznanila v roke, ker so se preselili ai so imeli druge neprilike, zato bo vla-llpft razlikovala med? njimi in ostro kaznovala le tiste, katerim se dokaže, da so se nalašč skušali odfcegnitti službi.
—Ko je Miss Stella DeKaj-ser, 40 let stara, stanujoča na 1519 Woodland ave. korakala , preko nekega praznega lota na 79. cesti blizu St. Clair ave. zgodaj zjutraj v nedeljo, je bila napadena in oropana za $100 I od bande zločincev. Pozneje sta policista Callaghan in Sar-bach aretirala Antona John-son, 11067 Addison Rd. katerega sta obdolžila napada in ropa. Policija išče še šest drugi'h
* bddejo previdni v svojih govo-I ricah. Na uho nam je prišlo, da I se je ndkaj avstrijskih, patrijo-Mtov izrazilo, da če bodejo vzeti g v armado, da Ixxtejo "streljali j- nazaj". To ni samo črna ne-| hvaležnost napram Ameriki, ki Sredi te zločince kot gade na svojih prsih, ampak je tudi | skrajno Ikaznjivo. Dva taka slučaja sta bila pretekli teden naznanjena zvezinim oblastim, in -dlotJčna dva sta bila wemu-
hče jih ne bo silil v armado, ker bi s svojo zabitos^jo v njej več škodovali kot (koristili. Vlada bo že dobila pota, da jih drugače prisili služiti Ameriki kot v vojni.
-—Vsi oni iki so bili prve dneve avgusta poklicani na preis-; kavo in ki so bili najdeni z!clra-vi in zmožni, toda niso bili vzeti v armado, ker niso državljani- so dobili ponovne pozive na sodnijo, kjer so jim prijazno pove, aH hočejo služiti v armadi ali ne. (Kdor ni državljan, seveda ne more biti nihče prisiljen za službo, tdda vladi je veliko na tem ležeče, da dobi sam sike osebe, ki ima jo prve papirje in Iki so naklonjeni Ameriki za vojaško službo.
—Mlnogo jili -govori, da če bi bil; tukaj vojaki, bi -se že zapisali, toda v Francijo ne gredo "flratov klat". To je skrajno ostudna govorica. Prvič vojakov ne bodemo • držali v Ameriki, da jih gledamo ali za {parade, ampak za vojno, drugič ne bodejo odločevali tujci kam 'bodemo šli- ampak naša vlada. Tretjič pa ne moremo razumeti; kalkšnie brate imajo Avstrijci v* Franciji? Nasproti ameriški armadi v Franciji stoje Nemci, in Nemci so smrtni sovražniki vsakega Slovana. I Kakšni bratjcnaši so torej v Franciji? Nemci niso farno sovražniki Amerikanoev, ampak naši najhujši sovražniki, kar nas je Slovanov. Tta ve vsakdo, ki prihaja kot Slovan Avstrije*- 'Cehi, Mwifrii Po Ijaki gredo na tisoče in tisoče v ameriško arma<do, le pri nas 1 Slovencih .se dobijo usmiljenja vredne kreature, ki bi še ve?hio najraje klečale v prahu pred Nemci.
-^Zvezina vlada potrebuje nemudoma ' za armatib 500 clerkov, 400 stenografov, T 50 oskrbnikov skladišč- 50 kuharjev, 100 pekov, 30 mesarjev, 300 voznikov, 400 izučenih rokodelcev. Vsi ki prevzamejo to službo, se- zavežejo, da sluižijo dokler vojna traja. Zahteva se od njih, da so najmanj 18 let stari in ne Več kot 45, n<e smejo biti manjši kot 5 Čevljev in en palc te.n ne manj tehtati kot 110 funtov, Plača je dobra, prilike ugodne. Ža podrobnosti se ipozve v poštenem poslopju.
-—Dr. Delavec št. 257 SlNPJ v WeSt Parku, Ohio, priredi na Labor Day pri Kovačiču razvitje zastave. Poživlja se posebno bratska društva k udeležbi, kakor tudi vsi Slovenci. , —Vojaški odbor št 1 je dobil že dovolj vojakov- kolikor1 jih je odločenih za dotični okraj, namreč 457. Ta odbor posluje v okraju Euclidte ave.,i kjer so večinoma premožni ljudje, in je bil prvi, ki je dobil zahtevano število vojakov. Odbotr St. 16, kjer se nahaja vaHd'a 23., največ Slovencev, ima šele 151 mož izbranih, zahteva se jih pa 431.
1..	» ;
—"Helena Zakibjnoj, 2273 W. 6th St. tofži krčmarico Julijo Kovanec na $10.000 odškodnine. Helena pravi* da je šlai. avgusta v saloon Julije Kovanec, da prosi svojega moža naj se vrne domov, ker je zapil ves svoj zaslužek, -toda sinova kr-čmarice sta žensko napala in pretepla. Sledila je- sedaj tožba
—Kot se naznanja iz Wash-ingtona, zna ameriška vlada poslati eno amertiško*-armado na Balkan, Srbom na pomoč. Kadar -se to uresniči, br svetovali slovenskim vojakom v službi strica Sama, da se ponu-kjer bodejo
Italijani v ofenzivi.
Dunaj 19. avgusta. Italijani so tzopet začeli z veliko ofenzivo proti Avstrijcem ob Soški fronti- kjer se vrtšijo hudi boji na 37 milj široki fronti. Ofcn živa se prične pri Tolminii in se nadaljuje na vsej fronti do Ja'dkranskega morja. Dunajsko^ uradno poročilo se glasi: Italijani so napadli obrežne kraje ob iSoči, kateri so pripadati Avstriji stoletja. Po hudem artilerijskem obstreljevanju, ki • je trajalo dan in pol, so Italijani prešli v napad in napadli pri Mrzlem vrhu do Jadranskega morja. Boji se vršijo z največjo ostrostjo. Dosedaj dioila poročila so ugodna.
Ubiti ruski general.
Petrograd, 19. avgusta. Minister Kerenski je dobil sporočilo, da so vojaki na fronti ubili ruskega -generala Purgaso-va, "ki je bil v aiktivni službi cti začetka vojne. Neka kom pani-ja ni hotela priznati novo imenovanega kapitana, nakar je general Purgasov zapovedal, da se komipanija razžene in u-porniki aretirajo. Uporniki so potem obkolili generala in ga tolkli -toliko časa s puškami, da je bil mrtev.
Nemška mornarica se pripravlja-,	U). aMgwsta. -Ka^xn
Viljem je dospel v Wilhelms-haven, kjer je nadzoroval nemško mornarico. Podal se je tudi na otok- Hlegoland. Iz danskega in nizozemskega časopisja se posnema- da namerava •nemška mornarica priti iz skrivališča i ise z An&leži meriti v morski bitki.
Washington, 19. avgusta. — Zvezina vlada je zidelnta načrt glede pošljanja ameriškega vojaštva v Francijo. Načrt se glasila odhajajo brigade v Franci *jo, v neprestanihv vrstah, in računa se, da bo dnei. novembra najmanj 100.000 ameriški-h vojakov v Franciji. Ne ve se za gotovo število ameriškega vojaštva, ki se sedaj nahaja v Franciji, sumi se, da znaša število 40.000, vetodar ni gotovo. Vlada ima na razpolago dovolj transportnih parnikov za vojaštvo- za municijo in za živež, in tt|di ipred submarini so transportni (ptarni-ki več Jcot preveč zavarovani. Nad 80 parnikov je že odšlo iz Amerike v Francijo z vojaštvom, municijo in živežem, pa ni niti en parnik še naletel na submarine. Vojno brodovje pod vodstvom generala Simsa drži čisto in prosto pot na Atlantiku za ameriško armaido. Najmanj 10 subma/ri-nov je bilo že uničenih, ki so se hoteli priplaziti do amerišikih transportnih parnikov. Nemški parniki vozijo-Amerikance.
Ilzmed zaplenjenih 69 parnikov v ameriških lukab, jih je najmanj 30 v ameriški službi, in sicer največjih, ki prevažajo ameriške čete. Vlada zaenkrat ne bo (pošiljala redtoe armade v Francijo, ampak sedaj so na vrsti milicije posameznih dr-iSav, ki so že trainirane. Prva odide milicija New York, Pen-nsyvania, Illinois in Novo-Angleških! držav. Za temi odide zopet redna armada,, in potem zopet narodba garda, in šele okoli 1. marca se računa- da se lahko pošlje prve oddelke rtove narodne armade pneko morja. Amerikanci na Balkan.
Vojni načrti, kot se polurad-
nn nr*r/W*a «n fhiti frnlikm jonrp-
tudi na balkansko bojišče, če zavezniki tam začnejo z ofenzivo. Vlada je prepričana, da mora ponuditi pomoč tudi Srbiji z ameriškim vojaštvom v njenem boju, da si pribori nazaj domovino. Včeraj je ameriška vlada plačala $10.000.000 srbski vla-dL
30 nemških zrakoplovov uničenih-
London, 19. avgusta. Trkle-set nemških zrakoplovov je bk lo včeraj deloma -uničenih, 'deloma prisiljenih podati se na zemljo na angleški fronti. Angleži so v zračnih bojih zgubili 12 zrakoplovov. Poleg tega naznanja angleška vlada, da so angleški poizvedovalni zrakoplovi prinesli mnogo yažnih fotografij o 11'emških utrdbah za fronto.
m zrakoplovov bombardira Nemce.
Pariz, 19. avgusta. Petnajst nemških zrakoplovov in en opazovalni balon so Fra/ncozje včeraj uničili. Francosko uradno poročilo se glasi: Nemški zrakoplovci so metali bombe v okolici Nancy. iNobenih žrtev ni bilo. V noči liied 17 -18 avgustom so naši zrakoplovci imeli Obilo dela. Stoenajst francoskih zrakoplpvov je bombardiralo nemške posto-90-aMcs funtov bomb nad Nemce. Vsi zrakoplovi razven dveh so se vrnili nazaj. Bombardirali so nemška vojaška vežbališča v Colmarju F.rescati in Habisheim, želez-; niške postaje v Freibergu, Longuyon, Grandpre in Chall erange. Opazili smo mnogo eksplozij in mnogo ognjev. Včeraj smo uničili Nemcem sedem zrakoplovov in dva opazovalna balona.
Nemško poročilo. j
Berolin, 519. — Na zapadni fronti smo uničili 26francoskih in angleških zrakoplovov in štiri opazovalne balone.
Silni boji z bajoneti.
Angleška -fronta, 19. avgusta. Nemške čete so dobile povelje, da morajo iztrgati Canadoem za vsako ceno hrib št. 70, katerega $6 Canadci preteklo sredo dobili v svojo oblast. Nemški vrtiovni poveljnik je oddal povelje, da ne sme hraniti nemška armada nobenih žtntev, da ldbbi hrib nazaj. iNemci so priredili silovite protinapade, toda Canadci so držali hrib napram vsakemu navalu. Nemci so streljali z ognjenimi in pli-novimi bombami, toda ko se je
prikazala nenišk^ inlanterija, so jo sprejeli Canadci z bajoneti ter ji prizadejali hude zgu-be. Proti večeru so se Nemci ponovno navalili na canadske postojanke na hribu. Tudi ta napad je bil krvavo ddbit. Čez noč so Nemci mirovali- tloda zjutraj je več divizij naenkrat napadlo Canadce. ki so'stali kafcar jeklen zkl. Nemci so se po dveurnem boju morali ponovno umakniti, nakar so cd-rtehali z (napadi. Hrib it. 70 je trdno v angleških rokah. Nikdar se ni rabil bajonet tako silno kot v teh bojih. Canadci so morali iskati Nemce v utrjenih kleteh in- podzemeljskih utrd-ballil, kjer so se vršili boji večinoma mož prod možu. To j-s bil najhujši boj, kar so jih Ca-naVitei prestali od začetka vojne.	,
Ameriški vojaki na Cubi.
Washington, 19. avgusta. — Predsednik republike Kuba je naznanil ameriški vladi, da je kubanska republika pripravljena sprejeti ameriške vojake /.a vežbanje. Ameriška vlada je to ponudbo z veseljem sprejela, in več regimentov ameriške armade odide na Kubo, da se tam uri v orožju.
Nemški plen v Galiciji.
Berolin, 19L avgusta. Nem-
iiteiKfejft, ffijppi
19. juhjk v Galiciji in Buikovt-
ni dobila sledeči plen od Rusov: 665 častnikov, 41.300 vojakov, 257 topov- 548 strojnih pušk, 191 metalcev nrin in 50. 000 pušk. Ogromne neprecenljive zaloge streljiva, 25.000 plinovih mask, 14 oklopnih vozov, 15 tovornih avtomobilov, dva oklopna vlaka, šest vlakov s tovorom, 26 lokomotiv, 218 železniških voz, več: zrakoplovov, nad 400 voz in ogromne zaloge £ivil. ,
Na rumunski fronti.
Berolin, 19. avgusta. V četrtek so avstrijski .regimenti pri Groseci v iMoldaviji napadli rusiko-rumunsko fronto. Sovražnik- je bil pregnan iz strelnih jarkov. Avstrijci so jim prizadejali teške zgube- ujeli »o 1600 mož, en top tv> osemnajst topov. Rusi se zopet umikajo.
Amerika odgovori papežu.
Washington, 19. avgusta. — Predno odgovori predsednik *Wilson na papeževo mirovno noto, bo Wilson pozvedel za mnenjie ostalih .izaveznikOv, vendar bo Wilson ddgovori! le v ameriškem »menu, ne da 'bi se oziral za mnenje ostalih zaveznikov.
; Predsednik Wilson namerava
zapleniti vse premogovnike.
Washington, 19. avgnsta- — Predsednik 'Wilson namerava zapleniti vse premogove rudnike v deželi in ves premog. Včeraj je obiskal predsednik sejo \ (zvezine trgovske komisije, kjer je natančno preštudiral koliko! premoga se izkoplje, koliko ve-j Ija konupanije tona premoga in koliko zaslulžijo Ikompatiije pri premogu. Cele mesece se že vrša pfreiskava, in vlada je prišla <io (prepričanja, da kompani-je silovito izkoriščajo ne samo prebivalstvo pri preflJOgovih j cenah ampak tudi vlado. Pred-no je šel Wilson na sejo komi-
mogarski položaj kajti od vsefli strani Idtobiva proteste, prvič da bo premoga zmanjkalo letos po £imi- drugič - pa da je cena premogu previsoka. Presedni-ku (preostajajo le tri pota: Prvič on lah/ko zapleni premogov- 1 nike in določi minimalno ceno premogu, drugič predsednik lahko zapleni premog in ga preko vladnih uradnikov prodaja ofočtostvu, ali pa se dogovori z lastniki premogovnikov, da prodajajo za pošteno ceno premog. V utrattnih krogih sb ttrdno prepričani, da bo predsednik Wilson zaplenil premo- > garskim baronom vse premogovnike in da bodejo potem
1 lnl	It liri nrr 1-»»'K nr#»-
Waslhungton, 19. avgusta. — Vlada se boji, da bo Ameriki in vsem zaveznikom letos zmanjkalo pšenice, radi tega je Henbdri Hoover, nadzornik živeža v Zeldi državah, ponovno apeliral na občinstvo naj bo va-•rčno s pietudno moko in naj rabi kolikor mogoče drugo moko ali drugi živež namesto plšenice. Računa se. da bo leto« (pišenice *za 400.000.000 'bušljev manj ikot lansko leto. Ce bi vsaka oseba na teiden prihranila en funt pšenične moke, bi se 'to poznalo, in pomanjkanje pšenice se ne bi občutilo. Hoover se je izjavil: Zavezniki ne morejo dobiti pšenice drugod kot iz Canade in Zjedinjenih držav.. Ruska ne more na svetovni trg- rumunska pšenica je zaplenjena od centralnih zaveznikov. Vpžnja iz Avstralije Pn Indije je trikrat tako dolga kot iz Amerike, in zahteva torej trikrat toliko parnikov, kar je seveda združeno z večjimi stroški. V južni Ameriki pa je pšenica letos jako slalbo obrodila. 'Zavezniki morajo dobiti letici 2^5.000.000 bušljev pšenice iz Amerike, in če vsaka oseba v Zjed- državah porabi namesto petih funtov jpšenice na teden samo štiri funte, tedaj bo povsod vsega dovolj, Jn niku-mur se ne bo nič poznalo. Ce pomislimo, da v Evropi računajo le funt in pol pšenice za Osebo na teden, in da imamo pri nas 4 funte pšenice na ose-bo na t^dten- smo lahko pre-
■	in v Canadi za 110.000.000 bu*|j i šljev več kot lansko leto.
.■'in . 1 "O
—Od 8. sept. naprej se v i } Ameriki ne bo smelo več izde~|| " lovati nobenega žganja. MtaoM ' go gostilničarjev je vtaknifcffl * skoro vse svoje premoženje vfl } žganje, katerega so nakupova||| 1 li v silnih množinah. Vlada se-[ daj izjavlja, da bddejo moral!i 1 gostilničarji ipJačati od tega^ " žganja poseben davek, in sicer j 1 $1.10 od vsake galone. Oe je g ' recimo en gostilničar ktmH 5000 galon žganja, bo mof^jl 5 plačati $5500 davka vladi. ' vete na žganje je nam Več p<^t 1 dvojen, in distilerije, ki so i#l plačale $1.10 davka na galonH : žganja, bodejo morale plačatii
ponovniHi $iuo, kar ga imajo ; zalogi, ka<r ga imajo pa gostfe|| 1 nrčarji, pa tudi $1.10 od vsafeŠl galOne. Zvezina vlada je p%|| prepričana, <da bo mnogim go£| 1 stilničarjem nemogoče plačatii : vse davek naenkrat, ker gostME " ničarji so imeli sedaj i^ImB ' ko so žganje kupovali, zato il je vlada izjavila, da bodejo go*l stilničarji lafttko plačevali d«S " I vek v štirih obrokih, če pokmm 1 jo varščino za poznejše plači ' lo.
i ■»
; —Clevelandski častniki, ■ spadajo k prostozidarskim ^gj 1 žam, med njimi general ZimeH » man, polkovnik MeQuigg in
■	kapitan Marcoim, so qooiii * ■ T jj. . , , Dr0ot)c«i- I
Nadzornik živeža Hoover svari prebivalce, da so varčni z živežem
+ \ . .
.	________m
iLaredo, Tex., 19. avgusta.— Zvezini detektivi so zaprli danes v -tem mestu štiri avstrijske častnike, ki so se nahajali na potu iz San Francisca in so bili namenjeni v Meksiko. Detektivi so aretirane avstrijske častnike odpeljali v Webb county ječo. Vlada je naznanila, da so ti avstrijski častniki sozarotniki nemškega špijona Ervig SdhlneBdierja, ki je bil pred kratkim tudi aretiran v San FVancisco, ko so ga zalotili, da je slikal ameriške forte. Zvezini detektivi niso hoteli dati nobenega druzega pojasnila, le toliko gotovo, da sedaj ameriška vlada pazi jako strogo fctidi na Avstrijce, iker se je šele pred kratkim dognalo, d^ ima Avstrija v tej deželi ravno tako špijone kot Nemčija. Izmed štirih prijetih avstrijskih častnikov je bil efd'en major- eden stotnik, dva poročnika. V kratkem (pridejo pred zvezino sodnijo in se bodejo morali zagovarjati radi špijo-nstva in vek izdaje.
New York, 19. avgusta. Zvezine oblasti so danes aretirale Heirtriclh iS- Fic-ke, avditorija North Germani Lloyd paro-bnodne črte, in zajedno z njim je bilo aretiranih mnogo drugih Nemcev. Zvezini maršal Pow-|der,ki je aretkal špijone, se je izjavil, da bo ta aretacija pojasnila Ameriki, kdo je naznanil nemški vladi v Berolinu odhod amerišikih transportov napram Franciji. Oblasti imajo v rokah frVffrffif	, 0 fcrivfl
mow. FrickeJa so zaprli na ISllis Islan-du, kjer g*a smatrajo za nevarnega tujca. Ficke je bil rezervni častnik v nemški armadi, zadnja leta pa je bival v Ameriki, Stanoval je Staten Is-Iandu, nekaj blokov od .ameriške trdnjave Fort Wad I worth, kjer ima ameriška vlajda svoje
J J o J r*, v,J v, ».vj/v^y-c <-a UUI«II»W ,3
•	newyorskega pristanišča. Zv,e-ff
•	zme oblasti pravijo^ da iz nje-i gove 'hiše *e Ficke po dnevu la-
>	h ko opazoval vsak> parnik' ki Je jl ■ dospel ali odhajal iz New Yor- % s, ka, in ponoči se je lahko peljal
>	v Stapleton, kjer je s pomočjoji
•	posebne priprave opazoval po-
i nočne; odhode raznihi parnikov. J 1 Dasii vlada neče povedati ni- | I česar natančnega, pa je toliko \ r znano, -da se <bo šedaj lahko ]
-	zvedelo, kdo je nemški vladi j . naznanil, kdaj so ameriške
i	transportne lajdije odplule iz
-	ameriških pristanišč. Ko se je |
-	peljala namreč prva davi/.tfa j 5	ameriške armade v Francijo,tJ r	je nekdo en dan iprej sporočil f
-	to novico v Berolin, nakar sojS i	vsi nemški submarini na Atlarpj|
-	tiku posvetili posebno pozor-^
-	nOst ameriškim transportnim®
-	parnikom, da bi potopili prvelg
-	ameriške vojake na potu v | I	Francijo. Ameriško brodovje^ j	je tedaj odbilo sest submairij^g
-	skih napadov in potopilo dv* 1 sivlunarkia. Tudi odhod ameri-
-	škiib torpedovk v angleške vo-#| e de, j*e bil »poročen v Berol|ty9 a Aretacija nemškega špijona^l r Ficloeja je jako pomembna, mM ti bo prinesla na dan marsikatere* i h skrivnost o zaroti Nemcev v|j
Ameriki. Ficke je pri prvetifl e zaslišanju priznal, da je bil ve-fi r lik prijatelj kapitana Koenig^JI il (ki je poveljeval nemškemu tf-.l d govslkemu submarinu Deutsch- 1 n land, i-n da je večkrat z njir.i h -govoril, ko se je sub m ar in mu- |
s	riske oblasti aretirale tri nefHRH
a	ske kemiste, ki so bili zdraVMgl
il	ki. Zakaj so bili aretirani, :mm
-	ne ve, sumi se pa, da so v zve|H v	z znanimi obliži, katere sol š-	Nemci prodajali po hišah, in na 1 i-	katerih obližih so zvezine obla* | i,	sti našle bacile jetike in drugil^ e	bolezni.
^^I
Mi	anna ffi v a ik T ^^ a A It * TT^ Ib j b A
L l/ L I /V Iml I 1VK A /m Ivi p n I II
IZHAJA V PONPEUEK, SREDO IN PETEK. AmviKo -	|
\ ui.rr.cLAiK AVC n «.. cajiv^joro, omo tblbmokh air. pwjkwtom
EDWA/U> KAUSH. Publish«r_Z.0t//5/. P/flC, i&fitor.
^	ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY. _
~]feadky 25.600 SloTenians in the Gty of Cleveland and dsewliere. Advertising rates on request American in spirit Foreign in language only
' • Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd, 1879.___
No- 97. Monday Aug. 20. 1917 * ■ 1 ■
Zakaj se mora vojna nadaljevati.
N«k» dopisnik ipiše: Cenjeni	?
urednik: Ali vas smem vpraša-	!
ti' zakaj sedaj ni čas za mirov-	(
ne dogovore? Ali se mora irt-	t vovati še nCkaj stoti stoč ljudi,
Bipredno se začne govoriti o mi-	r
ru?	3
"Zakaj so zagovorniki mi>ru ; imenovani pristaši Nemcev? 1
Mi tie- iarižajo fi.....zit&WmM i
j ^lisi). ilQ5ifi?Q mflfUiv številne, t
množice; ^e prepri^SifcW mt *
lahko ustavi nadaljno preliva-	(
nje krvi in mizeriJe? Ali ne mio-	:
?? re diplomacija povzročiti tega,	]
: -kar povzroči strahovito klanje	j
lin prelivanje Ikrvi?	J "Zakaj zagovarjate predlog,
■	ki je napperjen v svrho, da se	>1 i žrtvujejo nadaljni stotisoei, ko	<
vendar trka na vrata .prilika in	j
ponuja roko miru in sprave?	r
"Ali bi ne bila največja zma-	1
J ga za nas in za vse človeštvo,	t če bi se mir mogel doseči setlaJ,
'brez ffiadaljnegS prelivanja tor-	t
I vi? Ali so centralni indtugi za-	a
P vezniki <it kaj naredili v prid	\
' miru) Če niso, kako morete vi	r
trditi, da ibi pomenila sklenitev	1
■	miru sddaj ogromno korist	t t "Nemčiji? Ali ne ibi bila to zma-	j ! ga za vse človeštvo, če bi di-	*
ploniacija povzročila fe> česar * tri leta bojev, prelivanje krvi š ra* pustoseoja niso mogla pov- 1 M ffociti ?"
II Ta dopisnik ocividno jato presno misli in prepričan je, da ae> nahaja vlada Zjedinjenih dr-| |*v na krivem (potu, ker le od-f ločena, da ne iprencha prej, do-I kler ne dlobi zmage. Na ta vpra-l< Sanja je prav lahko odgovoriti, J:! toda pismo je dokaz, Ida se do- 1 pisnik loot ostali njegovi rojaki 1 v majnjšini ne zavedajo silovite 1 j| naloge, katero imajo Zjed. i 1 države, ne zavedajo se dolžno- < I iti, ki jih imaJo napram samim I |, tebi in napram potomcem. Na < »gorejsnja vprašanja bi se dalo sledeoe odgovoriti:	i
§ i. .Sedaj ni'čas za mirovne i] | govore, Iker Zjedinjene države, Amalija in Francija 'ne Iščejo v 1 prvi vrsti miru- ampak iščejo 1 !> image, zunage demokracije nakl 1
avUokracijo, in mir, stalen mir, I pride Hoot sad take zmage. Če se : mora žrtvovati stotisoče življenj, biljone dolarjev, je sicer : obžalovanja vredno, toda potrebno. Nobenega miru ne more biti brez zmatge. 2.Zagovorniki miru so danes p v službi Nemčije, če se zavedajo tega ali ne. Lahko so pošteni v svoj91 sentimentih, goreči v svojih prizadevanjih, da feifle (preneha z vojno, toda mir {kaitercga -priporočajo, bi bil le , nemški min ki bi tgnozil celo onim generacijam, Id danes še niso rojeni. Diplomacija v tem r času ne more ustanoviti stalne-.ga miru. Vsakdo ve in brez vprašanja je. da Nemčija Idanes ne privoli v noben drug mir ka-ii kor po vojni mapi. Kaj to pomeni? To pomeni, da Nemčija obdrži Belgijo, Srbijo, "Rumn-: nijo, Poljsiko. se vemo Francijo, ",;.'•■ itd. B-elgija ibi ostala križana l<» Nemcev, Srbija uničena, in nemški moloh bi neprestano vsem drugim narodom grozil s popolnim uničenjem.
3. Mi smo prepdičani, <la se m< ra vt^na nadaljevati do zmagovitega konca, manj radi prebivalstva- ki se nagaja danes na svetu, kot pa raid i bodočega zaroda. Mir, kadar pride, mora priti tak, da ostane večen, toda mir sklenjen sedaj bi naredil Nemčijo najbolj močno in najbolj tiransko državo na svertu, imperijalizem bi se tako utrdil, da bi ga- bilo nemogoče
DVEi%t V • t',	i ,4	4.\' 'V
r
zatreti, kajti nemško ljudstvo	s
bi ibilo prepričano, da ima vse	n dol>ro le od kajzer^a pričakova-
ti.	*
4. Mir, ki bi se skleinil danes	z
ne bi pomenil zmage za nas in	n
za človeštvo. Tone bi bil mir,	^
ampak golo ipremirj-e, preluldija	*
k še bolj krvavim vojskam. In	h
kersry ""zavezniki (prepričani o	®
tem* se neoejo podajati z Nem-	7
wmmmmmmmmm «
dneh ni druzega 'kot korist	I Nemčiji. Hohenzollernci, eks-	v poirenti militarizma in imperi-jalizma 'bi <bili absolutni mojstri Evrope, in v/ teh narodov bi skovali vojaško mašinerijo, s katero bi podjarmili svet ne za demokracijo, ampak za tirani-jo. Diplomacija ne more odvr-	S niti te nevarnosti. Zmaga na	P bojnem polju lahko povzroči	v to."	k To ni samo evropejska voj-	v na. Niti nikdar ni bila. To je	(j ameriška vojna, kajti vojna je	z vseh svobodni'h ljudi, Amerika-noev, Francozov, Angležev in	f Rusov proti zatiranju, milita-	1; rizmu, proti vsem silam reakcije. Ta vojna se mora vršiti do	^ konca. In ta konec mora pome-	z niti popolno zmago za ameri-	n šdoo oroižje, za4 oroide zavezni-	s kov, za svobodo vseh narodov	v
bpas	<1
«	r v. .	i
-o--g
Zavrnitev papeža, p
v	0
š
Papež je razposlal svoje mi- v rovne načrte vsem onim drža- ^ vam« ki se nahajajo v vojni, pa s tuJJi vsem nevtralnim državam. v Papež hoče povzročiti mir, ali p če 'že mini ne, pa vsaj pripravi- c ti posamezne države do tega, ^ da začnejo resno misliti o miru. v Papež- sicer mima -nobene po- 11 svetna oblasti, in'kot "vrhovni r ipastir duš" mu tudi ne prija 7 vtikati se v "umazano politiko" ;jj toda od nekdaj je imel paip«ž lc gotovo moč in gotove iposlušal- ^ ce, in s tem seveda tudi iprecej- ^ šeii upljiv. Zato posamezne dr- ^ žave ne bodejo kar na kratko zavrnile papeža v njegovi mi- ] rovini akciji, ampak mu bodo na ' lep, diplomatski način poveda- s le, Ida sicer cenijo njegov trud, ; ki ga ima s prizadevanjem za 1
mir, toda z njegovim prizade- 5
, J7s	f
vanjem ne bo mc,
Zjedinjene države stoje trdno ( pri svojih vojnih načrtih, ki so ^ praktično isti -Ocot so vojmi na črti in cilji Francije in An'glije. Tako se glasi uradno naznanilo državnega oddelka ameriške vlade, in dasi nam ameriška vlada ni še ipopolnoma jasno povedala v»e podrobnosti o vojnih načrtih in ciljih pa je tolilko gotovo, da lahko nasi vladi zaupamo, da je poštena v ] svojih njimenih, in da se bo do ktonca borila za 'detnofkracijo i proti pruski avtokraciji.
Predsednik Wilson in državni tajnik Lansing bodeta z na- . tančnostjo preštudirala papežev dokument, predno se ogla* sita v javnosti. Toda gotovo j1?, da odgovor Amerike na papeževo mirovno noto ne bo ugoden. Vrhovni glavar (katolr&ke cerkve sili narode, da sprejmejo (princip "brez odškodlnine in aneksije", nadalje da Nemčija povrne vse, kar je dobila, zavezniki vrnejo Nemcem njih zgubljene (kolonije, in da se vprašanje Poljske, neodrešene Italije, Alzacije in Lotaringije ,ter Balkana reši potom mirovnih konferenc. Amerika močno
vali nemški in avstrijski katoli-j ški diplomatic, zato se za sedaj no upošteva resna volja papetža
glede njegovih mirovnih načrtov.
Francija, Anglija in Italija so se že izjavile, da potd! pogoji, kalkor jiih papež namiguje, se ne more sleleniti miru. Te države se ne morejo vrniti na status , 'kakor *e vladal tpred vojno. Zavezniki so skrajno trdno odločeni, dane stkleniejo ipre* miru, dorfkler ni pruski militarizem popolnoma uničen, dokler ni nemško ljudstvo prišlo do prepričanja, da s kajzerjein na čelu ne more nikamor več naprej. Le tekla j, iko 'bodejo te vlade prepričane, da je večni mir garantiram se bo pričelo obravnavanje za mir. Zavezniki ne morejo dovoliti, da ostane Belgija neodškodovana za svoie nadčloveško trplenje, ne morejo dovoliti da ostane Srbija poražena na tleh pred nemškim molohom, ki si je postavil za svoj cilj Bagdad. Zavezniki ne bodejo pustili tHdmjave Metz v nemških rokaih, da ima Nemčija neprestano zahrbtno bodalo v rolkah, kot se j* izjavil Moltke, da s tem bodalom grozi Franciji in jo zabode, kadar ^wi^nil^llliAft'hno. Alzacija in
'(■ipipfyfr'rnvvnn'iy'iiWFMTi..	<*
Lot ar indija ne m one jo ostati v nemških rokah.
Toda upošteval se bo pape-r*ev nasvet vseeno, toliko se laMko razvidi pr> mnenju razmrh diplomatov. Dasi je papež le duhovni vladar, pa je njegovo stališče tako, Ida najde njegov glas 'odimev. Diplomacija je prepričana, da ima papež največji uipljiv na milijone ikatoli-kov na svetu, pasi ne priznavamo posvetnega vtikanja v državne zadeve od strani papeža, pa je njegova oblast vendar tolikšna* dia se mu vsaj dostojno odgovori, 'kadar posipa izjave v svet.
še nekaj je vpapeževi' izjavi. Zavezniki sumijo, da so papdž« znani maksimalni kot minimalni mirovni pogoji centralnih sil. In državtmki centralnih sil veldo tudi, da je pepežu «en<a ali druga stvar znana, kako obstoji pri zaveznikih. In zavezniki se čudijo, aH ne foo Nemčija z veseljem se oprijela., papeževe ponudbe. Da je papež v nekaki ožji zvezi z avstrijskimi in nemškimi katolik«, je gotovo, 'kajti vse nemško časopisje z veseljem pozdravlja papežev nastop, kar znači, da je papež govoril po mišljenju) in po željah iNemcev. Nemčija se danes oprime vsake slamice upanJa, kjer misli, da ostane nekaj za njOi ker četudi stoje danes nemške armade nepremakljive na frontah, pa }e notranji položaj tak, da mora propasti v kratkem nemško cesarstvo, in čimdalje več nasprotnikov na frontah zaveznikov ne daje Nemčiji nobenega upanja na konečno zmago.
Papeževa izjava glede mint in mirovne konference ne bo imela nobenega sa$u v neposredni bodiočno&tK lahko se pa zgodi, da bo pozneje upoštevana. Na vsak način pa se nam zatrjuje« da bo -ameriška, laška, francoska in angleška vlada odgovorila uradno papežu, in na te odgovore zaveznikov je vsakdo skrajno radoveden.
-o-
0 združenju organizacij.
Lorain, Ohio.
iNešitetokra se je že pisalo po naših raznih časopisih glede Združenja posameznih jednot , in zvez. Koliko papirja se je že uničilo! Polne kolone v časopi-. sih so prinašali to in ono, kar je bilo koristno nam vsem'. In ali smo s>e že približali do danes k^kiin gotovim ciljem? Še vedho stno na istem mestu kot . smo bili. Včasih se je res že . prikazal žarek upanja; radova-; li smo se in 'bili veseli' da smo
-	se spametovali in prišli do la-1 »tnega prepričanja, da le edino \ v združenju je moč. Ali vsi ti
-	zlati uipi so splavali povodi; za i peljani in goljufani smo »bili, » kot popotnik, ki se izgubi v pu-5 -stavi Salhari, kateri gre za fato 5 motrgano.
Kdo Je temu kriv, da smo ve-
moj namen! friMi to /agonet-ko; kajti ne morem trditi/ da sem popolnoma zmožen in vešč v vsdi 'ozirih, le mimogrede mi bodi dovoljeno izpregovoriti pair be^idi glede nas samih in
Takoj v začetku* ko so se začele ustanavljati naše prve organizacije, ozfaoma jednote, imele so presitati hude bole, to je v finančnih in drugih razmerah. Gotovo se še spominjajo naši prvi ustanovitelji teh organizacij, kako visok asesment so morali plačevati. Ali bili so trdni in'.zavedni; kar so postavili s trudom, niso hoteli poldire-ti z enim samim sunkom, in ■tako smo pririnili do danes; borba za obstanek »e je vršila nazaj od zfyeli nepretrgoma do današnjih dni.
Pri|li pa so v naše prve or-ve Organizacije zli duhovi, po-domače razprtije in zavist, narod se je pričel cepiti v več riaz-redov ali panog in talko so se začele ustanavljati iz zgolj sovraštva nove jednote in zveze, tako da imamo danes v Zldru-ženiih dtžavah po vseh kotih raztresene organizacije in vsaka tdh je pa tudi svojega mišljenja ter zastopa svoje stališče. Tako imamo katoliško m narodno j-edinoto, svobodomiselno in delavsko zvezo ter še ipar drugih korporacij. Vseh teh organizacij glavni cilj je seveda podpirati nas. Druga slaba napalka pa je, ki se lahko šteje v narodni greh, školdovati ena Idrugi- kolikor mogoče v vseh ozkih, kar se je že lahko vsakdo prepričal po svoji lastni izkušnji. Ta večni boj ni še <nas izitreznil; strankarstva in ko-ristolovstva nikdar ne zmanjka in ravno po teJ struigi drve naše organizacije v svojo lastno pogubo.
M/arsikdo si bo -mogoče tolmačil to napačno, kar je pa gola resnica. Seveda, če bi hotel to obširno razkladati, ne bi bila dovolj eAa ali dve poli papirja. *Caj Pisati in zopet pisati bi bilo treSa in ne <bi zmanjkalo ddkazoV; da se naši domovi tresejo, jokajo na vseh koncih in lorajih W nekega dne mogoče Idočalkamo, da Ibo ostalo le kup razv&lim.
Ker sem pa že zašel precej daleč v stran od' mojega prvotnega smotra, preskočiti moram nekaj milj, naprej ali naza1 ter se nekoliko bolj podomače pomeniti o naši SDPZ v Cone-maugh, Pa.
Jaz sem član te zveze že lepo vrsto let; znane so mi tudi razmere več ali manj, in ker je prišel ravno pravi trenutek, si štejem skoro v dolžnost« da se tudi tukaj nekoliko izpodtak-nem.
SDPZ s sedežem v Cone-maugh, Pa. je bila ustanovljena 116. avgusta 1908. Kako da se je ta zveza obdržala na površju do danes, bilo bi preobširno poročati; rečem le toliko: zajhvaliti se je treba v prvi vrsti požrtvovalnosti vseh članov zveze, kajti že parkrat bi morali zapeti litbero. In kdo je bil temu kriv?
Ne mi člani sami, ampak slab ol.libor v glavnem uradu skozi celo vrsto let, kaiteri se ni toliko brigal za korist članstva, marveč za svoj lasten obstanek in ne bojim se povedati resnice: za njih lastne žepe. Ne trdim in ne sodim slabo celega odbora, ki je bil v uradu kateri je danes, čast tudi možem poštenJakom, no saj so skoraj morali biti pošteni, ker niso imeli nobenega stika z zvezinim premoženjem, so pa drugi bolj z mirno vestjo spravljali stotake. . Mi* mirne in pohlevne ovce, smo pa tiščali iptesti v žepu, .se rotili in preklinjali, plačevali naklade vrh naklade; pa naj še kdo trdi, da
ni to pribita resnica. _
Nekega dne je pa zveza iz-1 previdela, Idia ne more vedno tako naprej, in sprijaznila se je \ z lepo idejo, da se združi ali i pa pridruži k SNPJ v Chicago, t 111. Vršile so se v to svrho veli' , ke predpriprave, časopisi so : poročali na dolgo in široko, mi > pta smo čakali kot Izraelci od-
; Ila trrrs
) možje od vseh vetro% v Ctuca-
let potem je bil ves Oh/icago na nogah; iz vseh štirih kotov Združenih držav so prišli delegat je, opravljeni kot kaki svat-je. Kaj so tam ugibali in ukrepali, nam ni znano, mi smo preneumni, da bi morali vse vedeti iLe tako mimogrelde smo pobrali par dtobtinic, da SNPJ nas ' sprejme pod svoje okrilje pod raznimi pogoji in "Proletarec" je o vsem tem tudi obširno poročal. Kaj Je bil glavni vzrok, da se nismo takoj združili, je znano menda vsakemu; berača se vsakdo ogib-Ije in taki tiči smo bili tudi mi.
Seveda tiču je treba perja, da leti* tako smo morali tudi mi nekaj ukreniti; oziroma iz Conemaugh so nam poslali prošnjo, poziv ukaz, razglas, naklado za 4 mesece po $Oc v idtosego solventnostiv Kakor pridne bučelice, znašali smo skupaj, mašili luknjo, popravljali deficit, prepričani gotovo, da smo čim prej dovolj močni, da se združimo s SNPJ. Kaj imamo v zahvalo za to? Gospoda v Conemaugh se nam smeje široko v pest; Jezovi, ki so ibili napravljeni, so se pričeli rušiti, nova zarota se je skovala proti nam- ki nismo nikdar niti slutili, kaj se vrši za našim hrbtom. Plačevali smo sex: naklade le pod pogojem, da se priklopiino k SNPJ iai zadovoljni so nas tam sprejeti pod dobrimi pogoji, vsaj kakor se je čitalo v "Proletarcu". - Ali naši odborniki so se spaj-Idašili z odborniki sv. Barbare v Forest City, Pa.; sešli so se skupaj dne 20. julija 1917 in tam so se kar na kratko med seboj pomenili, bre» najmanjše vednosti nas članov, kako bi bilo, če bi se SDPZ in pa sv. Barbara skupaj združili. To pač ini t€l3ko kaj takega ukreniti, eden reče j a, ali da, drugi ravno tako; ali gorje tretjemu če reče ne. 'Dobi j iti poJwtici, pa je mirna Bosna. Par dnij za tem že krožijo glasovnice po »svetu; ti pa, prijatelj* vzemi v roko svinčnik ali pero in mimo brez vse skrbi napravi križ (X) v okvir pod besedo "Da". Ako bo to tebi 'kaj koristilo ali ne, te ne briga; delaj po ukazu višjih.
Ka1 me, tako se domišljujete, vi gospodje vConemaughl
Jaz bi rad vprašal vas, glavne odbornike, Iddo vam je podelil toliko moči in časti, da delate kar. po svojih glavah, meni nič, tebi nič. Nikdar se ni čulo niti besedice v javnosti, članstvo zveze niti slutilo ni, da ■snujerte združitev s sv. Barbaro. Kaj takega nismo pričakovali in upam, da tudi n«e bomo dočakali. Mi člani se bomo popolnoma postavili po robu ^am in rtflsJim tudi« da imamo toliko moči, da prekocuha lahko strmoglavimo.
Jaz pa apeliram, prosim in svarim vse člane naše zveze, da se naj ne prenaglijo; prepričani bddimo, da zle posledice te kontrobantione zveze »gotovo sledita
Končno zaključim moj dopis pis in pozdravljam vse člane SDPZ po širni Ameriki.
Anton Miglič, tajnik. Dr. "Planinski Raj" št 35 SDPIZ.
Odbor: J. Hlebčar, predsednik.
J. Primožič, blagajnik.
J. Svet, zastopnik.-
>	(Pečat društva.)
o
; Nemci proti Odesi
Nemška armada v Rumuniji 1 ima danes nalogo spraviti pod 1 svojo oblast celo Rumunijo. Dosedaj je šie dober kos Rumu-
-	nije v oblasti ruskoHrumunske
>	armade, in sicer provinca, ki ; se imenuje Mloidavija- Nemci i so ufporaibili rusko slabost v Ga-, liciji in Bukovini ter posvetili
-	vso pozornost rumunski fron-
>	ti. Kajti Niemcem se obeta sil-i 110 dragocen ple.čc podjarmijo
[lika*. Celo boji v Flandfriji niso t^ko velikega pomena kot
boji <v Rumuniji.
V Moltfaviji so imeli Nemci še vedno velike težave z napredovanjem. ODočim so se ruske airmade v Galiciji neredno in v paniki umikale, pa je ostala rusika armada v Moldaviji kolikor toJiko lojalna. Uporni duh revolucije se ni razširil med Tusko-rumunsfco armado. Tu so stali Rusi junaško z Runi unci, in rumunsko junaštvo je nmago upljivalo na moralo ruske armade.
In sedaj se je vrgla vsa sila tevtonskih polkov nad Rumun-ce in Ruse v MlokUviji. Ko 60 dobili Galicijo in Bukovino v svojo oblast, so nemški strategi prepričani, da potrebujejo tudi Moldavijo, kajti le na ta način udarijo lahko v Besara-bijo in maprej proti južni Rusiji, kj»er so žitnice, kjer je žita dovolj za ves nemški stra-dajolči narod? Rusko-rumuruska armada v Moldaviji se nahaja v nekakem kotlu, od treh strani obdana od avstro^nemške in, bulgarslke armade, in nemški] gemeralni štab je pripravljen to armado uničiti.
Dosedaj Nemci niso imeli še nobenega uspeha- Sicer so Nemci povzročili silovite napade, toda zad/eli so na tak odpor, da so morali odnehati. Res je, da se je rusko-rumuuska armada umaknila za nekaj milj nazaj, toda s tem je dobila še močnejše postojarnloe kot jiJh je imela pre^, Medtem je rusko-rumuinska armada tudi vjela že nald 4000 Avstrijcev in Nem cev v Rumuniji. Tako napredovanje pa ni po želji nemških strategov.
Lansko leto, ko so Germani
j^t^dkri ^živeža^' st^o oblast. In če hočejo Riusi to| preprečiti, morajo nemudoma zmagati in s trdim porazom u-staviti nemško napredovanj«".
Nemčija ne namerava iti j pregloboko v 'Rusijo. Skušnje! v zgodovini kažejo, da kdor je , globoko Ikorakal , je bil koneč- ' no porazen im jie izgubil vso ivo jo armadQ. Ce Riusi niso dobri ; borci na tujih tlcth,- pa se zna- j jo (doma tako žilavo braniti kot noben drug narod. In Nem čija to dobro ve. Zato .pa' ni j verojetno, da bi Nemčija, ki j je sicer previdna v vsem, sledila Rusom v notranje pokrajine- Pa še nekaj druzega je, ki odsvetuje prodiranje v notran- ; josit. Nemška fronta bi <sfc preveč raztegnila, in mnoge nove divizije bi morale braniti to fronto. To je pa brez korist! i za nemško armado. Pridobitev': Galicije in Bukoviwe je bila nekaka "narodna potreba", zavzetje Moldavije bi odprlo Nem čiji ruske žitnice, ne da bi pri tem nemška armada bila prisiljena preveč se oddaljiti >od svojih mej. In če še Rumnncem in Rusom posreči pospraviti poljske pridelke prej, predno dospejo do njih Nemci, tedaj Nemci fcudi na tej fronti ne bodejo prodirali, kajti brez pomena bi bilo naldaljne prodiranje, kjer ni nobenega plena.
Vojna v Moldaviji je ogromnega pomena za vse zaveznike. Če Nemci zmagajo v Moldaviji, s tem sicer »ne pridobijo nobene praktične vrednosti, kot je niso pridobili v Belgiji ali Franciji. Toda zaupanje dobi Nemčija v svojo armado, in to Dalje na tretji strani. ^
Idilno	I Antisepsol
milo	j« antiMptifin« tekofi-
»na za notranjo in vna-njo raba Rabiti bi ga . morali vsak dan kot
Milo za toaleto, obraz ali kopelj mora J«4™ 123£ vsebovati sledeče kakovosti: Biti ^c^aTJStot mora Čisto, zdravilno, antisepti&no in	I
nerazdražljivo.
Severn's
a	I	Foot Powder I
uBVBl 9 S	(Srwov Pratek za |
W W	W	nog«) j« znan kot an-
fl e	■	tiMptifino preprečita
MaHflfOtftfl	okjUta potne, ote-
muuibaicu ^ * ^po.
kane noga
_ _ ■	Cena SS centov.
Skin Soap --
1	Pobe toh h dob« tudi
druga tdntllt ln toal»tM pripravka lidalftn« ln ki M
(Severovo Zdravilno milo za koio) vsebuje vse to. Je izvršno za otroško X^nT^jTC kopelj ln je pravi materin prijatelj. kuiaihyMvmKlL & „h Mnogo družin ga rabi vsaki dan.,	^»or^obiu^^
Gena 25 centov, noaiod
jj W. F. SEVERA COn CEDAR RAPIDS, IOWA
HIŠE LOTI I
iiiimitimiiiiiiiiiiiiiiii v EUCLIDU iNihhihiiiiiiiiiiiiiiiiiii
I Nove tovarne, novo mesto se gradi v Euclidu. Slo• renči, kupite'lote sedaj, raš denar se potroji r kratkem.
m	m
I DANIEL GARAPIČ, I
REAL ESTATE
I BUSS ROAD, EUCLID, O.	tel. WOOD TI» w
" =
JmwL	Ali vas veseli narava?
lllmL	■ Tedaj ti preekrbite fotografski
IIIBiifif^V aparat, s katerim lahko delate najle-llHlIlU ll ff P^e slike narave. Pa tudi slike vaiih
|1| tj prijateljev in znancev. mV* v	N«jbo|ji« aparat« dobite pri
H H®^ F. BRAUNLICH
WXrM	LEKARNA
^fl lil lini	1353 E*56(11 ST MF
I IOS. ŽOKALJ I
I W	6408 ST. CLAIR AVE.	9 *|
g	1' ; I
*	SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN
POSET MOJE TRGOVINE.
■ Veliki zaloga finih moških klobnko?, kap, hlač, itd, j
mr VSA MOŠKA OPRAVA. *
I "Ai	i i g	ll
I	Mastatas «*ut*|Irnrfil.W«.	'v 1
■ ■
I ||	l|	—Tj I
UST. 13. NOV. £2£jBk H INK. 13. MARCA 1 I
■	1010.	.■rtcrarn^	1914,	I
■	II v drŽavi omo hBHP } v državi ohio [| I
I Tel. O. S. Princeton 127« R	VrtonU uisdt 10B2 E. «2ad SL 1
UPRAVNI ODBOR:
»Predsednik: PRIMiM KOGOJ, 3904 St Clair ave. f Podpredsednik: JOHlJ GORNIK. 6105 St. Clair ave. Tajnik^ FRANK HUDO VERNI K, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JEIRNEJ KNIAUS, 1052 E. 62nd Street.
NADZORNI ODBOR:
LOUHS J. PI'RC, 6119 St. Clair ave. IGMAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RiUiSS, 6619 Bonna ave. N. E.
POHOTNI ODBOR:
JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKjAjR, 1081 Addison FRANK ZORICH, 5909 Grosser ave.
FINANČNI ODBOR:
FiRANIK M. JAKSIiC, 1203 'Norwood Rd. FiRANIC CERNE, 6030 St. Clair ave. P .ANTON GRDINA, 6127 St Clair ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
, FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASIJO ZVEZE:
j "CLEVE.UANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan.
Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada.
K ^ .'»M! .n.i i. I..MI
Nadaljevanje Iz druge strani.
t '
je danes velikega pomena, ko se je lotila nemškega naroda brezupniost, "ko trpi lakoto in pomanjkanje.
Ruanunsika armada, dvakrat ie zapuščena od Rusije, je se-, daj tridno držala, Ikar ji je ostalo. In če se ruska armada količkaj zgane, Idobijo Nemci v Moldaviji občuten pqpaz, ki bo imel precej upljiva na konec vojne.
vrV	! O
Mnenje generala Pershinga.
Pariz, 19. avgusta. General Pershing se je izjavil: Vojna se more dlolbiti le s silovitimi udarci ameriške armade skupaj z zavezniki. Vsak mož, ženska in otrdk mora (podpirati vlado predsednika Wilsona, da se oboroži in opremi ogrm-na ameriška armada za kemeč-rii boj z Germani.. Vojna se ne bo tdiabila z denarjem ali z darovi za Rudeči Krte. Ameriško ljudstvo se mora zavedati, kaj vojna pomeni* Zmagali ibode mo le, če bodemo zadali sov-ražniflcu motne, silovite udarce." General Peirshing je zdrav in jaJko priljubljen piri vojakih.
Generalni žtrajk.
Kodanj, 19.y avgusta. Generalni štrajk tekstilnih delavoev na Sašlkem v Nemčiji je bil proglašen. Lakota in slabe razmere so vzrok.
Žganja ne bo več. ,
Washington, 19. avgusta Gb polnoči 8. septembra stopi v moč nova (pfostava- ki prepove: •dfcje izdelovanje vsakovrstnega žganja v Zjed. državah.
Nepostavna vojna.
|| Peking, 1119. avgusta. Avstrijska vlada je protestirala pri kitajski vladi, češ da }e (kitajsika vlada nepostavno napovedala . :vojnio Avstriji. Kitajska n*po-Vved vojne bi moralo 'biti odobrena od obeh zbornic parlamenta, da bi 'bila veljavna. .(Vprašanje je, ce je avstrijski parlament odobril avstrijsko napoved; vojne Srbiji Ne. Cesar je sam iz svoje volje napovedal vojno Srbiji, pa je bila kljulb temu "postavna". Bruna I ne vidijo v svojih očeh-
Vseslovanska republika.
iPetrograd, 14. avgusta. — Centralni odbor iMalorusov je sklenil, da se snide 28. avgusta v Kijevu, da "se Rusija organizira na podlagi federativne republike, (kjer bi bili zastopani
1
j —Pred sodnikom Vickery na novi sodniji se vrši Obnav-nava glede podpisov Onih oseb, ki so ®ef podpisale proti ženski volilni pravici. Sufragete trdijo, da je polovica podpisoc ponarejenih.
PORODI IN UMRLJIVOST V ZAGREBU.
(Hrvatski dnevnik,* 20. maja.) Pri seji oagMfcskega mestnega odbora, ki se je vršila 14. maja, je poročal odbornik Virbartič med drugim tudi sledeče: "Po statistiki je bilo u-gotovljeno v Zagrebu sledeiče število porodov in smtrnih slučajev v Zagrebu, ne vštevši vojaštva:
Leta 1914 porodov 2401, smrt. slučajev 2126. iLeta 1915 1 polpodov 2007 smrt. slučajev I 2315. Leta 1916 porodov 1761, 1 sinrt. slučajev2302.
Pomanjkanje hrane bi moglo povzroičfi-ti med prebivalstvom upor."
DELOl
Možje vseh vrst dobijo delo v storage battery. Oglasite se takoj. Willaird Storage Battery Co. 346-36 E. 131st St. (98)
DELO I
Delo dobijo možje za splošna dela zunaj tovarne. Oglasite se pri Wilard1 Storage Battery 1 Co. 246-86 E. 131 st St. (98)
V naJ®m se da hiša na 1007 E. 74th St., ima sedem sob, kopa- ; lišč^, •električno razsvetljavo in . druge udobnosti. Vprašajte v uredništvu lista_(99) ]
ŽENITBENA PONUDBA.
(
Želim se seznaniti s Slovenko, od 28 do 35 let. Jaz sem strojnik- star 36 let. Samo ires- J nične ponudbe se naj pošiljajo ! na W. Mfallen, 5816 St. Clair 1
ave. Cleveland', Ofliio, (98) ; ................— .
Iščem sobo brez oprave, med 70 in 79. cesto. Kdor ima tako sobo, naf ijaznani v uredništvu._(99)
Naprodaj
je fina 'hiša, 6 sob, fino oh,ran-	1
jena. Skriljeva streha, kopali-	I
šoe in toilel. Lepa klet. Vpra-	<
šajte na 1379 E. 65th St. $3.000	j za hišo. /
»Naprodaj	[
je krasna farma, 50 akrov, sa- j mo 10 milj jmžno od Public j Square. Cena je $225 na aker. .
yrtru%!irrieuhpvvoj51
Kolekta SL N. Doma.
Kolekta okraja št. 10 je končana. Ta okrasje obsegal od 55. ceste do E. 52nd. E. 53. cesta leva in desna stran 52. in 51. uttce. J;
Nabiralike so bile Miss Rozi Krive in Mrs. Ana Permozer. Dainovali so sledeči: — Josip Petek in Jolhn Pifkš po $5.00. Frank Majdio $13.00. Valentin Šiebenik, Primož Lav nič, Ivan Tbmalžlič, Fort. Zupanjčič, John Dejal- po $2.00. — Anton Ar-teli, John Jalen, Jakob Šfcufca, Josip Grill, Mary Grill, Mike Udovič- John Strainer, Frank Pernat. Anton »Jakopič, Anton Keržič, Vineenc Beoo, Karol Polak, Frank Mangoc, John Lavniša, Loluis Erste, Frank Drobnič, Frank Felicjan, Rozi- 1 ka Krivec, Franlk Matičič pio $1.00—Josip Jenič$i.50 — Ferd., Artelj, John Viktonar-Gregor Rejc, Mike Klemeneič, Anton Mulec, iNick Terček, Antoin Pucelj, Frank Rozman, (Anton Levstfk, John Brolih, Adolf Gaš-peršiič, Frank Brate, Leopold Gorišdc po 50c. — Jakob Kol man, Matevž Bošnjak* Frank ŠlOser, Fanny Ujčič, Anton Pevc, Anrton šušteršič, 'Anton Drobnič, John Razbc*r-šek, Anton Strajinar, Joe 51o-sar, Fanny Smrmo, Anton Va-knčič, Anton Sankovič, Frank Zagorc po 25c in Frank Koro- ; šeč 20C.	'
Siku pa j oddanih 56 kuvert v svoti $52.70.	.
Kolekta od okraja št. n-17 -21 ?n 22 še ni priobčena« pride 1 kmalu na vrsto. Potem Ikončno pridejo še erfk'rat vsi okraji skupaj tpriobčeni in s teni bo priobčevan^e končano in upam, da bo vsem vštreženo'.	;
Tajnik. ,
Uživajte življenje!	(
■ Slavni norveški severni raziskovalec Fridtjof Nansen ipra-; vi, da je bistveno potrebno za . 1 naselbine in državo, da j« vsak dr&avljan vzrejen' v ideji, Ida popolno razume dolžnost na- 1 prani sebi in proti drugim in j • da ^e sreče« kolikor more biti. 3 'Melanholija in pesimizem je ' greh, če vodita do neaktivno- i sti, In mi bi radi pristavili« k te- 1 i mu, da so mnogokrat želodčne * neprilike odgovorne zato, da je 1 Trinerjevo ameiriš/ko grenko vi- « no najboljše zdravilo za enake r i neprilike. Sčisti želodec, poma- * ga prebavi, poVime aj>etit, oživi ^ razum in učvrsti ves sistem. 1 Cena $100. Po lekarnah .— 1 Trinerjev liniment je zdravilo ^ •pfcrve vrste. Je jalko uspešno na-ipra-m revmatizmu, nevralgirji' * »ranam, napetju. Cena 25 in 50 5 c# po posti 35 in 60 c. Jos. Tri- f ner, kemist, 1333-39 So Ash- a land ave. Chicago, DI.
Naprodaj so štiri » harmonike,
šti.rivf|tme, vse nove, se proda-	j
jo po zmerni ceni. Oglasite se	š
pri Fr. Sptruk 1327 E. 49 St(98	\
Dva poštena fanta se sprejmeta na stanovanje, front soba in ^ vse potrebno, ifcio Norwood T
m- _ (99);
Dekleta dobijo stalno delo " The Cleveland Mttal Products
Co. 1135 Ivanhoe Rd. (97) ,
■	2
Dekleta idobijo stalno delo, da	1j
pomagajo {fri "napravah za	v
ameriško armado. Ko so izu-	v
cene naredijo $16 do $25 na	i<
teden. Začetnicam se plača $8	1 na teden. Pišite angleško na
Postoffice Bok 68, Station D.	,
City__(98) 2
NAPRODAJ	F
je lepo urejeni candy store, ki ^ se proda po jako nizki c^ni ta- _ di odhoda. Oddajo se tudi štiri sobe) za družinfc*, nizek rent. POzve se na 1063 E. 61st St.
_ (97)
POZOR!
Zginila je psica, bull dog pasme, 4 mesece stara, je črna, okoli «vrata bela in pol glave bela. Kdor jo ima, naj jo pripelje na 984 Addison Rd. in
dobi $5.00 nagrade.	(97)
---i--
Lepa hiša je naprodaj, za dve družini na 1151 E. 76th St. Cena $3000	(98)
čistilci avtomobilov idobijo delo. The Baily Co. Vprašajte
Mr. McGrath, 9. nadstropje. J -————.—-—-----—-—
Pozor Slovenci!
Kadar »potrebujete doma v hiši plumberja, tedaj pokličite svojega rojaka; in z veseljem vam protračunim, koliko velja popravilo alii koliko veljajo nove »stvari. Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše so nizke in delo garantirano. Svoji k svojim! Ediina4slovenski iplura/ber.
Nick Davidovich,
1081 Addison Rd.
Plumbing, - Sewering Gas Fitting.
Princeton 2984 K. (105)
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik.
Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. •
v DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland. Ohio.	(X49)
Hiše naprodaj.
Več lepih hiš je naprodaj na 66. cesti. Hiše se dobijo po jako nizki ceni. Oglasite se pri J. Lush m, 1065 E. 66th St. (98)
Naprodaj je hiša za 3 družine, 12 sob. Rent $40 na mes. Cena $4100. Oglasite, se pri lastniku na 1098 E. 66 St.	(97)
Čedna front soba se odda za enega ali dva fanta brez hrane.
1089 E. 66th St.	(97)
Nervozni ljudje. ,
Nervozni ljudje "bi morali je- i mati Severov Nervoton. Mr i AnkTrew Rajnik, 1270 Mime St. No. i. Taylor, Pa. nam .piše, da "ko je rabil Severov Nerveton, se je počcutii lboljšega."Bniipo-roča to zdravilo slabjrm, nervoznim ljudem. Severov Nervoton je uspešno zdravilo za duševno iraipoloženje, bretcspanec, netfvoznost, histerijo, itd- Cena $1.00. Po vseh fekamah. | Zaihtevajte vekflno Severov Nervoton. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la.
Soba se odda v najem za khre defldeti. 1149 E. 63rd St (97)
Soba se odda v najem za dva fanta, s hrano vred. 6309 Edna ave.	(98)
POZOR!
Prodajalci zemljišč dobijo izvrsten zaisluždc. iNaše zemljišče je na iNoble-iMayfieM' Allotment; Se proidaja jako lahko. Naši prodajalci zaslužijo od $300 do $600 na teden, Vprašajte Mr. Warren. J. J. Fried Realty Co. 439 Guardian Bklg. _
Stoje, ne plaČajtt renta!
Kupite novo hišo za 2 Idlru-žini blizu cerkve in šole na lahka ddiplačila. Pridite k nam v nedeljo v Collinwood, da vam pokažemo naše modteime in lepe hiše. F. S. Bennet, 15630 Holmes ave.	(98)
"Takoj dobijo.
delo delavci in izurjeni rokodelci. Stalno delo. Oglasite se pri National Tube Qo. posredovalni urad (zastonj), 304 Wesit Sufpterior ave. (109)'
iftm	c
w	A
■VSBBB
National Drug Štore I \
al Clair ia 6	<
> ^setoo A rb no^^ «x$ehijt- „
....... »T. . ■	^-
Dr. L L I S1EGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDt 746 EUCUD AVE
blizu E. 9th St.
I	KRONIČNE IN KRVNE <
BOLEZNI SE ZDRAVIJO 1
Na isti način in z istimi aparati kot zdravjjo ▼
VELIKIH SANITORI- 1 JIH V EVROPI
Uradna u r ei
9. ^J. do 4. pop, 7. zreč. do 8. zveč. - 10. do 12 dop. ob kode^jadi.
Jxrexite ta oglas, da m pozabite tia*lo*>a
mmmmmmmmmmmrnmmM
iojroJ
S ' r * • 1 to t n , k' a* )a lili! ^ ^ »tur mod^onih
J	m j« luu.lluiliyitauipulauuia	l|
i	krče u želodcu in trebuhu,	u
jI.	bolan -vrat, naduho, glavo-	W
II	tefta' Pnhlad v	jI ! w	V^sks. &av>>	H
II Prir.dl taliila kompanija	K ,
m ki d«U Jlavni "Pain	T
j=y. r, , Her' (lin vradno »redit»o	C
^l?:-^;! aa vdrgaanja. Pameten	|
•S« ilovek itn« »na >tek)«aico	g vedno pri rokah. 38 in 98«
raak lekarnah ali pa pri	E llito^J F. AD. R1CHTER * CO. " I
74-80 Washington St.	g New, York
PORTER
dobi dobro, stalno
ko, da napreduje. Le starejši mož naj se oglasi v iired-
DlŠtVlL
, ........... „ j
winiiv mtr^mmr'-mnr'Timr"
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN VL02ITE denarna
LAKE SHORE BANK
'Ijmvffih pU&MMjb
4% I
- fi
Zl Ckir ud 88tb f3t
and Hma	|
ud Addiaon.
I
POZIVI
Poživljam vse svoje dolžni- 'J e, da se zglasijo pri meni te-om 14 dnij in poravnajo svoj -olg, ker drugače sem primo- i m, -da sodnijsdcim potom na- ! topam proti njim. Fraitk Go- ! >b, 1275 E. 55th St. (Mon97) '
Oba s kopališčem za enega ali • va fanta se odda. 1064 £. 61 • treet.	(97) ;
oba se odda v najem za enega ; li dva fanta, spodaj, brez- »hira* ;
1 St Clair Ave. LOTI 1
V
I v Euclidu, Ohio I
M	Kupite zemljo. Vložite svoj denar v zeralJiWe, kjer j« va-	1
m	ren In noal dobiček. EJuclId vas raste, cena »e dviga vsak daa.	W
M	Nafit Joti 50x150 se prodajajo od |395 do |590. Voda, kanali	V
»etičnata dreveea, cestni tlak, elefktrlka ln vse drngo je	* K
■	zemljišču. Nove blie na razpolago ln nove se gradijo. Mesečna	;
M	■ odplačila. Vsakdo lahko plača. Pet minut od treh velikih to-	H
W	varen. TI krti bodejo trikrat več vredni v par letih. Pridite k	,
M	nam v nedeljo. Prinesite nekaj denarja s seboj. Sedaj s4 sbe~	-S
m	rite tot. Vzemite St. Clair karo do Five Folnts, ln tu vaa čaka	m:
V	nafi avtomobil ob 1., 2., 3„ ln 4. url v nedeljo popoldne, da va«
I The MeNutt McGaU j
v
POSEBNO NAZNANILO!
Dr. Cowdrick, veliki Specljallst, Je upeljal v Clevelandu vse velike stroje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na način kot a« zdra
vi	na klinikah Evrope. Ne računa nič za preiskavo, preiskava t X žarki je zastonj vsakemu bolniku, če se zdravi pri njem. Nič ne dene, koliko čem se že zdravite, pridite, da vidite kaj ta Apetijallst lahko naredi za vas.
(100MU
ČE STE BOLNI M
Pridite takoj ln ta ftpecljalist vas popolnoma prel&če, potem Se morete osdtavetl, ker uspeh je odvisen od preiskave. Njsgovl krasni stroji iz vseh delov sveta mu pomagajo, da ima najboljši zdravniški urad v mestu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile moč, dobile' tukaj uapdH Brez vprašanja, kakAno bolezen Imate, Če zdravnik vidi, da se da ozdravel bodite prepričani, da kmalu oedravlte, ln nikomur nI treba zapraviti deaafr la, ne da bd dobil uspeh. Pridite ln pogovorite se privatno s zdravnikom. M
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Mad Euctt
4. nadst	i»*«ij*iki, clevkland. o.	in Prospad
' Ijjradna m*t S. ajutraj do S. iv. Ob Md«IJ*k U 10 dU 1.
DOBRO DELO.	NIZKE CINE.
M oiks oblek«................$|j00 Ženske kiklj«....................SOc
Molke snk^e...............„$1.00 Ženske dolge -uknjc.......$1.00 H
Jopiči...............................10« Ženske obkke................41j00 I
Till DAMM DRY CLEANING Co.
S-tl2t2f 1574 E 55th ST. hsL*S3A J||
A. /. DAMM, poaloTOtjjn.
TEL. fHNCCTON 1HU.
CRANK ČERNF I
JI •	SLOVENSKA TRGOVINA	MmS
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.	f
6033 St. Clair Ave.
Kadar ielite kdpiti dobro uro In droffo zlatnino, Columbia frafblone, plošče v vseh jezikih, posebno importirane slovenske I plošče U stare domovine ter vse t to stroko spadajoče predmet«, II obrnite ss zaupno n« svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna U j odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako blago je jamčeno.
1 jgfff J. S. Jablonskij
E	Izdeluje slike za ienitbeindružinske slike.otroSke	I
SPiglTiLEbVtt	.»like, po naj ovejii modi in po nizkih cenah. Za	j ]s OO vrednostnih slik (ea ducat), naredim«
P IraSSiSllSMefBJ	eno veliko sliko v naravni Telikosti ZASTONJ.	.H
K W VSE DELO JE GARANTIRANO.
fU-1'H'll I I1 | »< I II
Tšt: Main 2063 Cuy. Central 1690
*	T
John Lf. Mihelich |
SLOVENSKI ODVETNIK
(ATTORNEY AT LAW) * iiittfiilililflil......................
I ZADNJI RODOVINE BENALJA
ZGODOVINSKA POVEST
j I	SPISAL
FR. REMEC
I I----11 " ■'— ' ■ 1	.......mi. ........
Sanvo/ najmlajši banat, ki je bil ostal na nekdanji pristavi str-molske graščine blizu Cerkelj, je zapustil več otrok. Toda Evzebij jih ni poznal in jih ni hotel poznati. Bili so na skrajno slabem glasu. Evzebij je krivdo na pokvarjenost svojih nečakov pripisoval njihovi materi 'Kje Ida jo je brat dobil, .kako se je i njo poročil, kdo je sploh bila, tega Evzebij ni ve-ttel in tudi ni poskusil dognati, saj je bil vesel, da so ga nečaki v miru pustili in se niso zanj
Evzebij si je želel sina, dedi- i £a njegovega premoženja in i njegovega nekdanjega slavnega imena. To je bil vzmok, da ,
je poročil z Renato. A nje- j fiwa najsrčnejša želja se mu ! ni izpolnila. To je bila velika i bolest njegovega življenja.
IKo sta 'Mihael Kržinair in gospa Terezija izginila iz nje-jggove bližine, je nežno prijel Kpjfc svoje žene in jih držal v j sveji uveli suhi roki.
"Prav všeč mi bo, če se'fCr-iinar in gospa Terezija poročita", je dejal bairon Benalja ] svoji ženi. "Kar ustvarjena sta j drnug za drugega. Terezija je i mlalda, čedna in bogata. Miha- ] el pa isto tako. Res je, da je ] ona vesela in skoro razposaje- j na, on pa resen in dostojamr < »tven — a meni se zdi, da bo- \ deta tako drug drugega spo- 5 polnovala. Ali ni tako?"	1
f (Rienata ni ničesar odgovori- j icu Kje so bile tudi njene mis- ( li l Moža miti poslušala ni. Bni \ Ircu ji je bilo tako težko, ka- 1 kor še nikdar in vedno in ved- t Hli. se ji je vsiljevalo vpraša- s Kako da je Mihael še t mid paridnevi zatrjeval, dane < Sfime gospe Terezije, sedaj 7] pa se ji povsveča, kakor bi že ( bila njegova nevesta.	r
H^Zakaj mi ne odgovoriš?'* z je vprašal Benalja. "Vprašal sem te-, če misliš tudi ti, da bo-deta 'Kržinarim gospa Terezija snečeii par. "
"Kaj naj na tb odgovorim" y je menila Renata. "Kdo more s
0	tem sploh imeti kako sodbo. ( Zdi se mi, da bi Kržinar lahko ^ dbbil boljšo nevesto. Kaj mu 7 je trfcba vzeti vdovo!"	v
"Ali — prosim te — Terezi-ja je vertdatn jako mlada vdo- • va! Njen mož je bil grozno j, »tar; kdo ve kolikokrat ga je kap zadela; ves polomljen in • pohabljeni je bil, in naduho je n imel. Ti si ne moreš misliti, G kako naduho je imel I" ,	^
? Start banom Benalja je nosil y Ptldovito dovilšeno vlasUjjo in ^ si je bainval obraz, a naduhe ni . imel.	-' ml
1	'Ta to bogastvo 1" je nada- (T Ijeval Benalja. "Stari Kržinar, ki ne more zatajiti kramarske forvi svojega stamega očeta, ki " je bil furman, bi se razjedel same jeze, če bi lepo premože- s nje ne porišlo v make njegovega s rodu. Stari Kržinar je skop in T
"Iz njegovih dejanj tega ni	t] vidleti in tudi slišala nisem ni-	p kdar nič tacega" je mimo z	u nekako pmepričevalnostjo rekla Renata-	(1
"Ti še marsičesar nisi sliša-	11 la,.kar je v Ljubljani znano"	8 se je razvnel Benalja, ki ga je	7-najbolj razjezilo, kadar mu Re-	s ot-ta ni slepo verjela1. "Skopuh	S je stari Kržinar. Prav grd skopuh je. Javno nastopa z veliko	s slovesnostjo, kakor kak špan-flki kabaleros sedemindvajseti-	i* mi imeni, skrivaj pa stiska kar	'' le more. In Mihael bo ravno	J
**Zdi se mi, da se motiš," ie 3 «opet prav mirno in pirav Rila- * dno rekla Renata. "Zapravljiv-ca nista, ne stari Kržjnair, ne ? njegov sin, a skoposti in uma- p zanosti jim ne more nihče oči- j
Benalja se je začel razbur- j jati. Postalo mu je sumljivo, r da se Renata tako poteguje za v
• ' ' • _	IZip-y' L
ma'si?" je siknil polglasno in začel trepetati, da se mu je vlasulja s klobukom vreld! začela nagibati zdaj rta to, zdaj na drugo stran. "Ne potegujem se prav nič za Kriinarje, ki mi splolhl niso nič mari, nego potegujem se za resnico."
Ta odgovor je barona Bena-Ijo vsaj toliko pomiril, da njegova vlasulja ni bila več v nevarnosti, vedel je, da jo Renata do skrajnosti resnicoljubna in pravična in da bi se zavzela tudi za največjega svojega nasprotnika, če bi sodila, da se mu godi krivica. Toda obstanka na slavnosti ni imel Benalja nič več. V dru-gijlv razmerah bi za ves svet ne bil pripoznal, da je star, slab in bolehen, toda zdaj je . hotel za vsako ceino priti iz bližine Mihaela Kržinarja. Samo pozdravil je guvernerja in njegove -goste in izgovarjajoč se, da ima glavobol in da ga t«rga, se je hitro zopet poslovil ter se z Kenato vrnil v Ljubljano.
Dokler je isedela Renata poleg svojega moža v starinski, kočiji, se je znala premagova-j ti. Skrbno ga je vpraševala za j njegove 1>olečine in ga tolažila ter «ga s prijaznim kramljanjem poskušala fazvedriti. Toda ko je prišla v svojo sobo, ko je zaklenila vrata za seboj, so jo zapustile moči. Kakor bi, bila utrujena in izmučena, se, je vrgla na stol in uprla glavo* ob dlan. Njene misli so poletele tja ven/ v Preserje, kjer je bila Mihaela Kržinarja zapus-1 ,tila pri gospe Tereziji in ta spomin jo je zabodel v dušo tako, da so ji solze stotpile v1 cči. Spoznala je sejdaj, da ljubi Mihaela resnično in goreče in da bo vse živ«1 dni neskončno nesrečna, če se poroči s TeTe-; zijo, Ahčinovo.	j
Na eno misel pa Renata ni prišla, da bi se namreč ravnala pio vzgledih drugih žena. Ta-j krat Ljubljana ni bila v j nravmiostnih .stvareh prav nič j stroga. Zakonska zvestoba je, postala tpojem, ki ni imel no-| bene vsebine. Tudi če se je zgodij kak škaddal, ga niti prizadeti niso jemali tragično. Re nata je vedela, da bi ji noben človek ne zameril, če bi postala nezvesta svojemu mdžu, "ki je bil star in pohabljen in 'ki jo je dobil za ženo samo vslejd nesreče, ki je d<ohitela njenega očeta. Ce so Ljubljančani uvi-devali, da nobena ljubezen ni večna in da vsaka ljubezen enkrat ugasne, so uvidevall toliko bolj, da mlada in cvetoča Rein&ta ne more ljubiti starega, bolnega moža. ■ Tcda vzlic temu prepričanju, da bi ji nihče ne zameril, če bi poslušala glas svojega srca, je ni ne enkrat obšla misel, da prizna Mihaelu Kržima-rju svojo ljubezen. Obljubila je svojemu možu zvestobo in trden je bil njen sklep, |d'a izpolni svojo obljubo in. da mu to zvestobo ohrani.
2e zavest, da ljubi Mihaela. * da ga ljubi njeno srce proti njeni volji, se ji je zdelo pre- l grešno in videla je v tem nezvestobo. Toda njene moči niso zadostovale, da bi premagala in zadušila to ljubezen.
Renata je bila vzgojena v samostanu. Ni bila kd'o ve kako religijozna, ali spolnovala je cerkvene prejjpise, ker je bilo to oblastveno zaukazano in ker je bila tega vajena. V tež- 1 kih trenotkih je tudi iz lastne ga nagiba iskala tolažbe v cerkvi.
Ko se je tnekaj dni. bojevala s svojo ljubeznijo dO Mihaela pa je ni mogla premagati, se je zatekla k staremu kapucinu ki je bil njen spovednik in ki jo je včasih obiskal tudi ma njenem domu. Stari kapucin, je Renati ugajal, ker je bil moder in dobrohotni' in ni bil
in ni, <fa je . bil pater v mlajdih le je tih odličen oficir in da je vsto a- pil v samostan radi nesrečni aj ljubezni do odlične dame.
Remata je povabila patri ič Salezija k sebi in mu zaupal: 50 tajnost in bolest svojega srca. se "Vem, da je greh ta moji ljubezen in da sem verolomn; a- žena, a ne znam si pomagati' e- tako je končala Renata svoj« e- pripoveSJovanje. a- Pater Salezij se ni čudil raz 1a kritju, ki je je slišal. V svojen la srcu si je rekel. "Ta žena, ki s< ra tako bori proti svoji ljubezn se in se tako trudi, da bi se niti > mislih ne izneverila svojiemi ti grldfcniu, staremu in pohablje 1- nemu možu, je plemenito bit ie je in bi zaslužilo vso srečo.'' A ib povedal tega Renati ni. Dobi el je utis, da Renata ne bo dolge ie več v stanu kljubovati svoj ljubezni in da se bliža ura, kc y bo ta ljubezen prevzela Rena la to s toliko silo, da bo pozabila >e na vse in poslušala samo gla* z svojega srca— in zdelo se mi: je, da stori dovolj, če priprav: j- Renato do tega, da se bo šc ci j dalje borila proti svoji ljubez-i- j ni in ji da moč in pogum pre-a, magovati samo sebe, kolikoi i- časa bo pač mogoče. 1- MMilostiva baronica," je klie-)- jal pater iSalezij,* "dovolite mi 5, odkritosrčno besedo. 'Znano j, mi je, kako se je zgodilo, da )i, ste piostali soproga barona Be-e, nalje in naravno je, da se je O'vaše mlado ljubezni željno sr-!- ce razvnelo za druzega.' Vsak e človek na svetu ima pravico i-!do prostora pod solncem in do a sreče. To<la milostiva baroni-o ca, vi ste se te pravice sami v1 cl llpovedali. Tu me pride nič v >i poštev, da ste hoteli rešiti n svojo rodbino, ko ste se poro-
0	čili z baronom Benaljo. Frb-!-; stovoljno ste niu obljubili zve-
I stobo in se s tem odpovedali Ji j pravici do ljubezni do druze-Svojo obljubo ste dolžni -tizpolniti in vem, da jo bodete z I izpolnili. Vaša ljubezen ki z j Vam pouzroča toliko ' bolesti e, ni greh; postala bi greh, če bi J jo priznali tistemu, ki ga Ijubi-a 1 te. V mavadneni ža'rgonu mo
-	jih stanovskih tovarišev se e zove vaša ljubezen skušnjava,
1	ali jaz je ne morem tako ime-. novati, ker poznam vaš zna-{ čaj. Vaša ljubezen se je poro-i dila proti vaši volji; tuldi če je j ne zadušite, ne bo grdhi, samo 1 da ostane skrita v vašem sr-
-	cu."
i Renata je sedela kraj meni-
-	ha in tiho jokala.
"iSrce mi bo zgorelo od te 1 ljubezni'' je zaMitela, da je starega mašnika zabolelo v dušo. Izkušen menih je vedel, da
-	baronici ni treba verske tolaž-, be, nego dobrega sveta, kako 1 naj zmaga hrepenenje svojega
-	srca in vzlic svoji veliki ljube-
-	zni ohrani svojemu neljubemu 1 možu obljubljeno * zvestobo.
1 "Hčerka moja," je rekel pater Salezij mehko, "jaz poj-1 mim vaše gorje in razumem kaj hočete. Radi bi ostali de-. 'iansko in tudi v mislih zvesti i storjeni obljubi, a strah vas je,
•	tla tega ne bod'ete mogli stori-
*	ti. Kaj ko bi prosili tistega, ki
■	ga ljubite, naj nikar z vami ne
-	občuje. Še bolje bi bilo, čte zapusti vsaj za nekaj časa Ljub-
f ljano; ako mu je to mogoče in
-	ako je njegova ljubezen ple-1 menita, vam to giotovo stori."
4jAh saj ne vie, da ga jaz 1 ljubim in saj tudi jaz ne vem,
-	če me ljubi on. (Nikdar se nisva izdala in vedno občujeva
■	le kakor se občuje z navadnimi znaaiti. Časih se mi pač zdi,
h da me ljubi; sklepam to iz ka-a kega hipnega pogleda ali iz e načina njegovega občevanja, i A časih je zopet tako mrzel, i tako resen in nepristopen, kast kr da mu ni prav nič zame in n(da ne čuti zame ničesar. Da, 1 pred nekaj <fnevi se mi je celo il, AJielo, da se hoče poročiti..."
-i "To bi bilo še naibolie" ie I ^	e 1. Ti	'
'	x ; .V- -
"N#ne, ne," je v silnem ob-uipu vzkliknila Renata, "le tega «e/'
ISolze so se ji vlile in bolest ji je piiietresala život tako, da je pater Salezij sprevidel, da tu ni nobene pomoči in da tu I ne more ničesar svetovati.
* Kljubovala 'bo svoji Jji^bez- I ni dokler bo mogla" si je rekel na tihem, "a enkrat bodo nje- I ne moči izčrpane in kaj se zgo- I di potem, vedi bog,"
Glasno ipa je pater Salezij I še vedno tolažil Renato in ji I dokazoval, da mora na vsak I način ukrotiti svoje ljubezen- I ske ifclje, da svoje ljubezni ne I sme izidati in, da mora dhiraniti I j zvestobo svojemu možu. A I njegove besede niso bile več I tako tople, kakor prej ;ker ni- I so prišle iz srca, tudi v Renati- I nem srem niso našle odmeva. "Kljubovati hočem svoji . ljubezni do skrajnosti," je pri • slovesu rekla Renata "in sku-r šala bom ohraniti svojemu možu zvestobo — toda — če bi me on ljubil, on, po katerem .hrepenim, potem ne vem kaj se zgodi."
III
I	lili
Štefana viteza Ogulina živ-j Ijenja cilj je bil, dobiti — bo-} £ato ženo. Sam je1 bil reven in služil si je kruh s kvartanjem in sleparjenjem pri kvartali. Ker pa je vedel, da kot siro-( ma/'c ne dobi premožne žene, ■ je prikrival, da je bil nekoč , oficir, ki so ga zaradi preveli-[ kih dolgov olMovili in« se je izdajal za lastnka velikih pose-. stev ih gozdov 11a * Hrvaškem in v Bosni. Sam je s primerno previdnostjo razširil po Ljut>-j Ijani mnenje, da hodi v Trst prodajat leš, a da to kot aristo-krat prikriva, dočim je hodil v Trst in tudi v Benetke le k«var-, tat.
Ko je postala gospa Terezija Ahčinova vdOva, se ji je otefan vitez Ogulin takoj približal in storil vse, kar je bilo v človeških močeh, da bi se ji prikupil ter si prifdobil njeno j ljubezen. Izkazoval ji je vse mogoče usluge in pozornosti Ln dosegel je tudi, da je bila gospa Terezija prav rada v njegovi druižbi. Ugajal ji je, ker je bil zabaven in postrež- i ljiv. ker je z vljudnim smehom | prenašal njene dostikrat kaj neprimerne in celo poniževalne šale.in ker ji je v denarnih I zadevah znal tako dobro svetovati, kakor najboljši trgovec.
Druga žena, ki je bila deležna pozornosti Štefana viteza Ogulina je bila baronica Renata Benalja. Ogulin je hlad1- I nokrvno računal, da Evzebij Benalja me bo (dolgo živel, "lire njegove so štete" je računal I Ogulin, "če bi se Renata z menoj spečala, lahko š-e pospešim konec."
A pri obelhi teh ženskah je bil na potu (Milhael Kržinar.
Ogulin je sovražil Kržimar-ja že prej, od prvega dlnieva, I ko se je ž njim seznanil. Mihael mu je bil preveč resen In I slovesen, preveč visolk in samosvoj in se n» hotel sprijate-ljrti z Ogulinom. Zdaj, ko je Ogulin vklel, da dobi Mihael gospo Terezijo lahko kadar hoče in ko se mu je začelo dozdevati, da vladajo med1 Mihaelom itm med baronico posebne simpatije, je njegovo sovraš- I tvo Ido iMihaela postalo brezmejno besno. Ogulin je razne-sel govorico, da je Mihael zaljubljen v Renato in je poskrbel, da je to izvedel tudi 'baron Benalja, a baroniq Renati je povedal, da se hoče Mihael poročiti z gospo Terezijo, misleč, da jo tako odvrne od njega. -
Spletkaril je pri gospe Tereziji na vse načine proti Mihaelu, a kolikor bolj se je trudil, toliko bolj je želela gospa Terezija, da bi postal »Mihael Kržinar njen mož. Gospa Terezija je bila tako zaljubljena v Mihaela, da se ctlo sprla z i Ogulinom in mu zagrozila, da ga ne pusti niWdar več čez prag svoj hiše, če izreče še enkrat slabo besedV) o Mihaelu.
Ogulim je od tedaj nepresta- I no mislil in ugibal, k&ko bi se znosil nad Mihaelom in ga za- | kopal v kake neprilike.	j
v DaU* prihodnjič.
||-T----' .........
I W I ^ H^BH ^m ^H^^L Hid ^ ■ ^m■ ■ ^W^Bl mm
SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE,
9
▼ CoQjnwoodu, kateri m vrfi
v nedeljo 26. aug. ?17.1
NA JOE KASTELCEVIH FARMAH V EUCUDU. I
Začetek ob 1. uri pop. z zelo mokrim, mastnim in za-
bavnim
programom.
<1	^
1.	Pozdravni govor starega in novega predsednika ob 2. uri. 1
2.	Godba društva Triglav..	H
3.	Razne dirke za moške in ženske.
4.	Streljanje slepcev v tarčo.
5.	Srečkanje 50 dolaijev vrednega dobitka.	9
6.	Licitacija več lepih dobitkov.	1
7.	Petje in polen miren ojhol ^
Za dobro postrežbo skrbi veselični odbor. Vabi se prijatelje in neprijatelje Zadruge, cenjena društva in slavno občinstvo posebnb pa somišljeniki iz Clevelanda
Za mnogobrojno udeležbo se že za naprej
zahvaljuje
^Zadružni Odbor.
y	—--^
V teh dneh draginje.
naj se vsak čuva nevarftih bolezni, ki pomeni propad družinskega preračuna. Po I • polna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas napeljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike.
Trinerjevo ameriško grenke vino
je zdravilo, katero potrebujete'v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo-XPj omenjenih slučajih in pri nervoznosti, neredih v želodcu, pri spremembi Življenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in Iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah.
Trineijev liniipent
pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev« matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napet ja, trd vrat, 'itd. J« osvežljiv za utrujene mišice po i*dem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena 35 in soc po lekarnah, po pošti 35 in 6oc
- ■ 'fl
Trineijev pomiijevalec kaslja 1
- « -
■
je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd | Cena ista kot liniment
' II
Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih razstavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Panamske razstave, 19x6.
Joseph Triner, I
KEMIST
lil III
1333-39 So. Ashland Ave*	Chicago, 111.