130. štev. Poetnina plačana v gotovini., Celje, četrtek 17. novembra I9E7. Leto IX, Izhnla v torek, četrtek In soboio. Stane mesečno Din 7'— la inozemstvo Din 20-—. Posamezna ätevllk« I Din. Račan poStno-čekovnega zavoda 5tev. 10.666. NOVA DOBA ttredniitv» fn upravaištvoi CeSje Strossmayerjeya ulica 1, pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ofllasl BO tairifu. Telefon Int štev. 65. Zero: Jfrokrustova postelja, V rednih presledkih se pojavlja^ v javnosti že neč let vediio eno vpraša- nje. ki globoko vznemirja vsakogiir brez razlike. Ysako leto, v sezoni pred- laganja portsesjisJdh proračunov fii- iiančneniii lnfeKstru,. pinlete iz Boo- grada zlokobni golobHnsmonoše tor spuščajo na nas vesti, radi katerih se stiskajo srca rodoljubom in narodnja- kom: vewti o okrnjenju univerz. In si- <-or Ijiibljiinsko in zagrobške, doohn beogratlska ni prizadeta. Seni absolvent ljubljansfeo univerze in up-am, da iinain leigitinuurij'O o prod- met u iizpregovoriti. No zato, ker sem, tem/več tudü zato, kor sein absolvent one izmed malic avtolitone znanosti jingoslonenske. Pavedati nameravam vse ono, kar snra-tra.ni za škodljivo pa- rnetni, reafrii in dostojni re.sitv-i toko- vimo, ki je — bilo bi nesmisel to proro- kati — vrhovni Organizern slovenske- ga naeij-onalno-kulturnega življenja, V spominu bo gotovo vsakomur lju- Ui in ponižujoča borba za univerzo v Ljubljtuii' pod pokoj'iiiin režimom, Baš ljutast-in ponižujoee jias nasprotova- nje sfa povzročila mod nami, da je V'praZanje .sl ovons-ke univerze izgubi- lo za nas .saino kulturni smisol ler za- dobii'o prostižni snijsel. Jasno je, ka- ka. delikat esa. je potemtakem na inestu. oe jo treba mjotriti vzroke sočasnih vsakoletnih bojov za univerzo, pa tudi pri razglablj.an.lu lastnib na-pak in nc- doslednosti v teh bojrLh. Zakaj izza le- la 19.19., ko jo biL izdaiii kraljev uka-z o lustanovitvi ljubljanske univerze, ne- guje Slovenija tega, zmviiistvenega in kulturnega prvenca z zaljubi'jenostjo, ki je izgiLbilit morobili dar vida, all pa to zmwonilu z ljubosumnostjo. Racunajoe s tain, priznam odkrilo, dii me skrbi, ce bom v naslednjih vr- stah dovolj jason in razumljiv, ko so lotim tako v vato za.A'itoga. probleni>a. Mo] nanuMi je pod oben niaonenu hlad- nokrvnega zdravnika, fcadar preisku- ,le nežnoga slabokrvno^a in nervozne- ga, otroka, pa se ne brifca za njegov plav. in 7a\ protest noinoderne maiere, kor rruu jo za resitev otrafca. Dozenimo naiprej razloge za to red no. najrajo bi rekel, avtoinatično iwiiavJjanje uniiverzitetiiili rcdukcij. Pojav jo tako .sfalon sprojnl.ieva.lotr so- stavljaaiga državmcga pro:rač-uinia<, da prosega znacaj- navadncRa zapastav- Ijanja procanov in Slovencov. Znarilno je nam.roč, cla se ljublj*in- ska univorza strižo, pa bila na vladi ta ali druga vstranka, &rbijanci' saini ali ])oi'eg njih še prečanu". Potefc tega riivan.|a in cufanja je bil dosloj « ved.- no tgii, v katereai je bi'la iivslanovljona, nima kuJturnega opravieila; izvedba ideje se torej sarao («lla.ša, ne pa liokoplje. C.a sin« si enkrat o torn na jasnem. jo nasa dolžnost iskati kompononte za beogradsko stališce. Prevee važna stvar je univerza, da bi imeli na vso proti'vje, ki je ockiidno, odgovarjali z našim pro.ližo.m kot edinirn ai'giimwv- tom. Pre&tiz je subjektiven efennent, ki yia^i'P'ljiuje,! no dia hi učinkoMito jDcxlpira.I. Čo pa. boconio pol>ih'- iwi- .sprotnike seclaaij>e#a. ofosega ljub- ljansko univerze, treba znati, kaj bra- nijo v arzenaJu za štednjo. Da bi se tako popularna avtoriteta, kakor Slo- bodan Jovanoviic, postavila v fromto »okrnjevialcev« iz golega ekonomwkega mišljenja, da se morebi'tnega ljiubo- smnja sploh no dotaknem, ni podfa- ge. Z{i; pi^vo možnost je Jovan.ovic vendaile preveč univerziteten, druge pa niti. sain ne sine pripiusfiti. Na vsak nacMn pa je slučaj z njhn, če bi tega ne kazale tudi že druge okolščine, z zelo moeno kičjo posv-etil nekam, ka- mor se doslej iz otročje ošabnosti men da nisnio potrudili. Noizogibna p.otreba je, da so. navadi'ino tudi glode naso univerze opuščati sleherno sen- timent a In ost in da se zamislimo no gi'ede na svoj da viška napeti interos za argumento v Boogradu. Breztokon- i'ronta.tijc zna post at l cola našti borba igra «slope krave« in povod, da se bo- mo lopega dne po stari slovenski na- vadi mod1 seboj ometavaJi s kriivdo za dovršeno dej«tvo. Pri tern smo pa tudi v opasnosti, da s prestižem zaslepljeni. nismo sposob- nir konkretiziiraiti zahtovo. da hocemo ohraniti s\x>j najvišji kirltuniii zavod. Tako smo temo koncentrtrali v. nalogo, ugotoviti 1. kaj1 boče Beograd in zakaj> boče . nekaj drugega, nego to, kar imamo; 2. kaj hcxromo in smomo brain it i ter zakaj in kako. (Naproj prihodmjič.) Borba za državni prorafun. Krali na sell minlstrskega sveta. — Sporl v vladi. — Srbljgncl protl Ize- načenju davkov. — Konferenca med Preblčevlčem In Davldovlčem. V Celju, 16. novembra. Dejstvo, da .je krafj v pondieljjok zvecer pri.sastvoval seji ministrskega siveita, na kaiteri se je razpivnvijalo o državnem proracunu, je vzbudilo pre- cej.snjo pozornost. Ne radi prisostvo- vanja samega, sau se je krali že več- kral udoložil sej ministr&kega sveta. TeniAOČ radi tega, ker je očividno vla- da prosila krafja za posredovanje radi težkih razli'k v presoji državnega pro- ntcuna, ki ga misli pred.ložiti v nekaj . dnevib Narodni sku.pščini. Kakor je znano, namieravata niinistra dr. Mar- ko vie (financmi) in general Mü'osa.v- Ijoric (železniški) storiti dalokcxsozno korako v a,sanaci.io nuisegii gospodar- stxn. Minister dr. Markovic nainerava. praUoziti pol eg l'inanv-nega zakona so zakon o iizenačenjiu daivkov, general Milasavljevic pa načrt za gradnjo več zelezniskill prog, deloma ker je to v obt'om državnein zeleizniškem progra- mii, deloma pa tudi zato, ktr so velika javna dela nujno poitrebna, da se da mnogim tisočem prilika za dolo in za- služek. Obenem je nameraval fiinanc- ni minister izvršiti potrebne zakonske formalnos-ti in pogaj'anj^i radi novega državnega posojila. Ne bili bi v Jugo- slaviji, ee bi so ta pameten projekt gladko izvršil. Soveda so polrebne go- tove koi'okturo, osobito državiiega pro- računa, a.mpak načrt v celoti je pame- ten in ga javnost odobraAa, pa naj ga izvrši katerakoli vlada. Znani »upučeni krogovi« so naen- krat začoli trditi, da so nastai'e že v ministrskem svetu sred predlozitvijo Narodni skuoscini, veliko tozkoco. Nekateri ministri niao za zmanjišanijo proračuna, prod vseni seveda vz »tra.nkarskih ozirov (bogne- daj da se iz stvarnihl), drugi niso za posamezne prcige, tretji so za novo in- vest ic.ijLsko posojilo, čelrti ali, bolje re- čeno, najbrže vsi srbiijanski ministri ho za izenacenje davikov — in tako je došlo, da so klicaili na pomoc samega kralja, da razsodi. Kako jo izpadla ta razsodba, ce jo sploh bila. kar iz um- i'jivih ustavnib razlogov dvomi'mo, bo- demo kmalu videli K temu so došle po porodilu. »Politi- ke« so težave v skupšoinskib odborih, kjer si na^protujejio radiikali in demo- krati tako, da delo skoro ni mogoce. Kljub temu pravi vlada ofieijolno, da je »edina in stabilna«. Opozicija na- ravno 9odi drugaOe in tako je prišlo veer a j ponovno do konferenee ined Davidovicem in Pribičevicem. Saj je naravno: koiiserviaitivni sr)>ijaiLski ra- dlkai'i nimajo voč ni1i volje, niti moei, da bi izvršili kako vecje reforme, da bi prevedli državo v razmere in v de- lo, ki ga zaih'teva naše gospodarstvo in pa doniokratičen duh easa. Zato ima niorda prav lias Towi, ko je vceraj re- kel časnikarjeini: »Neeto se iza brda valja . . .<¦¦¦ Celjske vesti. c. Precoz tetemili ostankov inz. Mi- ll aela Vosnjaku- n domovino se konča, kakor smio žo ji;ivili, jutri, v četrtek. N'agon s krsto ]>ride v Celje z dopol- dan.skim poštnini vlakom. Namerava- no jo, da se snide jo ob pol enili opol- dne prijatelji in ea^stilci Miiiaola Vos- njaka na cei'jskem kolodvoru, da inu v hvaležni spomin izkažejo zadnje spo- štovanje, predno ga pogrebci položi- jo končno v rodbinski grob. Geljski pevci mu zapojejo žalostinke in eden od osebnih prijadoljev bo izpregovorit o delu in ziislugab volikega i>okojn.ika. Celjsko narodn.o občimstvo, uradi, druötva in druge korporacije so vab- ljene, da po možnosi v obilem številu prisostvujej'O temu poe-escenju. Ob pol Janko Lemičar: i V spoiulii | Mihaelu Vosnjaku j očetu slovenskega zadružništva. Jutri popoldne se izrot-i tru.plo pr- vega slovonskega zad-ružnega organi- zatorjia MHiaela Vošnjaka domuači slo- veaiiski zemlji. Ob tej priliki priobčimo nekaj most iz »Spominskega spisa«. izdane«ia 1. 1923. ob štJridiesetletnici Zadružne Zvoze v Celju. * Novi avstrijski zadružni zakon je snovanje narodniIi donarnih zavodov sicer olajsal, ni' ga pa posebn.o pospe- šil. Dr. Josip Vošnjak (starej^i brat Miliaela Vašnjaka, znaai si'owmski po- litik) si je konceni GO till in v začetku 7()tih let minogo priaad.eval za snova- iiije movih zaidrug. Taikoj' po razglaše- nju zadiruznega zakona ste bili vsled njoÄOvegti dcla uslanovljetni pasojilni- ci v Mozirjiu (ta je bila prva kot za- dru-ga po prodpisih novega zadružne- ga zakona dne 18. a.vgiusta 1874 regi^ stnrana) in Soštajiju (regjstrirana 2. oktobra 1. 1874.). Sledila je Mettika, kjer je del oval za ustanovitev poso^ jilnice povsem saniostojno gosp Ka- peJle (1. 1875.) in leta 1876. je bila ustanovljena »Ormoöka posojidnica.« v Ormožu (drfo tamošnjiega notarja dr. Ivan a Gersaka). Od teh zadrug no oksjstira več Posojilnica v Šoštanju. V Ljiubljani se pretvori »Obrtn-o po- moino društvo« v zadrugo (1874) in I se ustanovi še »Hranilno in posojilno društvo« (1875). S tern je bilo zadruž- 11,0 orgaiiBzaciijsko dolo 70 till left v Sloveniji končano. Bilo jo težko:* »V mestill in trgili se je moral orgaiiizi- vaiti razen nemškega hranilštva esebni zadružni kred.it. Treba je bilo prido- biti s požrtviovalno agiitacijo ljudstvo za novo gospodarsko orgtinizacijo. vz- gajati pojni solidarnosti in vizajenv | noKti,, udej&tviiiti zadružno&t kot za- ( hitevo razmer, vstrajiati preko ki'iz, napadov in težkoč zaeetnoga razvoja. vzdržati noza.mosj'jivost in egoizem ma- se s previdnini ra.vna.njem za sploš- nini', enotniim ciljem«. Poleg tega so bile politicne in splosno-go^podarsko kritiko v teh leti-h izvanredno težke. Na Dunaju je gospodarilo Auersperg- Lasserjevo mjinistrstvo, ki, je pregctr njalo v naših deželah vse, kaa' je bilo narodno. Vse ono pravice, ki smo jih bill priborili y uradih in šolah, so šfe po vodi. V sloven ski politiki je vladala aipatija in nedekivnost. Osobito so ¦ kmotje padli v nezasl.isan.io revščijio. Začetkom 1.. 1877. je bilo prodano v kostanjeviski okolici posestvo, cenje- mo na 1080 goldinarjev, zn 2 goW.inar-" jia davkairiji v Kostanjeviei, ker ni nihee licitiral , > .« Ko se iznebimo more si'romastva, ki na;s tlači od dobe deuarnoga poloma sem, še le tačas< smemo upctti, da se bo ljudstvo začelo * Ivan Mohoric, Razvoj kreditoega zadružništva, Veda 1913/37. zuninuiti tudi za političnia (alia« na- rodna) vprašanja, da si bo zaeelo sta- viti višje naunene . . .« (»Slovenec« -8. maroa 1878). Za ozdravijenje ta- kih razmer je bil potreben cet mož, ne niož besed, temveč mož. dejanja1. In došel je Slovencem v osabi »ocota »lovenskega zadriižništva« — M'iha- ela Vosnjaka. Rojen je bil 18. septeni- bra 1837 kot mlajši brat preje večkrat omeinjenega zn/amenntega slovenskega politika dr. Josipa Vašnjaka. Stariši sö se ba.v.iili z usnjiarijo; ta obrt je osta- la v rodbini do danes in se jo celo I'azvila v voliko iiuluslrjjo. Burno dni I'. 1848. je doživel Milnael Vošnjak kot di'jak v Celju. Nosii,je takrat na čepici slovensko kokardo in »demonstriral« s tovariši vred po celjiskih ulicaJi. Iz pGlja je prišel M. Voenjak na \isje Studije v Gradec in na Dunaj, kjer je '• 1857. dovršid politehniko ter se jo kot inzeinjer poswtil žeileznd«ki službi. Ü3j 1* jo izvrsten maleniatik in se jo že kot dijak skoraj izključno zaniinal za gospiodarska vpra-Šanja. V železniški službi je osta! Mibael Vosnjak od leta 1858. do 1879., ko jo sei raxli. boloh- nosti v pokoj in so jo kot upokojenec slalno naselil v Celju. S tem so priene njegwo delovamje na gospodarskem Po/ju. že v prejšnjih poglavjibi sem skusal podati neko splošno sliko žalostnega s-tanju, v katereni se je nahaja'o naše giospodarstvo konceni 70 lib let, Miha- ol Vosnjak je kot realist in globoko gospodar.siko naobražen cüovek takoj uvidel, kje treba zaooti z deloni. Prijel se je zadružništva, ker je v njem videt1 za male slovenske razmere najpri- kladnejšo obliko kreditno organiizaci- je. Uva cilja sta mu pri tem stala pred očini: gaspodarska in narodna osamo- svoja naöega naroda. Rekel bi skoro, da je bil nacijonalni moment močnej»- ši ko gospodarski. Krepilo je še naci- jonalni moment hudo sovra&Lvo, s ka- terim so sprejell Nerroci porod v^loven- ske zad.ružno organizaeije. Z nokim bolj sfučajuim nioinentom, z nasolitvijo Mihacla Vošnjaka je po- stal o Celje iizhodišce in za dolgo vrsto let središče slovenske zadružne orga- niizaicije. Mihael Vošnjak je začel tu svojo dolo z ustanovitvijo Posojilnice v Gejju (9. II. 1881). V to svrho je proucil Schufzejev sistem, vzol iz njo- ga, kar se mu je zdelo primerno ter do- dal razne iizpronienibo. Tako je ustvia- ril takralnirn razmoram primeren no- vii tip posojiÄnic »vosnjakovk«. Te »vošnjakovke«, ki jih je Mihael Vos- njak zaniislil za mesta in sploh za ve- liko gospodarske in promotne centre, imajo dve vrsti delezov: glarne in po- slovne. Glavni defeži imajo glasovalno pravico in se obrestujejo, poslovni so brez glasovalne pravice in brez obre- stovetnja. To posojilnico niso niti pra- ve sulcejev.ke, se manj pa soveda rajf- ajizenovke. Na rajfajzenovke bi kvee- jemu spominjali majhni in neobresto- vani deleži. Mihael Vosnjak je rezo- niral pri sestavi teh pravil sfedečo: Posojiinice v nemških mestih in trgili Stran 2. »NOVA DOB A« iJtev 1.30 2. uri krene vaigoii s krsto proti Vefe- njii, odkoder jo prepeljejo v Št. Ilj. Tarn se bode vršil cerkveni pogreb. e Celjska posojilnica je pöklonüa v pocazcenje spomina na'svoje&i'sousita- novitelja Miihctdta Vosn.ja.ka ob priliki prevoza njegovih telesnih ostankov v domovino Državni zasciti (loco za bo- žičnko 2(KM) JXin in Diiaški kuhin ji t\ Celju 1000 Bin. ^;' I c Koncert »Ziku« v Celju. Po d.ve- letni odsotnosti so se vrnili Zikovci iz svoje velike turneje po Spaniji, sever- ni Afriki, Nemcijii, Angiliji in južni Aameriki ter boQ]-opila osobnoga in pramega, fi- nn.nčnega, govpod;i:rsk(Xfia, tržncga in .pbrtnega odsoka. ;c G. profesor, ^kwke Ilaje je nasto- pil danes s^ oje no-vo službono njesto. na 3. ginma/iji v Ljubljtini, kajnor j« bil ]jrenit\sčf.Mi jia Larttn.O;'prošiij'0. Gftlya- norn, a^pbito pa mladini, bo žal za iz- vrstiiiim utiitelljem, ki je deloval" od prevrata na tukajönji gnininazij'i. G. prof. Hajc se je v Goljn tudi mnogo udojstvoval v uradni.skih organizacj- jali ter je vnoto zaigovarjal pravice uradništva. Na njegovem nm'em mo- st u mu želimo vso sreeo! c Hud tnraz je naonkrat obi.skal celo deželo. V Olju smo imoli daaies zjutraj 9° G pod niclo, kar je za sre- diiiio novuinbra gotovo lepa številka! c Drnštvo kmetijskih strokmmjakov .za Slore-nijo je imolo ininulo soboto v mali d.vorani Nanxlnega doma svoj obeni zbor. Iz obsv'rncga porocil-a o zborovanju priobeimo Je najvaÄnejse: Zborovanja, ki ga je vodil iniž. Jasip Zidanšok, se je udeležilo voliko Stovilo d ruštvon ih čhunov; udeležil so ga je tudi voliki župan dr. Schaubacb. Ra- »im običajnih društvenih formalno^ti so jo najvoč razpraivljato o organizfi- ciji kme.tijwke pospošcvalne sLužbo pri i-BIastih. Tukaj sta se pokazali na zbo- rovanju dve struji: jedna je zah'ter\rala za vsako panogo kmotijske paspeševal- no sluxbo strokovnjake s formalno fakul'totsko alt speK^ijalno ."JtrokoMiia- soi'sko naobraizbo, drmga jo priporoea- la tudi uporabo praktikov, četudi z manjšo strokovno na/abrazbo. Odločilo se to vprašanjo ni. Disalo jo zolo po kruhoborstvu. Pač pa jo bil sprejot .pr-edlog, da so naj v društvu ustanove člaiiiske sekcije po šolski kvalifikaci- ji (!). Roforata inž. Zidanška o krae- tijsko-na'daljevalnem šolstvu in gopde. Projnrujovo c igospodiinjwkili tocajih sta bila odi'icna in sta pokazala, kako lepo napredujie strokovna naobvazba tudi med ono kinocko niladino, ki jo /.0 soli odrasla. V tajini.skoni poročilu pa nam nič ne imponira rapad nri Vodnikavo dvužho, češ da publicira skibo članke o Tkinotiustvu. Polvtika ne spada na tak forum. Kajti mogla bi poleg propirov o kvalifikaciji društvo razguati. (! Nevaren dol-goprstnez. V noci od petka na soboto je bil ukraden ta pi- sarne Jesnega tngovca g. čatra na vSp. Hudinji pisalni stroj, vreden 5000 d,i- narjov. Sum latvimo jo padof takoj na 18-letnega prakl%anta Ivana Gabra \z Trnovelj. Pri preiskavi so našli na njegov.em stainovanju ukradeni pisal- ni stroj, več sesalk in svettilj'k za. kole- sa, tri samokr&se, žensko uro, nokaj oboskov, ra&loženo kolo, fizikalne in risalne predmete ter knjigo, ki jih je Ga:r>er ukradel v cel:jski mesčanski so- li. Tatu k?jub maiijivemu z-islotlova- nju doslej niso mogli iizsletliti. Gal>ra so oddali v zjipore okrožnega sodišča. vJzgubljeru in lui-jdeno. Te dni jo bil ¦izgubljon sriv kozuluist ovratnik ymlcn 1(X) Bin in najdm ,zölenka.st sa.*»A\vi»' . . ¦¦¦ii-i>ini'\ >¦L i c Cajanko priredi piesdia sola trgor- skUi nastavljeneev v nodefjo, dne 20. uowinbra: ob 4. uri v veliki dvorani iJ\Tu«0d.negiv doma. Na isito vabimo vse vprijatelje pl^sa. S\ira priljuWjoni Jazz-Band. Vabil se no raaposilja. — Odbor. c Ravnateljstvo drž. kmetijske poskusne In konfrolne postaje v Mariboru je z dopisom dne 29. okt. 1927, št 958 mestni magistrat celjski obvestilo, da izvršuje Kmetijska po- skusna in kontrolna postaja v Mari- boru za celo Mariborsko oblast vso fitopaloško službo tudi pri i, izvozu krompirja v inozemstvo in da se morajo izvozniki obračati na gornjo državno ustanovo če rabijo izvozne listuie. Od zavoda dobljena potrdila niso v zvezi s potrdili, ki se morda morajo dobiti od pristojnih sreskih poglavarstev, odnosno mestnih žu- panstev. Vsakemu izvozniku se toplo priporoča, da stopi pravočasno osebno v stik z zavodom zaradi1 ostalih pojasnil. Mm šmk gospedersha sWa" iniü pri volitvi v občlni Celje-Okollca v nedeljo, dne 20. novembra 1927 3. skriifltco. Morala bi b'.tl prve, ker je bila kot prva vložena, toda naša politlčna oblast je doiočila in ukrenila drugače. Nadejarno se pa, da bodo naii vo- lilcl vwirzali tudi do tretje skrinjice. rCagovor g. RafKa Salmica na protestnem zborovanju Jugoslovenske matice v Celju dne 13. nov. 1927. Komiaji mesec dni je potoklo, kar ,smo b'Hi zbrajii na tern mes-tu v s^po- minu na. nosrocen plebiscit v severnem deln>lnaže domiovin.e. Dajiašnji dan smo prihiiteli, da ob obldtnici škupno pogi'edanio na oaii erni list v knjiigi na- šoga narodnega trpljenja, na katerem stoji za.])isano Hapallo. Odjekmlo je ta.krat od kr^^h ska!, bolostno i nmiogočno, adprlo se je ti- soc živih grobov, da topiue^ajbaljše imSe krvi kri. " "'.' morajo pred vwem za vedno ostati v | tTdn,in narodiiiilii rokah, zato jo omc- j jil glasovalno pravico na glavno dose- { že; da so pa omogoči tudi pristop manj premožnim slojem, se upeljejo maJi poslovni doleži. (Ti deteži so se v prakvsi poračunali pri izplacitu po- sojila. Novi »zadružnik« je bil sevoda tern bolj v^esel, čim manjši delež se mu je odtegnil.) Med tern* zadružniki je navadno vecna fluktuaclja, pri neko- liko večjem pos-fovnenii obsegu so ne da kontrolirati politic-no all narodno pcrepričainjje vseh članov. Zato nimajo gla-sovaJne pravico. Pasojevanjo je v smislu zakona z dne 27. dec. 1880 (ta zakon jo bil pozneje izmenjan z zako- iLom o osebnih daivkih z dne 25. okt. 1896, kii je «e sedaj v veljavi) omejeno aa zadružnike, da se prihranijo previ- .9oki davki. Mihaela Vošnjaka posojiilnični pro- gram za slovenski Štajer je bil,* »spr- va v gfaivmiih rmestih Gelje, Maribor in Ptuij ustanoviti moeno narodne de- name zavode in se potem a pomocjo teh lotiti na deželi snovanja posojil- nic. To je bilo treba zaradi tegä','ite^ tedaj za usitfinavljanje novih zavodov mi bilo dobiti deželniili ali držaivnih podpor in so morale te tri velike po- sojilnice pripomagati pri snovanju za- vodov na deželi.« Miliael Vosnjak ni bdl samio ustanioviiitelj' Posojtilnlioe v Gelju, on jo tudi v ]. 1881. in 1882. oskrboval celo.*, pisarniskoi ia ..kn,jigo4 .¦¦"•»Zadpuga« 1908-, sJot.T. • vodvsko ]>oslovanje ter je ob tej priliki tudi v tehniiieneni oziiru «estavil pod- lago, na kateri se je raznjalo vse poznojše delo v niašiJi zadrugali. Ker je Posojilnica v Geljoi dobro naprodo- vala, je imel1 Mibael Vošnjak lažje sta- lišče pri snovanju novih zavodov. So istoga lela jo bila uManovljena Savin- ska posojilnica v Žalcu (ustanavitelj Hausenbibhler), leta 1882. pa slede Posojilnicai v Mariboru (Rapoc, Glančnik), Kmetska posojilnica fjublj. okolice v Ljublja.ni (Knez), Posoji'dni- ca na Vrhndki (Kotnik, Lenarčič), Po- sojilnica v Sevnici in Notranjska po- -sojiJniica! v Powtojmi. Pasojilništvo so je torej začelo lepo razvijati. Da se pa olirani enotnost v clelu in ciljih, s^e zasiguxa medsebojina. pomnoč in doseže smotreno orgatnizacijsko delo, je bilo treba trdne vezi mod miladimi sloven- skimi zadrugami. In tu je ustamovil Mihael Vošnjak Zvozo slovenskih po- soj.ilnic, predliodnico še sedaj obstoje- ee Zadružne Zveze v Gelju. Z'veza si je stavila v 4. točko svojih pi"'avil nalogo, tistana;vljaü v vweli kYhjih, kjer 'W IW^pbkazala potreba. njove('"zaidrugo. Oizjf, »staj-ers-ki« pro- gra\W Mfliaefe Vošmjaka je bil z usta- ! novitvij'O Hranilnega in posojilnega j drustva v Ptuju (1883, decembra) v toliko izvrsen, da .so imeli sedaij večji, glavni kraji, to je Maxibor, Ptuj in Gelje slovenske denarne zavode. Došli te^'ria vrsto manjši, kmečki kraji, za katere 'je Milnael Vošnjak izdelal po- selma pravila, čiijdh glavne točke so bile: noomojena za^eza, manjisi dejo- krog, deleži po 1—5 gld!., čisti dobiöek gre v rezorvini zaklad, osebni krodit na dolžna pisnna. Tu vidiüiiio zo vpl^ Haiffeisenoviih načel. L. 1884. so je ustanovilo 8 n.ovi'h posojil'nic, med njimi prvo tri »kmečke«: Pišoce, Sla- tina, St. Peter pod Sv. «oramn, Ko- njice, Makole, Vransko (ki .ie pa zače- la dela,ti se le f. 1890.) in v Kopru olj obali nasega sinjega Jadrana. .Preko Kranj.^ke je šlo torej pOÄOJilnwno gi- banje prvič čez skrajno našo južno narodno mej'o. Pri väcüi teh ustamovit- vah je sod ol oval Zvezin načelnrk Mi- liael Vosnjok ¦osebno, kar je značilo l>rocej potov, dela in stroskov. Saj je bila Zveza — Mihael Vošnjak, isto, kar je bi'i'o poznejo še marsikdaj in marsikje v nažem društvenem, gospo- darskem in političnem živUeiiju. Ako mi bilo o-sebne požrtvovalnosti in dela za »božjo plačo«, kakor piše o njem dr. K. Slant v »Slov. Narodu« 28 ju- nij- stojna) in Koraška (Öt. Jakob v Uožu po Janežiču) je raavil Mihaol \os- njak .sledeči organizaeijski program. V zapisniku jo to vpisa.no siedele: »|Sa- čelnik omenja krajo, kateri Se nimajo narodnoga denarnega zavoda, namroc Zg. Radgona, Kozje, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, lloigatec, Šmarje, Brežico. Trboylje, Konjdce iitJd., potem' mnoge okrajc mi K^anjökem, Koroškem, na Goriškom in v Islri. Potem razUiga stanje vise-h sodnijskili okra^ spod- njega Štajerja gletk» denariuh mo- dov in izreče željo, da bi se' v'vsaikem okraju usLanovil denarni ^Vod-, ali pftvoj'ikiica- ali hira-njhvicii, "^eveda z narodnim vodstvom . . . Kar, se Kraaij- ske vojvodino tice, misli iia^elnük, da bi za taanosmje razmere kazälo'v vsa- kemu »odnij^keniu okraju ustanoviü občtnsko hTanilnico, zvezaiiiO z oddeJ- kom za osebni kredit. Ker poiemiULkem bi se v okom prišlo nenaravn-emu po- ložaju, da morajo v&e ;pupilarno vfcbidbe v ljiiWjansko hranilriico (zrui- no -Kninjsko hranii'nic.o«, Iti je bila do prevrata v nemškiJi r'oka;N m tarn se porabi'jo na korusH nemÄKe stranke. Tudi bi po tem potu moffooo bilo oddel- ke za osobni krodiit zalagaü z denar- jem iz dotiene ol>cinsko hranilnice po nizkiili % ter bi sß tudi kr edit laglje po iiizkili % dajal.i Zaradi ustanovätv© nayodnifi donarnih zavodov na Gori- sicöin in Primorskem (!) pa le kaie ustaiiQviti posojünitT.« v^koda je, da zapi.snikar (ki je bil Milmel Voznjak sani^ ni natancneje zapi.sal tega refo- 1'a.xa, rker/bi bil prezanimi'v- donos za zgodovinö naišega zadružništ\Ta in za »godovmo mažega narodnoga go»P<>- darstva ^ploh. , Ja. program.,^ je potem za-cef izrr- I SQvati. Lrj1885. in. 1880. ^..ustanovila !i 25veza posojilnice v. Krškem, Pod- hrmydh^ Crncnnjljiu, /Slow Plagiblergu, i Bokstanju, Sv. Lenartu v Slov. gor'i- cah. Nil pbenem zboru 1. J8B7 je poro- cal Zvezin načelnik (gl. zapisnika): : V Trstii' je bil razßovor meseca no- verikbiavl. i*. (1886) o ustanovitvi po- .sojiJnico,.. pa dozdaj se se nada ni iz- polniki^jtta hi začcla la delovati. Upati pa je, "da &c bodo odpravile uvire.« Ovire so tičale v osebnih razmerah in tako jo'zacola. posojilnica v Trstu de- lovati se v 1. 1891. V ostalih 80. in v 90. l«"trh';do ustanovitve »Zveze kranj- -Idh pMxs^jil-nic« 1. 1890, je stevilo slo- vi-int^kih posojilmiic na.ra.stlo iki 117. Vsi wcji,' nekoliko pomenubnejsi kra- ji on" jiižnih do severnih naših meg so dobili s>voje kreditne zadrugo. Zadruž- njštvo jo poMalo lTuocan, uvažovanja vreden .činjjtelj — ni cud a, da so se g*i *ku,šaJe' 'fazne politične struje in s tränke polaMiti. Katoliški shod v LjuMjani je dal prejšnji konservativni stranki tudi novo gospodarsku direk- tivo, ki jih j-e z veliko vero Misled o- vafci. Takoj po prvem fcatoliskem sß}p- d-u v LjubljaaiiL- (1895) s|e $.' za&lp ustanavljanie zadrug konservativn'o ali Ijudske stramke tudi v krajdh. kjev so ze posojMlTiicf. priiključene^Zvezi Kloviiiih-kih posoj-ilnic v Celju, obslbm- Io: Trnovo, Ilirska Bistrica.; Cerkniea, Loz. Mctlika. V Ljubljani se z bporo na aLjiu^ko posojifniico« ustiahovi 1896 »Zveza kranjiskih posojilnic«, ki .se 1. 1899-razpusti in '|frc$ie v »Gospo- diar.sko ZVefcö« v Ljublj&ni. Ker je sL nn GorisKem nastala 1. 1899. »CentraT- na posojiLniea«, ki je tarn organiziral.i rajfaj'zensko zadružništvo in ustano- vila počasl last no goriško zadružno cent rail o, je nastala v slovenskem za- družn.ištvu preeejsnja zmoda. Nastal je «is medsebojnih bojev in napadov, ki je zel"o poostril zadružne kriize, na.- stale v slovenskem zadružništvu okrog 1. 1910., ki so ogrožale takrat obstoj tudi Zadriižne Zveze v Gelju. Z letom 1896. je nastalo torej prvo cepljenje slov. zadnuzništva, prva secesiijia še do tedaj skupne zadružne organ izaoi- je; druga secesija je nastala 1. 1908. z ustanovitvijo Zvezo slovenskidi zadrug v Ljubljajii, kjer se je koncentriralo zadružnistvo narotlno-napredue &tran- ke na Kranjskem. Goriška oi^afiiz' xiv>!v>i' lu pra-davno naae morje je zawali- io; .pod..oblake svoj črni srd .v)'. Od tiste stra-sne obsodbe na-šega ro- dui po kr'wih sodnikih pa so-'iiagrma- diili toliko gorja na nwlolzno t^trtt?/d^i. so nam bratoin v .svobodni^ieaftlji^težr ko ogi'enili laslno narodno srečo. Vm mm klici po pravici, po upo- stevanju narodne ca.sti in volje, so za- deli le v nirtvo. Pregcupjanjje nasih pa je raslo in raslo1^- in poinenja danes neizbris- ljiv lttadež ^na ku?turi in cLvilizacijv lKlHill- FOSfHClOV. Oataiie iittiit samo I'lstna volja in »toe. lit pa upanjo, da naša Pastor- \ii — ^ravical ob s>yojl trnjevi poti •na-jtle. ftiesto v solncu . . . Naj bo da- nasnjo jutro pasveč.ono prisegi, da ne poziibinio. da je na oni strani naše naj- boljse iTi da hočemo vztrajno in z vse- mii moHrriifi dela'ti za odi^^nje miše ¦zeinlj^*:-'''"','. Na;/ po današnji dan za nas po- bozno,^ da se pomolirno k večnemu nebu: Pridi-xvezda. zvezda pridi, daj upr^tiv nas oči, n-aj-m^.j dom te zopot vitli. 7.\'i\\i\. /Jiita. zv^ezda srecnih dni . . . Naj bo današnji večer posvečen ljii- bezni do rodnili bratov v ukleti zemlji, l.^ubeznk ki ostane vecna: Mi mo in inilo gori nad gorami, kot za^tor zlat — ah, tainkaj oza.d tarn si ti, ki mo mi.se? nate omami y teh težkih dneh. Ker maeeha je tujina. ¦ .•¦:;!* ri Da mi je za zarjo blesteeq ...pq^'^ilaü in kaj Ijuhega, dobrega ti T>ovv>c|.ati v teJ) težkih dneJi, 'i. demiovina ... Mestno gledališče. Repenoar: Sohoia. dno 19. novembva' ob 20. ui'i: :>Roka pravicc«. Krstna. predstava. Xedeljb 10. uri: Roka pro-vice«. Ljuid.ska prt?i1^*lava ob /.nizanih cenah *^ **t'- Svoje najnovejše drani-sko ,$$&¦>. ve- .sejožaio^tno igro v asmih scenah ^PvO- ka pravice«' je izrocil Angelq,rCerkve- nik i*l:j»skeinu gledalisc-.u da ga vpri- zori kot prvo. To dejstvo moranio pod- ertatt kot posebm zaupanje napran? nasemu gledališču in Celjani si mora- nio &tLtj;(Y cast, da si je pri%ma:ii slo- vetKskl' dramatik i/jbral Ikiž naš oder za! .vp^zoritev svojoga novega: dei'a. Ci. ravTiaitelj Braitina, ki je daslej reži- ral in ijisceniral vsa Cerkvenikova de- la, v Mari bor u in V' i'luju, režira' tudi ¦ Roko pravice« v Gelju. l^re.skrbljeno je, da bo imscenaicija oriigilnalna in moderna*. Vse vloge so v. rokall'nasili najboljših mači in je s tern" pödana garancija za prvovrstno vpriÄoritev. I (llavne v4ogt; igrajo gg. J3ratina, l*fei- feT", Fere, Bele,¦ "GrAdiAnik Fedor, Ce- pi*n, ?'Sadar, Zomljic in dr. tor gdč. ^fcovreöevfi. Pri; pr^imiijerj bö navzoč ¦plsatel'j (ierkvenik in je'pac dolžnost olxjinstva, da ta večer lmpolni gkxla- lišče do zadnjega kotička in cLa s tem avtorju vzpodbudo in ve^elje do na- daljiiega delovanja. Olx^ta se nam iz- redno zajiimiv glodališki veoer in trd- no smo uverjeni, da bo Gelje znalo doJtumentirati svojo kuilturno zrelost. Predprodaja vstopnk je v knjigarni Gori'car <ü: Lcskovšek. Dopisir Iz Vojuika. V sijiajni dokaz, kaj zniore naiše bralno društvo, nam je uprizorilo »Kri'voprisežnika<'- V raz- liKM'oma kratkem času so se naučisi naai vrli diletantje vseh vlog z veliko natancnostjo. Glavni vlogi sta bilsi v pravih rokah, kot se mora sploh pri- znati, da je bil a ])orazdeliiev vlog sreč- iia. Le žal, da je bilo vrenie v nodeljo 18. novembra za pri'reditve neuigodno; vseeno pa se je nabrato še dokaj raz- novi-stnega obcinstva. — Vsa cast in priznanje pHrediteljem lepega u/.it- ka! Ua bi se kmalu zopet videli! LftmvHo (jh'l'd.isa o zrakoplovstv«. Meshti kiuo. Sreda 16. in četrtek 17. novembra: »Ukročeni marbiz«. Mo- numentalen velefilm iz solnčne špa- nijo. V glaivnih vtogah slavni ruski uinetnik VUtdhnir Gajdarov, And Kgede Nissen in Paul Richter. Ve-lika senzaeija. — Petek 18., sobota 19. in nedelja 20. novembra: »Knez čmih gora«. Sijajina komedija v 6 dej. V glavnih vlogah ijubljiMiici kimopublike Hurra Liedtke, Vivian Gibson in Evi Em. Krasni posnetki iz Crne gore in Dahnaciije. Kino Gaber je. Sreda. lö. in cetrtek 17. novembra: »Les Miserables* (»Bedneži«) 1. del. Sijajen velefiL'm v 2 del ill in 1.0. dej. V glavnih vlogah Gabriel GabrU), Jean Touloul, Sandra Milonuioc in Puul Jotue. — Petek 18., sobota 19., nedelja 20. in ponde- ljok 21. novemibra: »Yiolanta«. Veli- rastna draima iz rodl>inskegiii življe- Jija \- G di\\. V ghivn.i vlcgi Henrtjf Porten. Književnost k MoH6re: Skopuh (L' Avare), ko- medija v petih dejanjih. Prcvel Niko Küret, Ljubljana 1927. Založila Jugo- slovanska knjigarna. Ljudski oder XII. zvezek. Cena 18 Din. Za izvrstno burko >Scapinove zvijače«, ki je lani prcšla vse podcželske odre in povsod vzbujale salve smeha, smo dobiii se- daj v izvrstuem prevodu Niko Kureta še Melierovo klasične komedijo »Sko- puha«. Skopuh ima vse polno resnih momentov, vendar je tudi toliko ko- mičnih prizorov v igri, da se bo ob- činstvo tudi po Skopuhu izvrstno za- bavalo. Figura Skopuha, ki ima se dandanes ponekod precej podobnosti. je mojstersko delo pisatelja-umetnika. Ker je bil Mohere sam igralec, jc znal pisati za igralce, zato vsebuje igra vse polno efeknih prizorov in vlog, kj so nalašč za igralce pisane. Ima 10 moških in 4 ženske vlogc. Od teh 10 moških vlog, je 5 epizodnih, tako, da rabi reziser samo 5 4-4 vloge. Igri je pridejan predgovor (napisal prof. A. Robida\ v katerem najde režiser vse potrebne napotke in na- svete glede kostumov, karakterizaeije oseb, sploh vsega, kar je važnega v igri. Tudi predavatclj pred igro bo Slamoroznice Brzoparilniki Gnojnicue črpalke Beporeznice Fi". Stu pica, Ljubljana, Gosposvetska 1. Popravila plsalnih top hitro, eksaktno in poceni izvršuie spe'jc'ijalni mehanik z dokoletno prakso iri'koricesijo v Celju. — Prvotfrstna dokaseila nn razpolago. — PE- salni stro.ii nova in r^-hSJeni M xaioiii. JOšiflP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 Stmi 4. » NOVA DOBA« Srpv. no. našel mnrsikaj porabnega v A. Ro- bidovem predgovoru, knr naj občinstvu v uvodu razjasui in razloži Zato s:no prcpričsini, da ho našel »Skopuh« pot po vseh podežclskih odnh in da bo Ijub gost, ker je dobnli iyer itak rnalo na razpolago. Ljudski oder bo pri- iiescl v tisku Ictos polccj »Lumpacija Vagfjbunda« in ¦Skopuha«', še na novo prirejaneya »Krivoprisežnika« in -Zaprnvljivca«, tako da bodo odri zn vso s^zono preskrbljeni. • Skopuhs ni odersko zmašilo, arnpak svar stalnc literature in vzgojne vrednosli, ki je kot komedija enina svoje vrste. k Knjige Voüml.ove družbe. Vodni kovn družba v Ljnbljani naznanja svojim članom. d;j so knjige za leto 1927, pottskanc iu yezant; ter da so S,; zijčde i'sizptJS'ijati. Vsak clan dobi štiri knjicj2 in sicer: Vodnikovo pratiko zi leto i92y. z imietniško prilogo na- šega kraljn. France Bevk: »Hši\ v strugi«, povest. Zofka Kvedrova: »Viad- ka in Alilka*, mladinska knjiga lor dr. Ivrnn Lah: »Vodniki in prcroki«. Knjige se razpošiljajo po sledečem redu : 1. ustanovniki, ki dobe knjige direUtno (in ne potom poverjenikov), 2. Amerika, 5. mariborska oblast, 4. ljubljanska oblast, 5. kraji izveri Slovenije, 6. direktni člani. Vrstni red, po Unterem se knjige r3zpoSitjüjo, se vsako leto spreminja. Za leto 1927. ima Vodnikova drnžba s!osed;ij 17.200 claniw in seer: 17.043 letnili in 157 ustanovnih. Napram lanskemu lelu 2'437 več. Za ona pover;en';šlvn. ki še niso javila članov, - sebno, bodo projela tekom prihodnjili dni dopisnico, kdai naj pridejo po knjige, Isto velja tiidt za mesto Lj«i- bljann. Strosko za dopoä ljanje knjig, naj poverjoniki radicle enakomcrno na yse Clane, Vsa.i poverjenik mj takoj pri razdelitvi letošnjih kujig po- bira Cianarino za leto 1928 , ki znaša zopet Did 20-— Takojšnje pobiranjft Clanaritic za 1928. olajša delo po verjer.ikoni in koristi Vodnikovi druzbi. Spremernbc bivališča onih Clauov, ki so vpisani pri posameznih poverje- nikih, je družba npoštevala do za- četka ekspedicije. Oni člani, kateri so se vpisali ncposrcdno pri vodstvu družbe v Ljubljani, prejmejo s knji- uami vred tndi položnico, s katero naj plačajo čiinpreje članaiino in po- Stnino v zncsku Din 27.— za leto 1928- g Podružnka poStne hranllnfce v Ljubljani nam je poslala statistics iz- kaz o statiju čekovnih računom in vlog ter o prcdmctu v mcsccn oktobru 1927. Iz tega izkaza izliaja, da se je število čeko^nih račun dvignilo v mesecu ok- tobru skupno za 191 na 14.843; naj- višje štcvilo računov ima Se vedno Ljubljana (4680). Vloge so znaSale koncern oktobra Din 416,899.879 60 (v Ljubljani 67,402.16798), koncem septembra pa Din 333,127.93988. Iz te številke se ne vidi, koliko jc bilo resničnih vlog na knjižice in koliko od tcga je saldo na čckovnih racunih. Skupni promel je znašal v mesecu oktobru nad štiri in pol milijarde di- narjev. Jedno stvar bi pa priporoüili. Poslovni izkaz ]e tiskan v cirilxi Ne proti čiriiici, pač pa proti gotovi ten— denci, ki je s tern zvczana in ki se baš pri poStnih tiskovinah sedaj opaža, moramo odločno ugovarjati in j:rositi, naj se to tudi upošteva OblB|e moderne dam- ske, moške in otroSke, bluze, krila, plašče in moSke suknje, lastni izdelki in dunajski modeli nadalje pulo- vcrje, sviterje, telovnike, razne otroSke pletemne, ki jl uke, perilo, nogavice, kra- vate in vse modne in galanterijske predmete kupite pu najnižji ceni in v velikanski izbiri samo v veletrgovini R. STERMECKI, Celje. Oglejte si iz- ložbe in zalogo, da se na lastne oči prepričate. Zbirajte llstke za nagrado! v6IISN3 DOSOJlirilC3 Cla $ v Celju Stanie hranilnih vlog nad Din 65,000.000--. Stanie glavnice in rezerv nad Din 8,000.000'-. Sprejema hranilnc v/lqge. Izvrsüje vse denarne, kreditne in posojiane posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. M lastni pala6i Narodni dom Podružnici s Maribor, Šoštanj Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo »SČe mirna stranka v mestu ali predmestju. Piača do 500 Din. Ponudbe pod »500« na upravo lista. Veliijo, prazno sobo v mestu iSče mlado poročeni par brez otrok za 1. december. Naslov v uprav. Radi prodaje premičnin gospodarja sem primoran, da iičeni službo« Vajen sem goveda in konje opravljati ter vseh kmetskih del. Nastopim takoj ali 1. decembra. Naslov v upravi lista. Shladišče v Samostanski ulici 8, velikost 3X10 m, se odda. Proda se tudi železna peč. Informacije daje dr. Jos. Vrečko odvetnik, Celje. Snežne čevljo in saloše popravlja hitro, ceno in dobro Rudolf Perdan, mehaniČna delavnica, Celje, Krekov trg 5, vhod iz Matija Gubčeve ul. Liuarski molsfer (Giessermeister) Sprejme se takoj samo- stojen, zmožen delayec z yecletno prakso v rocnih in strojnih formah. Oferte je poslati na Torontalsko industrijo poljoprivred- nih strojeva, livnica gvoždja i metala d. d., t Vel. Bečkerek. 2 immm, imoveiistii 11 iz vseb drnalb rodnlfaov dobavlja in tM\i n im n inesfo ii okQlici Franio JoSt, CeBje, Aleksandrova ul. 4 Oddate se takoj due meblovoni sobi in ena prazna v vili SeliSek, Celje, 2 Kersnikova ulica. 3 P O Z O R! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v Celju, Slomškov trg 1 (tik fame cerkve) tovsrnlöko zafogo vseh vrst pletenin kakor: nogavice, rokavice, pie- teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribar. 24-43 Elehtpotehnično podjetje Karol Florjančič v Celju, [anhorjeya cesta It I (polcg davčnega urada). Instalacija elektrlčnih naprav za luč in poflon, telefonov, zvorcev, radlo-aparatov. Popravljanje elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparatov. V zalogh lestenci, svetilkc, I kalniki, motorji, stevoi, žarnice, potrebščine za radio itd. in ves elektroma'erijal. Točna postrežba ! Cene nizke ! Proračuni brczplačno ! Pno inžnošfaiefsba oinarsiia ziw v Celj« Cankarleva ui. šl. if priporoča svoja izwr-stna namizna ter> odbrana so^timentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. Vzorci na razpolago I EroRiDfoni m plosce iz tovarne Edison Bell-Penksla Ltd. kakor tudi plošče *His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Bopicor 8 testoši, Ceije pisalnifni in risalnimi prednieti. Franjo Dolžan, Delje Kleparstvo in naps-ava sts-eEowodow, Pok9*ivan|e »treh_«n 8nö4aüao>jev nnprava moderno« htgijeničnih kopalnih «ob, klosctov in arirawstir. napra». Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renCni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dcla se prevzame jamstvo. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani 1 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti. da stradal ne boš v st8i*ostil EASTNI DOM Obrestuje hranllne gfc *Vo vloge po ^-^ * v Večie stahie vlogc Pf,d??SX"JÄSl?0Ä-cIe" Jamstvo za vlogc uad 2,000.000 öiti- Marljivost, treznost in varCnost so pred- pogoj nravnosti! PrJ naložbi ineska do 5O Din se dobi nabiralnik na Horn. Pisarna v Celju, Prešernova uiica 6. Iz malega raste veliko 1 Tiska in fcdaja Zvezna tiskarna. - Odgovoren za"iäajatelja, tißkarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.