225 2016 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929.5:728.82(497.4Jablje)"17/18" Prejeto: 28. 3. 2016 Lidija Slana Univ. dipl. oec. v pokoju, Brilejeva 6, SI–1000 Ljubljana E-pošta: slanalidija@gmail.com Lastniki dvorca Jablje skozi čas in portreti nekaterih lastnikov iz 18. in 19. stoletja IZVLEČEK V Narodni galeriji v Ljubljani poleg znanega portreta barona Leopolda Lichtenberg-Janežiča iz 19. stoletja, delo znanega slikarja Jožefa Tominca, hranijo še pet portretov, ki pripadajo njegovim prednikom iz 18. stoletja. Obnovljeni dvorec Jablje, ki je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena, sedaj nudi zavetje nekaterim državnim in mednarodnim institucijam, zanimive pa so tudi življenjske zgodbe njegovih lastnikov v preteklosti. V prispevku je najprej prikazan kratek pregled lastnikov dvorca Jablje od srednjega veka do sredine 18. stoletja, nato pa so opisane življenjske zgodbe portretirancev, nekaterih članov rodbin Schwab-Lichtenberg in Lichtenberg-Janežič, ki so dvorec posedovali vse do leta 1941, ko je umrla zadnja lastnica baronica Hipolita. KLJUČNE BESEDE Dvorec Jablje, kranjske plemiške rodbine, plemiški portreti, Lambergi s Črnela, Rasp, Moscon, Posarelli, Schwab- Li(e)chtenberg, Janežič, Lichtenberg-Janežič ABSTRACT OWNERS OF THE JABLJE MANSION THROUGH TIME AND SOME OF THEIR PORTRAITS FROM THE 18TH AND 19TH CENTURIES In addition to the famous portrait of Baron Leopold Lichtenberg-Janežič from the 19th century made by the re- nowned painter Jožef Tominc, the National Gallery in Ljubljana also holds five portraits belonging to his ancestors from the 18th century. The restored mansion, a cultural monument of national importance since 1999, now houses several national and international institutions, and keeps interesting stories of the lives of its past owners. The article first provides a brief overview of the owners of the Jablje mansion from the Middle Ages to the mid-18th century and then proceeds to describe the life stories of persons in the portraits, some of the members of the Schwab-Lichtenberg and Lichtenberg-Janežič families, who held the mansion in their possession until 1941, the year of the death of the last owner, Baroness Hyppolita. KEY WORDS Jablje mansion, noble families of Carniola, portraits of noblemen, Lambergs of Črnelo, Rasp, Moscon, Posarelli, Schwab-Li(e)chtenberg, Janežič, Lichtenberg-Janežič 226 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 Portreti iz dvorca Jablje v Narodni galeriji V Narodni galeriji v Ljubljani so v razstavnih dvoranah in depojih shranjeni številni portreti kranj- skih plemičev in plemkinj. Za marsikaterega ni zna- no, koga predstavlja, približno lahko določimo le ob- dobje, v katerem je določena oseba živela, pač glede na značilno nošo tistega časa. Zelo dobrodošlo je, če portret vsebuje podatke o portretirancu, na primer grb z oznako plemiške stop- nje, ime in priimek ter področje delovanja v deželi. Portreti baronov Lichtenbergov, o katerih bo govora v tem prispevku, so zato zelo dragoceni, saj vsebuje- jo vse podatke, na osnovi katerih lahko portretirance zasledimo v arhivih in literaturi ter poskušamo čim bolje strniti njihovo življenjsko zgodbo. Pet portretov iz druge polovice 18. stoletja prika- zuje člane plemiške rodbine Schwab pl. Lichtenberg, javnosti doslej že znani portret iz prve polovice 19. stoletja pa prikazuje barona Leopolda Lichtenberg- -Janežiča. Gospodarji dvorca Jablje so se po tedanji navadi plemiškega stanu dali portretirati in so svo- je portrete v skoraj naravni velikosti postavili na vi- dno mesto. Portreti so bili namenjeni obiskovalcem, predvsem pa potomstvu, da bi se čim bolj zavedalo svojih plemenitih korenin. Pet portretov je bilo pred drugo svetovno voj- no v knjižnici dvorca Jablje pri Mengšu, popisal pa jih je dr. France Stele.1 Šesti portret, ki predstavlja Ano Marijo Margareto Schwab pl. Lichtenberg, je po drugi svetovni vojni v Narodno galerijo prišel iz Federalnega zbirnega centra; kako je zašel tja, ni znano. Portreti, razen verjetno enega, so bili v Jabljah, ki sodi med najlepše dvorce na ozemlju Slovenije. Jablje so bile v svojem petstoletnem obstoju v posesti neka- terih plemiških rodbin, ki so dvorec pozidale v rene- sančnem slogu in ga kasneje barokizirale. Na kratko bodo prikazani tudi nekateri člani teh rodbin. Dvorec Jablje pri Mengšu Dvorec Jablje stoji blizu vasi Loka pri Mengšu na zahodnem delu Mengeškega polja. Postavljen je strateško na robu skalnatega pobočja in ponuja raz- gled na celotno Mengeško polje. V zaledju mu var- stvo nudijo gozdovi, ki se raztezajo vse do Rašice. Pod dvorcem je kraška jama, skozi katero teče po- tok – ponikalnik, ki se izliva v potok Šumberk, desni pritok reke Pšate. V bližnji okolici je nekaj kraških jam in vrtač. Slovensko ime dvorca Jablje naj bi nastalo iz dalj- še oblike Jabljane, ki je prvotno pomenilo »prebivalci območja, kjer rastejo jablane«. Nemška oblika imena 1 Stražar, Mengeš in Trzin, str. 81–82; Pečnik idr., Grad Jablje, str. 23. Habach je nastala iz besede Hagbach, kar pomeni po- tok, zaraščen z grmičevjem.2 Renesančni dvorec je bil po izgradnji okrog leta 1530 na mestu srednjeveškega stolpastega dvora, morda porušenega v potresu leta 1511, še večkrat prezidan in obnovljen v baročnem slogu. Bil je v la- sti več kranjskih plemiških rodbin, ki so ga bogato opremile ter uredile razkošno notranjost in bližnjo okolico. Reprezentančno jedilnico naj bi leta 1745 s freskami poslikal znani slikar Franc Jelovšek.3 Ob koncu druge svetovne vojne je bil dvorec izropan, služil je za stanovanja in propadal. Obnovitev strehe leta 1988 je zavrla nadaljnje propadanje zgodovinsko in arhitekturno nadvse zanimive stavbe. Leta 1999 je bil dvorec Jablje z odlokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.4 V letih 2000 do 2004 je bil dvorec temeljito ob- novljen. Od leta 2006 sta v njem nastanjena Center za evropsko prihodnost (CEP) ter Služba za strate- ške in študijske analize Ministrstva RS za zunanje zadeve. Bogato opremljeni dvorec, prilagojen zahtevam sodobnega časa, ponuja ustrezen ambient za proto- kolarne in družabne dogodke, prireditve, seminarje, predavanja in podobno.5 Vitezi z Jabelj (13. stoletje do okoli sredine 15. stoletja) Na mestu, kjer stoji dvorec Jablje, je stal sre- dnjeveški dvor, prvič omenjen leta 1268 in izrecno omenjen kot hoff ze Hagbach leta 1346.6 Bil je biva- lišče po njem imenovanih vitezov, med katerimi je bil v pisnih virih leta 1303 prvi omenjen Rudolf pl. Hag bach, leta 1318 pa Vernher iz Jabelj, sin Fride- rika Diengerja iz bližnjih Zapric.7 25. maja 1350 sta Vernherjeva sinova Fric in Askvin iz Jabelj Nikolaju Sommereckerju prodala svoj dvor v Jabljah in nekaj hub.8 O vitezih iz Jabelj odtlej ni bilo več podatkov. V 15. stoletju je bila posest, ki je pripadala Jabljam, deželnoknežja. Deželni knez in cesar Friderik III. jo je oddajal v zastavo. Leta 1487 je Jurij pl. Lamberg s Črnela že pričakoval obnovitev zastavne pogodbe.9 2 Torkar, Etimologija, http://www.onger.org/depo/trzin/2008 0214delojablejablje.pdf. 3 Stopar, Grajske stavbe, Gorenjska, str. 56; Stražar, Mengeš in Trzin, str. 79–83; Pečnik idr., Grad Jablje, str. 8. Mnenje dr. Steleta in dr. Mikuža, da je freske na Jabljah naslikal Franc Je- lovšek, je na osnovi novejših raziskav (dr. Ferdinand Šerbelj) vprašljivo. 4 Uradni list RS, št. 81/99, str. 12586. 5 Pečnik in Hafner, Zgodovina, file:///D:/bk/dokumenti/Ja- blje/Grad%20Jable%20-%20Predstavitev%20gradu.html. 6 Stopar, Grajske stavbe, Gorenjska, str. 41. 7 Preinfalk in Bizjak, Knjiga listin I, str. 84, št. 30 (1318 april 28); Kos, Vitez in grad, str. 154; Jakič, Vsi slovenski gradovi, str. 141. 8 Stražar, Mengeš in Trzin, str. 76. 9 Kožuh idr., Seminar, str. 219. 227 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 Lambergi s Črnela in Jabelj (od sredine 15. stoletja do leta 1644) Celotna jabeljska posest je bila precej razdro- bljena in se je nahajala na širšem območju Kamnika, Domžal in Moravč.10 Urbar deželnoknežjega urada Jablje iz leta 1493 prikazuje, da je imela približno trideset odstotkov celotne posesti urada Jablje v za- kupu plemiška rodbina Lambergov, preostali del pa je bil pod neposredno upravo deželnega vicedoma.11 Tega leta je cesar Friderik III. Juriju I. pl. Lambergu s Črnela in njegovi materi Kunigundi podelil več po- sesti, ki so spadale h gospostvu Jablje in so prinašale 8 mark šilingov dohodka.12 Cesar Friderik in njegov sin Maksimiljan I. sta bila v večni denarni stiski, zato dostikrat nista vračala zastavnih vsot. Po vsej verje- tnosti se je to dogajalo tudi pri Jabljah in tako je po- sest sčasoma prešla v last pl. Lambergov s Črnela. Ta linija Lambergov se je imenovala po istoimenskem 10 Gestrin, Obdobje fevdalizma, str. 31. 11 Kožuh idr., Seminar, str. 219. 12 Stražar, Župnija Dob, str. 99. gradu, ki je stal na hribu blizu Doba pri Domžalah in so ga Lambergi v prvi polovici 15. stoletja prevzeli po sorodnikih vitezih Pirsih. Prvi »Črnelski« je bil vitez Jakob, omenjen leta 1433.13 Andrej II. pl. Lamberg s Črnela, pravnuk vite- za Jakoba in sin Sigmunda II. mlajšega, cesarskega svetnika in vrhovnega dvornega lovskega mojstra, ki je umrl pred letom 1524, je bil v letih 1523–29 osemintrideseti kranjski deželni upravitelj.14 Okrog leta 1530 je na mestu srednjeveškega dvora po- stavil dvorec Jablje v renesančnem slogu, ki se je v tem času že uveljavljal tudi na Kranjskem.15 V le- tih 1534–37 je bil peti kranjski deželni oskrbnik (Lands-Verwalter).16 Umrl je leta 1542. S prvo sopro- 13 Stražar, Župnija Dob, str. 99; Witting, Beiträge (1894), str. 177. 14 Witting, Beiträge (1894), str. 178, Valvasor, Die Ehre, IX, str. 74. 15 Witting, Beiträge (1894), str. 178. V SBL (geslo Rasp), je na- vedeno, da so dvorec Jablje postavili pl. Raspi, kar pa ni podpr- to z nobenim drugim virom. Erazem pl. Rasp je Jablje pridobil šele približno sto let kasneje (gl. odd. ERAZEM PL. RASP). 16 Witting, Beiträge (1894), str. 178; Valvasor, Die Ehre, IX, str. 70. Dvorec Jablje v 17. stoletju (Valvasor, Die Ehre, XI, str. 271). 228 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 go Margareto Marušo pl. Siegersdorf ni imel potom- cev, z drugo soprogo Katarino Ester pl. Dietrichstein pa sta imela tri sinove in štiri hčere.17 Prvi Andrejev sin Nikolaj pl. Lamberg s Črnela, kranjski deželni odbornik leta 1567,18 je bil leta 1568 naveden kot lastnik Jabelj in Črnela.19 Umrl je pred letom 1575. S soprogo Marijo Ano Magdaleno pl. Ritschan nista imela potomcev.20 Drugi Andrejev sin Maksimiljan I. pl. Lamberg s Črnela, kranjski deželni odbornik leta 156621 in vla- 17 Witting, Beiträge (1894), str. 178–179. 18 Valvasor, Die Ehre, IX, str. 85. 19 Smole, Graščine, str. 196. 20 Witting, Beiträge (1894), str. 178–179. 21 Witting, Beiträge (1894), str. 178; Valvasor, Die Ehre, IX, str. 85. dni svetnik, je bil lastnik Jabelj do smrti leta 1578.22 Pokopan je v Kamniku. S soprogo Ano pl. Welzer iz Spiegelfelda sta imela hčerko edinko Katarino, ki se je poročila z Volfom Krištofom pl. Liechtenstei- nom.23 Lambergi so bili vneti graditelji s smislom za ta- kratne usmeritve v arhitekturi, ki so prihajale iz Itali- je. Andrejev brat Jurij II. pl. Lamberg s Črnela je leta 1550 na mestu srednjeveškega dvora Zaprice sezidal nov, renesančni dvorec,24 drugi brat Janez pl. Lam- 22 Smole, Graščine, str. 196. 23 Genealogija rodbine Liechtenstein: https://de.wikipedia. org/wiki/Stammliste_von_Liechtenstein. 24 Smole, Graščine, str. 559. JAKOB pl. LAMBERG z Gutenberga ustanovitelj linije ČRNELO om. 1413-1433 p .Magdalena pl. Greisseneck SIGMUND I. Starejši om. 1466 p. Kunigunda pl. Alpfaltrer ANDREJ I. SIGMUND II. Mlajši JURIJ I. VALENTIN BARBARA trawnehoH .lp jerdnA .p1051 .mo0351 derp .u6151 .u 1512 p. Ana Auersperg p. Maksimiljana pl. Schurf 1476 p. Evfemija pl. Heggenberg DANIJEL ANDREJ II. .II JIRUJZENAJ u. po 1537 1530-obn. JABLJE 1552-obn. Brdo pri Lukovici 1550-obn. Zaprice 0551 op .u9751 derp .u2451 .u-llaG .lp ateragraM .p Gallenstein 1524 p.1 Maruša pl. Sigersdorf p. Kirhfelda pl. p. Elizabeta Turoczy 2. Katarina Ester pl. Obrač korto 6na Dietrichstein 6 otrok SEBASTIJAN I. NIKOLAJ MAKSIMILJAN I. u. po 1585 hcapsielG .lp anA .1 .p8751 .u8651 op .u hkgE .lp adurtreG .2 rezleW .lp anA .pnahcstiR .lp anA .p 1korto 91 JIRUJ ZENAJ7951 norab - MEJLIV ZENAJ 6951 .u6061 op .u uaruaS .lp anigeR retsE .1.pkajruT - grepsreuA anA .1.p krebmežuŽ - grepsreuA aticileF .2 krebmežuŽ - grepsreuA anibaS .2 5 sinov in več hč icorto 3are 7951 norab - .II NAJITSABESnorab - .II NAJLIMISKAM (u. 1644) u. pred 1644 prenos Jabelj na Erazma p. Elizabeta pl. Gall-Gallenstein pl. Raspa 1645 LEGENDA: 10 otrok om. - omenjen obn. - obnovil v renesanč DIRFTOG JIRUJDRAKJAV ZENAJugols men p. - poročen grof 1667 grof 1667 u. - umrl u. 1689 u. 1672 poudarjen tisk - lastnik Jabelj p. Ana Lamberg Rodovnik: Lambergi s Črnela in Jabelj 229 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 berg s Črnela pa je leta 1552 pričel graditi renesančni dvorec Brdo pri Lukovici.25 Rod na Črnelem in Jabljah so nadaljevali potomci Jurija II., ki je bil v letih 1543–154926 kranjski de- želni odbornik in je imel s soprogo Elizabeto pl. Tu- roczy z Ludbrega najmanj štiri sinove in dve hčeri. Njegov naslednik je bil Sebastijan I. pl. Lamberg s Črnela, cesarski polkovnik in poveljnik obrambne tr- dnjave proti Turkom v Veliki Kaniži. Umrl je po letu 1585. Na Jabljah in Črnelem sta mu sledila sinova Janez Jurij I. in Janez Viljem. Janez Jurij I. je bil leta 1588 omenjen kot lastnik Jabelj in Črnela.27 Iz pr- vega zakona z Ester Regino pl. Saurau je imel hčer- ko Ano Katarino, ki se je leta 1619 drugič poročila, in sicer z Vajkardom pl. Saurauom; s tem je Črnelo deloma prešlo na rodbino Saurau. Janez Jurij I. se je okrog leta 1589 drugič poročil, in sicer s Felicito ba- ronico Auersperg z Žužemberka. Umrl je leta 1596 in ni dočakal povzdiga v baronski stan. To čast sta 28. februarja 1597 prevzela njegov mladoletni sin in naslednik Sebastijan II. ter brat Janez Viljem.28 Janez Viljem baron Lamberg s Črnela je bil ce- sarski stražmojster na Reki. Poročil se je z dvema čla- nicama rodbine Auersperg, prvič leta 1567 z Ano s Turjaka, drugič pa leta 1590 s svojo svakinjo Sabino z Žužemberka. Imel je najmanj šest sinov in dve hčeri. Leta 1603 je bilo v listinah Nadškofijskega arhiva v Vidmu zabeleženo, da je bila 7. septembra 1603 la- stnica Jabelj Sabina baronica Lamberg s Črnela, njen soprog pa živi v sužnosti na Turškem.29 Zajeli so ga Turki, ki so se na svojem pohodu na Kranjsko leta 1598 približali Ljubljani.30 Sabina naj bi nato zasta- vila dvorec Češenik, ki je bil v lasti njenega soproga, kamniškemu meščanu Petru Šavničarju za 6000 gol- dinarjev in tako odkupila soproga iz turškega ujetni- štva.31 Sicer pa podložniki barona Janeza Viljema Lam- berga niso imeli v lepem spominu. Leta 1598 so se namreč deželnemu knezu pritožili zaradi neznosne tlake, ki jo je na novo uvajal. Podložniki so prosili za prepis urbarja, da bi podkrepili svoje pritožbe. O tem, v čigav prid se je zadeva končala, ni podatkov.32 Janez Viljem Lamberg je umrl pred letom 1617.33 Viljemov nečak Sebastijan II. baron Lamberg 25 Brdo pri Lukovici: https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Br- do_pri_Lukovici. 26 Valvasor, Die Ehre, IX, str. 85. 27 Witting, Beiträge (1894), str. 181. 28 Prav tam. 29 Koblar, Drobtinice, str. 42. 30 Dimitz, Geschichte Krains III, str. 292; Valvasor, Die Ehre, XV, str. 549; Witting, Beiträge (1894), str. 181 – tu je napačno navedeno, da je Janez Viljem leta 1598 padel v bitki pri Veliki Kaniži. 31 Stražar, Župnijski arhiv Dob, str. 95. Dejansko je bil dvorec leta 1600 zastavljen pl. Purgstalloma (gl. Smole, Graščine, str. 114; ARS, AS 309, XLII, Lit. S – 44, str. 2/1). 32 Gestrin, Obdobje fevdalizma, str. 33–34. 33 Preinfalk, Plemiške rodbine, 16. stoletje, str. 199, op. 21; Smole, Graščine, str. 423. s Črnela in Jabelj se je poročil z Elizabeto Gall pl. Gallenstein z Rožeka pri Moravčah. Imela sta sedem sinov in tri hčere. Preživela sinova Jurij Gotfrid in Janez Vajkard sta bila 10. novembra 1667 povišana v stan državnih grofov z nazivom Lamberg s Črne- la, Jabelj in Brda pri Lukovici. S smrtjo grofa Janeza Vajkarda leta 1689 je po moški strani izumrla linija Lambergov s Črnela in Jabelj.34 Erazem pl. Rasp (1644–1647) Jablje je po smrti barona Maksimiljana II. Lam- berga, sina Janeza Viljema, leta 1644 pridobil Era- zem pl. Rasp z Ostrega vrha v Podgradu in Dola.35 Prenos lastništva je bil v kranjsko imenjsko knjigo vnesen leta 1645. Erazem je v imenjski knjigi nave- den kot dedič pokojnega Maksimiljana Lamberga na Jabljah, Sebastijan Lamberg pa kot dedič Črnela. Imenjska renta gospostva je znašala 178 goldinarjev, 54 krajcarjev in 2 denariča.36 Erazem pl. Rasp je bil sin Janeza Sigfrida, dol- skega graščaka ter predsednika deželne in dvorne pravde, ki je leta 1617 sklenil nenatančno oprede- ljeno pogodbo glede Jabelj z Janezom Pelzhoferjem, varuhom otrok pokojnega Janeza Viljema Lamberga. Mogoče je bila s tem mišljena pogodba o zakupu in tako je Erazem po smrti zadnjega Viljemovega po- tomca postal lastnik Jabelj.37 Črnelo, čeprav v zakupu Saurauov, pa je uradno prešlo na Maksimiljanovega bratranca Sebastijana II. Erazem je leta 1622 po očetu podedoval dvorec Rocen (Rocin, Rutzing) pod Šmarno goro. Prvič je bil poročen z Ano pl. Bonhomo, drugič pa z Ano Doro- tič, s katero sta imela hčerko edinko Marijo Sidonijo. Umrl je 18. februarja 1647. Druga soproga ga je pre- živela za sedem let. Oba so pokopali pri avguštincih v Ljubljani.38 Baroni Mosconi (1647–1724) Marija Sidonija, edina hči Erazma pl. Raspa, se je pred letom 1647 poročila z Janezom Krstnikom baronom Mosconom, sinom leta 1635 umrlega Vida barona Moscona in Marije Gall pl. Gallenstein z Le- beka, ter od očeta prejela Rocen kot poročno darilo.39 Jablje je podedovala po očetovi smrti leta 1647. Dve hčeri Marije Sidonije in Janeza Krstnika, Marija Ana in Marija Saloma, sta se poročili z dvema članoma 34 Witting, Beiträge (1894), str. 182. 35 ARS AS 173, knjiga 5 (1619–1661), fol. 83; Smole, Graščine, str. 196. 36 ARS AS 173, knjiga 5 (1619–1661), prav tam. Goldinar (gld) = 60 krajcarjev (kr) = 240 denaričev (den). 37 Preinfalk, Plemiške rodbine, 16. stoletje, str. 199, op. 21; Smole, Graščine, str. 423. 38 SBL, geslo Rasp; Preinfalk, Plemiške rodbine, 16. stoletje, str. 322. 39 Smole, Graščine, str. 424; Valvasor, Die Ehre, XI, str. 490; Adler XII, 1938, str. 437. 230 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 rodbine Valvasor, z Janezom Herbardom z dvor- ca Medija (Galleneck) in z njegovim mrzlim neča- kom, baronom Adamom Sigfridom z gradiča Zavrh (Neudorf).40 Marija Sidonija baronica Moscon je umrla pred letom 1665, Jablje pa je prevzel njen vdovec Janez Krstnik, ki se je znova poročil, in sicer z Eleonoro pl. Tattenbach. Po smrti Janeza Krstnika leta 1681 je Jablje podedoval njegov sin iz prvega zakona Franc 40 Adler XII, 1938, str. 437. Erazem baron Moscon, rojen leta 1654,41 Rocen pa je že leta 1671 s prodajo prešel na pl. Schweigerje.42 Franc Erazem baron Moscon se je 26. oktobra 1681 poročil z Marijo Kristino pl. Pernburg.43 Leta 1683 je bila imenjska renta, določena za posestvo Jablje, 163 goldinarjev, 29 krajcarjev in 1 denarič.44 Franc Erazem je umrl že leta 1688 in vdova Marija 41 Smole, Graščine, str. 196. 42 Prav tam, str. 424. 43 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, P3/1651– 1682, str. 321; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 151. 44 ARS, AS 173, knjiga 6, str. 154. Rodovnik: Rasp - Moscon - Posarelli ERAZEM pl. RASP u. 1647 p. 1. Ana Bonhomo 2. Ana Dorotič dobil Jablje 1644 MARIJA SIDONIJA u. pred 1665 p. JANEZ KRSTNIK pl. MOSCON u. 1681 podedovala Jablje 1647 5 otrok Marija Ana Marija Saloma FRANC ERAZEM (1648-1712) (po 1650-pred 1711) (1654-1688) p. Adam Sigfrid p. 1. Janez Herbard podedoval Jablje 1681 Valvasor - 1673 Valvasor p. MARIJA KRISTINA (1649-1699) 2. J. Vajkard Semenič pl. PERNBURG - 1681 Zavrh do 1683 3. Volf Albert Schwab u. 1724 /Medija od 1683 Franc Adam FRANC KAREL MARIJA TEREZIJA JOŽEFA )3371-3861()0271-2861()7471-0861 .ko( p.1. Regina Franč 4271 op ejlbaJ alavodedoprertlafpA akši (1680-1709) p. JANEZ JOŽEF ANTON 2. Uršula Frančiška Marija bar. POSARELLI - 1701 6271 .u8171 - allageS (1697-1764) korto 517471 ejideM ajnided ANTON BERNARD (1712-1735) P. Ana Frančiška Rosina Billichgrätz - 1732 1765 - Prenos Medije na Jožefa barona Janežič KUMOPEN DLOPOELa (1736-1753) 1744- Prenos Jabelj na Jožefa barona Janežiča 231 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 Kristina je po smrti edinega sina Franca Karla, ki je po očetovi smrti prevzel Jablje in umrl 29. februarja 1720, gospostvo namenila hčeri Mariji Tereziji Jo- žefi, rojeni 1683. Marija Terezija Jožefa se je 2. julija 1701 v Ljubljani poročila z Janezom Jožefom An- tonom baronom Posarellijem, ki je pripadal starejši liniji Posarellijev z Volčjega potoka in Grobelj.45 Marija Kristina baronica Moscon je umrla leta 1724.46 Baroni Posarelli (1724–1743) Marija Terezija Jožefa baronica Posarelli je ime- la v 25 letih zakona najmanj štirinajst otrok, ki so bili krščeni večinoma v Marijini cerkvi v Kamniku.47 O njihovih rojstvih govorijo vpisi v rojstne matič- ne knjige; gotovo niso vsi dočakali polnoletnosti, pa tudi vpisi v cerkvene matične knjige so bili tedaj zelo pomanjkljivi, saj je bilo veliko otrok krščenih v grajskih kapelah, pa tudi vsi starši niso bili dosledni v evidentiranju rojstev svojih številnih potomcev.48 Dokumentirana je poroka Antona Bernardina, roje- nega 7. februarja 1712. V cerkvi sv. Mihaela v Meng- šu se je 23. avgusta 1732 poročil z Marijo Frančiško Rosino pl. Billichgrätz.49 Marija Terezija Jožefa je bila večkrat navedena kot krstna botra, nazadnje je 5. januarja 1733 v Kamniku botrovala vnukinji Mariji Karolini, 3. marca istega leta pa je bila že pokojna.50 Marija Terezija Jožefa baronica Posarelli je leta 1724 po materi podedovala Jablje, po moževi smrti leta 1726 pa še Volčji potok.51 Volčji potok je leta 1732 prodala Volfu Kušlanu za 13.000 goldinarjev.52 Njen zapuščinski inventar je bil sestavljen 16. marca 1733 v Ljubljani in na Jabljah po obvestilu Antona Bernardina barona Posarellija kolegiju kranjskih sta- novskih poverjenikov o njeni smrti.53 Anton Bernar- din je umrl že leta 1735. Njegov zapuščinski inventar je bil na prošnjo njegove vdove Marije Frančiške ko- legiju kranjskih stanovskih poverjenikov sestavljen 5. oktobra 1735 v Ljubljani in na Jabljah.54 V jabeljskem dvorcu je imel Anton Bernardin veliko knjižnico v več jezikih, v Ljubljani pa samo knjige v francošči- 45 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, P4/1701, str. 100; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 154; Smole, Graščine, str. 196. Mlajša linija Posarellijev je imela sedež v dvorcu Duplje pri Naklem. 46 Smole, Graščine, str. 196. 47 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 405–406. Prva dva otroka sta bila krščena v Ljubljani pri Sv. Nikolaju, poslednji je bil krščen 11. julija 1726 v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. 48 Golec, Plemstvo, str. 86–87. 49 NŠAL, ŽA Mengeš, matične knjige, P/1702–1748; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 417. 50 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, M/1658– 1735, str. 333; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 188. 51 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 186. 52 Smole, Graščine, str. 536; ARS AS 309, XXXVI, Lit. P, šk. 86, št. 99. 53 ARS AS 309, XXXVI, Lit. P, šk. 86, št. 99. 54 Prav tam, št. 106. ni.55 Soproga Marija Frančiška je 6. februarja 1736 v Ljubljani rodila sina Jožefa Antona Jodoka.56 Umrla je leta 1744.57 Njen zapuščinski inventar ni ohranjen. Sin Jožef Jodok je umrl v Ljubljani 12. aprila 1753, star sedemnajst let, hčerka Marija Elizabeta pa se je poročila z ljubljanskim zdravnikom Janezom Krišto- fom baronom Paulinom (Pollinijem) in umrla leta 1765.58 Posestvo Jablje z dvorcem je bilo leta 1743 prodano Jožefu Antonu Janežiču pl. Adlersheimu. Jožef Anton baron Janežič pl. Adlersheim (1743–1779) Naslednji lastnik Jabelj, Jožef Anton baron Jane- žič pl. Adlersheim, je bil sin doktorja prava Franca Antona Janežiča in vnuk večkratnega ljubljanskega župana ter leta 1716 poplemenitenega Janeza Anto- na Janežiča.59 Neposrednih podatkov o prenosu la- stništva Jabelj na Jožefa Antona ni, ker ni ohranjen niti njegov zapuščinski inventar niti v jabeljskem arhivu ni originalne kupne pogodbe. Vendar lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da je Jožef Anton go- spostvo kupil leta 1743. 28. marca 1743 je bil namreč Jožef Anton Janežič pl. Adlersheim sprejet v kranjske deželne stanove z obrazložitvijo, da je plemiški stan podedoval, da so njegove osebne kvalitete ustrezne in da je nedavno kupil gosposko imenje z imenjsko rento 154 goldinarjev.60 Ker do takrat dvajsetletni Jo- žef Anton še ni imel nobenega gosposkega imenja, lahko teh 154 goldinarjev imenjske rente pomeni le dvorec in posestvo Jablje. Po dedu Janezu Antonu, ki je umrl leta 1730, je podedoval precej premoženja in si je lahko privoščil nakup posestva, ki je bilo pogoj za vstop v deželne stanove in kasnejše zvišanje ple- miške stopnje. Vpis v imenjski knjigi je bil z malce (običajne) zamude zabeležen šele 27. januarja 1744.61 Dejansko je imenjska renta posestva Jablje ob vpisu znašala 150 goldinarjev, 27 krajcarjev in 1 denarič, ker so prejšnji lastniki medtem nekaj imenja že pro- 55 Prav tam. 56 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 75. 57 Preinfalk, Plemiške rodbine na Slovenskem, 17. stoletje, Billich- grätz, str. 215. Vsekakor se je v matičnih knjigah v Ljubljani po letu 1735 pojavljal še en Bernardin oz. Bernard Valerij oz. Anton Bernardin, morda bratranec umrlega lastnika Jabelj, sin Bernardina Valerija, starejšega brata Janeza Jožefa An- tona. Tudi on je bil poročen z neko Frančiško in otroci so se rojevali vse do leta 1749. Umrl je 28. avgusta 1754, star 43 let, njegov zapuščinski inventar pa je bil sestavljen v Ljublja- ni: ARS AS 309, XXXXIV, Lit. P, šk. 88, št. 134. V mrliški matici pri Sv. Nikolaju v Ljubljani je zapisano, da je bil tudi gospodar Dupelj in da je pokopan v »Hoeffleinu« (verjetno Preddvor). 58 Witting, Beiträge (1895), str. 239; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 200. 59 http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/ bsb10362306_00017.html; http://reader.digitale-sammlun- gen.de/de/fs1/object/display/bsb10362306_00057.html. 60 ARS, AS 740, fasc. 6, Familiaria. 61 ARS, AS 173, knjiga 6 (1662–1756), str. 154. 232 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 dali.62 Omenjeni dodatni 4 goldinarji imenjske rente morda pomenijo nakup še nekega imenja v tem zne- sku. Leta 1743 je bil Jožef Anton pl. Janežič povišan v baronski stan.63 Iz leta 1748 je znan proces Benjamina barona Er- berga proti Jožefu pl. Janežiču, imetniku Jabelj, zara- di pravice do lesa v gozdu Rašica, ki sta si jo lastila oba veleposestnika.64 Naslednji proces proti graščini Jablje zaradi nasilja nad dolskim podložnikom Lu- kom Pirnatom je trajal od 1765 do 1778.65 V novi deželni deski za Kranjsko, ki je bila vzpo- stavljena leta 1759, je bil Jožef Anton baron Jane- žič kot lastnik Jabelj vpisan na prvem mestu.66 Poleg Jabelj je leta 1765 dobil dvorec Medija pri Zagorju, ki ga je po možu Francu Adamu baronu Valvasorju podedovala njegova teta Frančiška Uršula Marija ba- ronica Valvasor, rojena Eržen (od 1705 pl. Segalla). Frančiška Uršula (1697–1764) je bila starejša sestra njegove matere Ane Marije Margarete, ki je bila ob delitvi Uršuline dediščine leta 1765 že devet let po- kojna. Njen delež pri Mediji so podedovali otroci iz obeh njenih zakonov, Jožef Anton Janežič, Ma- rija Ana Janežič, poročena Schluschitzky, grenadir- ski stotnik Ignacij Schwab pl. Lichtenberg in Franc Ksaver Schwab pl. Lichtenberg. Preostali dve sestri Frančiške Uršule, Frančiška Barbara Wagner in re- dovnica Katarina, sta se dediščini odpovedali v korist nečaka Jožefa Antona, prav tako tudi njegova sestra Marija Ana Schluschitzky.67 62 Prav tam. 63 Siebmacher, Der Adel, opis: abs. 11, Taf. 9; http://re- ader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/ bsb10362306_00017.html. 64 Umek, Dolski arhiv, str. 126. 65 Prav tam, str. 122. 66 Smole, Graščine, str. 196. 67 Golec, Valvasorji, str. 163, op. 661. Jožef Anton očitno ni imel potomcev, saj je v oporoki z dne 19. novembra 1777 za glavnega dedi- ča določil svojega enaindvajset let mlajšega polbrata Franca Ksaverja Schwaba barona Lichtenberga. V oporoki je polbratu postavil pogoj, da on in njegovi potomci prevzamejo rodbinsko ime in grb Janežičev. Grb starejše rodbine Schwab Lichtenbergov iz nji- hove baronske diplome je tako kasneje postal srčni ščit v rodbinskem grbu Janežičev.68 Jožef Anton je umrl 2. februarja 1780.69 Na pod- lagi njegove oporoke je bil s prisojilno listino 6. aprila 1780 za lastnika Jabelj in Medije priznan njegov pol- brat Franc Ksaver, ki se je v tem času že pripravljal na spremembo priimka in grba.70 Franc Ksaver je bil po očetu potomec Schwab Lichtenbergov, po materi pa le »posvojeni« dedič Janežičev. V nadaljevanju sta na kratko prikazani obe rodbini. Rodbina Janežič pl. Adlersheim (17. stoletje do leta 1780) Janežiči so bili v 17. stoletju ljubljanski mešča- ni. Mihael Janežič (ok. 1625–1678/79) je bil pek. S soprogo Nežo sta živela na Starem trgu v Ljubljani, najprej kot najemnika, ko pa sta si gmotno opomo- gla, sta se naselila v lastni hiši.71 V letih 1653–1663 sta imela pet otrok, med njimi je bil Janez, verjetno Janez Anton, rojen 9. maja 1656.72 68 Slana, Lichtenbergi, str. 196. 69 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, M4/1771–1812, str. 36. 70 Smole, Graščine, str. 196. 71 ZAL, LJU 346, Fabjančič, Knjiga hiš I, najeta hiša v ulici Na Grad 2 do 1678, str. 121, nato lastna hiša v Rožni ulici 31 od 1677 do 1686, M. Janežič in njegovi dediči, str. 248; Fonda, Plemeniti in neplemeniti, str. 1. 72 NŠAL, Indeks – Ljubljana sv. Nikolaj, R rep 1653–1692. Drugi otroci: Elizabeta, r. 16. junija 1653, Mihael, r. 26. avgu- Listina o sprejetju Jožefa Antona pl. Janežiča v deželne stanove (ARS, AS 740, fasc. 6). 233 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 Janez Anton je bil ljubljanski meščan, ki je obo- gatel s trgovskimi posli na Kranjskem, Štajerskem in v Istri. Med letoma 1712 in 1716 je bil večkrat lju- bljanski župan.73 Leta 1703 je kupil hišo Pred škofijo št. 2, ki jo je imel do leta 1724. Hišo, kupljeno leta 1709 na Mestnem trgu 15, je zapustil svojim dedi- čem, ki so jo posedovali do približno leta 1753.74 Janez Anton Janežič se je 28. novembra 1690 v ljubljanski stolnici poročil s triindvajsetletno Marijo Jakobo pl. de Giorgio, ki je umrla 29. januarja 1717.75 Med letoma 1692 in 1713 sta imela najmanj šest otrok, med njimi naslednika Franca Antona, ki je bil rojen 6. oktobra 1696.76 Kot zelo spoštovan meščan je bil Janez Anton Ja- nežič pogosto boter pri krstu ljubljanskih otrok. Že pri prvem evidentiranem krstu leta 1704 je bil v roj- stni knjigi ljubljanske stolnice sv. Nikolaja naveden kot »plemeniti Janežič«, dejansko je bil poplemeniten šele 18. novembra 1716 s predikatom pl. Adlersheim. Določen mu je bil kvadriran grb. 1 in 4. polje sta po- dolžno razcepljeni, spredaj je polovični orel, zadaj stolp; 2. in 3. polje vsebujeta jelena. Nad grbom so trije šlemi: I. oklepljena roka z belim mečem med dvema rogovoma, II. stolp, III. jelen.77 Franc Anton, sin Janeza Antona, je bil v letih 1706–1708 gojenec jezuitskega kolegija v Ljubljani,78 po končanem študiju v tujini je postal doktor prava ter zapriseženi ograjni odvetnik na Kranjskem. Okto- bra 1720 se je oženil z Ano Marijo Margareto, hčerko Matevža pl. Segalle79 in njegove prve soproge Doro- teje.80 Ana Marija Margareta je bila rojena v Škofji sta 1658, Uršula, r. 21. septembra 1660, Štefan, r. 26. decem- bra 1663. 73 Fonda, Plemeniti in neplemeniti, str. 2. 74 ZAL, LJU 346, Fabjančič, Knjiga hiš III, str. 609. Sedaj je to Cankarjevo nabrežje 29. 75 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 184. 76 NŠAL, Indeks – Ljubljana sv. Nikolaj, R rep 1693–1724. Drugi otroci: Marija, r. 8. decembra 1692 – u. pred 1713, Franc Anton, r. 20. novembra 1693 – u. pred 1696, Marija Neža, r. 14. januarja 1695, Marija, r. 13. avgusta 1713. 77 http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/ bsb10362306_00017.html; http://reader.digitale-sammlun- gen.de/de/fs1/object/display/bsb10362306_00057.html. 78 Ljubljanski klasiki, str. 232. 79 Matevž Eržen/Režen/Šegolin/Segalla (1665–1722) je bil leta 1705 poplemeniteni kmečki sin, čigar oče Pavel je že obogatel s trgovino s platnom in železom. Leta 1715 je Ma- tevž kupil gospostvo Bela peč pri Jesenicah in bil sprejet v kranjske deželne stanove. Bil je trikrat poročen, z neko Doro- tejo leta 1688, po letu 1704 z neko Ano Marijo in leta 1718 z Marijo Suzano, hčerko Volfa Rudolfa pl. Semeniča z Mačerol in Marije Margarete pl. Saurau. Šele s tretjo soprogo je dobil sina Jožefa (1719–1786). Hčerki Matevža Segalle iz prvega zakona sta se poročili, Frančiška Uršula z baronom Francem Adamom Valvasorjem leta 1718 in Ana Marija Margareta s Francem Antonom Janežičem leta 1720. »Segala« je italijan- ski izraz za rž, »segalino« pa za »ržen« (iz tega izhaja popačen slovenski izraz Šegolin). Matevž je v prošnji za sprejem v ple- miški stan svoj novi priimek obrazložil kot posledico trgova- nja z Italijo (glej: Golec, Valvasorji, str. 148–152; ZAL LJU 340, geslo Saurau). 80 ARS, AS 1057, Rodovniki – Semenič; ZAL, LJU 340, geslo Segalla. Rodovniki napačno prikazujejo mater Ane Marije Loki 11. julija 1700.81 Njun prvorojenec je bil z ime- nom Peter Jožef Anton krščen v Ljubljani 26. oktobra 1722, hči Marija Ana je bila krščena 27. aprila 1724, drugi sin Anton Filip Janez pa 11. aprila 1726.82 Ko je Ana Marija Margareta pričakovala četrtega otroka, je soprog Franc Anton novembra 1726 nenadoma umrl, star komaj trideset let. Na vdovino prošnjo je bil 17. decembra 1726 v Ljubljani sestavljen njegov zapu- ščinski inventar. Velik del njegove zapuščine so bile številne knjige s pravnega in religioznega področja.83 Najmlajši sin Ane Marije Margarete in pokojne- ga Franca Antona, Anton Janez Nepomuk, se je rodil 21. maja 1727; dedek Janez Anton, ki je mladi vdovi trdno stal ob strani, je bil otroku krstni boter. Deček je umrl že v naslednjem letu.84 Tudi Anton Filip Ja- nez je umrl že kot otrok. Janez Anton Janežič pl. Adlersheim je ostal brez neposrednega moškega naslednika, imel pa je šestle- tnega zdravega vnuka Jožefa Antona. 28. januarja 1728 je sestavil oporoko in svoji ljubi snahi (meinen lieben Schnur), vdovi Margareti, rojeni pl. Segalla, v užitek zapustil hišo in vrt v Ljubljani »za avguštinci«, svoji štiriletni vnukinji Mariji Ani 4000 goldinarjev in svojemu dragemu vnuku Jožefu vse ostalo znatno premoženje. Upravljanje svoje zapuščine, tudi imetja v Gradcu, na Reki in v Pazinu, je zaupal podjetniku Michelangelu Zoisu in ljubljanskemu trgovcu Jožefu Hueberju.85 Umrl je 3. avgusta 1730, star 74 let. Po- kopali so ga pri ljubljanskih kapucinih.86 Njegova snaha Ana Marija Margareta se je 6. ja- nuarja 1737 poročila z Leopoldom Livijem pl. Sch- wabom Lichtenbergom, članom stranske veje ugle- dnih in bogatih grofov Lichtenbergov, ki si je kasneje z goljufijo pridobil naslov barona in tudi njej, že po- kojni, z namenom povečanja ugleda rodbine pripisal mater iz plemenite rodbine. Kako je prišlo do tega? Poseči je treba nekaj stoletij nazaj … Rodbina Schwab Lichtenberg (12. stoletje do leta 1781) Schwab Lichtenbergi so bili po moški strani potomci Schwabov, o katerih obstajajo pisni viri na Kranjskem z začetka 14. stoletja. Bili so delno mešča- ni, delno plemiči, ki so si verjetno v trgovskih poslih pridobili bogastvo in se s porokami s plemkinjami Margarete kot Marijo Suzano pl. Semenič, ki je bila tretja soproga Matevža Segalle in je sina Jožefa rodila leta 1719, ko je bila njena pastorka stara že 19 let. 81 NŠAL, ŽA Škofja Loka, matične knjige, R/1688–1702. 82 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, R rep/1692–1740. 83 ARS, AS 309, Ljubljana, XXIV, Lit. J, št. 22. 84 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 187. 85 ARS, AS 308, serija I, 8. 1. 1728, št. 20. 86 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, M/1690– 1745, str. 319; podatek o starosti umrlega (69 let) je verjetno napačen, ker leta 1661 ni zabeležen noben krst potomca Mi- haela in Neže; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 187. 234 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 sčasoma trdno zasidrali v plemiškem stanu. Konec 15. stoletja so kupili zemljišča v moravški fari in zgradili dvorec Tuštanj. Leta 1515 so bili sprejeti v kranjske deželne stanove.87 Pravi vstop v »visoko družbo« pa so podjetni Schwabi dosegli s poroko Janeza pl. Sch- waba z Margareto, članico obubožane, a zelo ugledne starodavne rodbine vitezov Lichtenbergov. Vitezi Lichtenbergi so kot višnjegorski ministe- riali na Kranjsko prispeli sredi 12. stoletja. Postavili so grad Lihtenberk v bližini fare sv. Martina v Šmar- tnem pri Litiji. Preživeli so gospostvo Višnjegorskih, Andeških in Spanheimov ter končno postali zvesti vazali Habsburžanov. Imeli so precej posesti po vsej Dolenjski, kot posestniki in vojščaki v službi dežel- nega kneza niso nikoli obogateli, ponašali pa so se s starim plemiškim naslovom in ugledom med kranj- skimi plemenitniki. Člani kranjskih deželnih stanov so postali leta 1463.88 Margareta pl. Lichtenberg se je v nedeljo po svetem Martinu leta 1519 poročila z Janezom pl. Schwabom iz Tuštanja. Ko je leta 1571 na Lihten- berku brez potomcev umrl njen mladi pranečak Volf Ditrik, so Margaretini sinovi Jurij, Krištof in Janez Andrej želeli k svojemu priimku Schwab dodati še imenitni priimek Lichtenberg, z možno združitvijo grbov obeh rodbin. Dejansko je 23. oktobra 1573 nadvojvoda Karel v Gradcu bratoma Juriju in Kri- štofu Schwabu dovolil, da sta grb preminulega Volfa Ditrika Lichtenberga združila z grbom Schwabov. Schwabi so imeli v svojem grbu modrega kronanega leva, Lichtenbergi pa rdečega ptiča, jastreba ali orla, ki se pripravlja na vzlet z zelenega trohriba. 25. av- gusta 1575 so Schwabi doživeli še uradno povezavo obeh priimkov in odtlej so se imenovali Schwab pl. Lichtenberg s Tuštanja.89 Jurij Schwab pl. Lichtenberg (1520–1585), sin Margarete pl. Lichtenberg in Janeza pl. Schwaba s Tuštanja, je imel s prvo soprogo Ano pl. Rain s Str- mola devet otrok, sedem jih je dočakalo polnoletnost. Po Anini zgodnji smrti leta 1566 se je znova oženil, tokrat z mlado grajsko kuharico Julijano, s katero sta do njegove smrti leta 1585 imela še osem otrok. Se- veda je imela v tistem času poroka z osebo nižjega stanu resne posledice. Potomci Jurija in Ane pl. Rain so imeli nesporen ugled v plemiški družbi, dostop do dobrih deželnih služb in možnost porok s člani oz. članicami najvišjega plemstva. V 17. stoletju sta na- raščala njihov ugled in bogastvo. Leta 1660 so postali baroni, leta 1688 pa grofje Lichtenbergi. Lahko so opustili po njihovem mnenju manj ugleden priimek Schwab in s številnim potomstvom so se razdelili na rodbinske veje Tuštanj, Snežnik, Ortnek/Otenštajn, Koča vas, Smuk in Soteska.90 87 Globočnik, Der Adel, str. 15. 88 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 498. 89 Slana, Lichtenbergi, str. 172–175. 90 Prav tam, str. 180–195 Medtem pa potomci kuharice Julijane niso ime- li te sreče. Čeprav so bili deležni enake vzgoje kot njihovi polbratje in polsestre, so vedno ostali manj ugledna in revnejša veja Schwab Lichtenbergov. Pri- imka Schwab niso nikoli opustili, leta 1660 pa hkrati z bratranci niso bili povišani v baronski stan. V tem primeru se je jasno pokazalo, da se je pri povzdigo- vanju v višjo plemiško stopnjo zelo skrbno preveril rodovnik rodbine, tako po očetovi kot po materini strani. In tu ni bilo mogoče dokazati, da babica Juli- jana izvira iz stare plemiške rodbine. Hčerke Julijaninih potomcev Schwabov so se poročile z meščani, sinovi pa so se sicer poročili s plemkinjami iz bližnje okolice, vendar se po družbe- ni lestvici niso bistveno povzpeli. Julijanin sin David Silvester je postal redovnik, Martin Bertold je živel na starem gradu Lihtenberku in se poročil z vdovo Uršu- lo pl. Rasp, njuna hči Regina Elizabeta se je leta 1630 poročila z Janezom Jurijem pl. Kaysellom in se kmalu preselila na bližnji Bogenšperk. Erazem Andrej je ži- vel na gradiču Švabov dvorec v Spodnjem Mokrono- gu, poročil se je z Magdaleno pl. Gall, nato pa z Ano Marijo pl. Hasiber. Njegovi potomci so živeli v Senju, kjer so konec 17. stoletja izumrli. Najmlajši Julijanin sin Volf Maksimiljan, rojen okrog 1584 na Tuštanju, pa je zanimiv za pričujočo zgodbo, saj iz njegovega rodu izhajajo tako imenovani »Schwabi z Griča«, ka- snejši lastniki dvorca in posestva Jablje.91 Schwabi z Griča Posestvo Grič pri Primskovem blizu Litije je Volfu Maksimiljanu za doto prinesla prva žena Su- zana, hči Ludvika Galla pl. Gallensteina s Podpeči. Na posestvu sta postavila gradiček, imenovan Grič (Gritsch). Po Suzanini smrti se je Volf Maksimiljan 3. februarja 1641 v ljubljanski stolnici oženil z Magda- leno pl. Fabijanič. Priči sta bila njegov nečak Gotfrid in Jurij pl. Kaysell, mož nečakinje Regine Elizabete.92 Iz obeh zakonov je imel sedem otrok. Med njimi je bil Volf Albreht (ok. 1642–1723) častnik, praporščak in soborec polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja ter od leta 1687 tretji mož Valvasorjeve svakinje Marije Salome pl. Moscon, ki mu je v zakon prinesla dvorec Selo pri Šmartnem (Gschiess).93 Volf Maksimiljan je umrl okrog leta 1650. Nasledil ga je najstarejši sin iz prvega zakona, Janez Friderik, ki je leta 1687 umrl brez potomcev. Rod se je nadaljeval po njegovem polbratu Janezu Danijelu (1646–1693), ki je bil po- ročen z Justino Viktorijo pl. Grafenwegger.94 Moški rod se je nadaljeval z njunim sinom Joštom Viljemom, ki je po bratu podedoval Grič, Selo pri Šmartnem pa je leta 1736 kupil, kajti hči strica Volfa 91 Prav tam, str. 195–197. 92 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, P2/1632– 1651, str. 77; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 147. 93 Golec, Valvasorji, str. 401. 94 ARS, AS 744, fasc. 6, Familiaria, Genealoške tabele. 235 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 Albrehta Regina Kordula, poročena pl. Schmutzen- hausen, je leta 1732 dvorec prodala dr. Pavlu Ignacu Erženu.95 V zakonu z Marijo Margareto pl. Zupan- čič sta se Joštu Viljemu rodila dva sinova, Volf Anton in leta 1713 Leopold Livij. Slednji se je 6. junija 1737 v ljubljanski stolnici poročil z Ano Marijo Margareto pl. Segalla, vdovo po Francu Antonu pl. Janežiču.96 Ana Marija Margareta Schwab pl. Lichtenberg, vdova Janežič, rojena pl. Segalla (PORTRET 1), je v zakon pripeljala štirinajstletnega sina Jožefa An- tona pl. Janežiča in trinajstletno hčerko Marijo Ano. Z Leopoldom Livijem sta imela še več otrok. Trije so bili krščeni v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiji (Leopold Nepomuk 9. marca 1738, Henrijeta Antonija 11. junija 1739 in Jožef (Franc) Ksaver 17. decembra 1743),97 torej blizu domače graščine Grič pri Primskovem, Antonija Notburga pa je bila kršče- na 13. junija 1741 v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu.98 Ana Marija Margareta Schwab pl. Lichtenberg je 95 Smole, Graščine, str. 435. 96 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, P5/1737, str. 366; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 159 (tu je na- veden napačen datum poroke). 97 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 331, 332, 416. 98 NŠAL, ŽA Mengeš, matične knjige, R/1728–1746. umrla 10. marca 1756 na Griču pri Primskovem, pokopali pa so jo v Ljubljani pri frančiškanih. Njen zapuščinski inventar so po obvestilu njenega vdov- ca in generalnega dediča Leopolda Livija kolegiju kranjskih stanovskih poverjenikov sestavili v Lju- bljani in v dvorcu Selo pri Šmartnem 10. junija 1756. Ana Marija Margareta je imela veliko lepega nakita, okrašenega z diamanti, rubini in biseri, v celoti je bilo njeno premoženje ocenjeno na 13.781,56 goldinar- ja. Sopodpisnik zapuščinskega zapisnika je bil njen polbrat Jožef pl. Segalla, sin njene mačehe Marije Suzane Semenič.99 Portret Ane Marije Margarete100 kaže samozave- stno in malce zamišljeno damo, rdeče ogrinjalo na- pol zakriva bujno postavo, naglavni nakit, uhani in broška so elegantno usklajeni. Presenetljiv pa je napis desno zgoraj in še bolj grb na desni pod njim: MA- RIA ANNA LIB: BAR: /DE LIECHTENBERG/ NATA DE SEGALLA (Marija Ana baronica Lich- tenberg, rojena pl. Segalla). Ana Marija Margareta se nikoli v življenju ni naslavljala z baronico, za kar 99 ARS, AS 309, XXXXIV, Lit. S, fasc. 107, št. 145. 100 Za koristne nasvete pri opisu portretov se najiskreneje zahva- ljujem dr. Ferdinandu Šerbelju. Grič pri Primskovem (Valvasor, Die Ehre, XI, str. 229). 236 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 tudi ni imela razloga. Za barona je bil Leopold Livij, soprog Ane Marije Margarete, potrjen šele leta 1770, zato je mogoče sklepati, da je bil napis portretu do- dan po njeni smrti. Še bolj preseneča desni od obeh grbov na portretu Ane Marije Margarete. Soprogu pripada starodavni grb Schwab Lichtenbergov na levi strani. Desni grb, ki na portretu običajno predstavlja grb portretiranke, pa je pripadal njeni mačehi Mariji Suzani pl. Semenič z Mačerol, tretji soprogi njenega očeta Matevža Se- galle.101 Za te dvojne grbe je značilno, da so povezani z nekakšnim okrasjem in na vrhu okrašeni s krono plemiške stopnje. Na tem portretu ni niti običajne plemiške krone s petimi biseri na rogljih, ampak ne- kakšen napol zabrisan okrasek. Ana Marija Margare- ta po rojstvu ni bila plemkinja, rojena je bila v Škofji Loki kot hči novopečenega meščana in njegove prve soproge Doroteje neznanega porekla.102 Njen oče Matevž Segalla je ob poplemenitenju leta 1705 dobil plemiški grb in bolj umestno bi bilo, da bi bil na hčer- kinem portretu prikazan njegov grb. To da misliti, da sta bila tudi grba na portret vnesena šele po smrti Ane Marije Margarete, kajti sama se verjetno ni pretvarja- la, da je bila njena mati Marija Suzana pl. Semenič, saj sta bili skoraj iste starosti. Ali pač? Semeniči so bili namreč že v srednjem veku ena najuglednejših plemi- ških rodbin na območju Bele krajine. Leopold Livij Schwab pl. Lichtenberg (POR- TRET 2) je okrog leta 1750 po očetu Joštu Viljemu podedoval Selo pri Šmartnem, leta 1754 pa Grič pri Primskovem po bratu Volfu Antonu. Leta 1763 je kot izvrševalec oporoke Cecilije Apfaltrer prišel še do gospostva Črni potok. Prepustila mu ga je namreč Henrijeta baronica Apfaltrer za poravnavo svojih ob- veznosti, ker ni imela potrebne gotovine.103 Na portretu je upodobljen droben resen gospod v lasulji in črni obleki, primerni njegovi deželni službi. V desni roki drži pismo, levo roko ima položeno na mizi, na kateri je še več pisem, eno nosi letnico 1775. Pod grbom rodbine Schwab Lichtenberg, ki ga krasi baronska krona, je naslednji napis: LEOPOLDUS LIB: BARO / DE LIECHTENBERG / JUDICI- ORUM PROVINCIALIUM OLIM ASSESOR / DEIN C: R: MAJESTAETIS COSILIARIUS / IN PUBLICIS ET POLITICIS IN CARNIOLIA (Leopold baron Lichtenberg, prej deželni sodni pri- sednik, sedaj cesarski svetnik v javnih in političnih zadevah Kranjske). Leopold Livij Schwab Lichtenberg je bil višji komisar v deželnem glavarstvu in je imel nalogo, da na osnovi Instrukcije v zvezi z delovanjem policije v mestu Ljubljana iz leta 1774 skupaj s Sigmundom 101 Marija Suzana je bila hčerka Volfa Rudolfa pl. Semeniča z Mačerol in Marije Terezije grofice Saurau (ZAL, LJU 340, gesli Semenič in Saurau). 102 Glej opombo št. 79. 103 Smole, Graščine, str. 124; Stopar, Grajske stavbe, Dolenjska, str. 35. grofom Gallenbergom nadzoruje cene živil.104 Nje- gov sin Franc Ksaver je imel na osnovi omenjene in- strukcije nadzor nad nravnostjo.105 Kako je prišlo do tega, da se je potomec kuhari- ce Julijane smel imenovati baron? Nič drugače kot z goljufijo. Leta 1769 je Leopold Livij ugotovil, da je med njegovimi dokumenti originalna baronska di- ploma Lichtenbergov iz leta 1660, v kateri so bili po- baronjeni njegova strica Janez Jurij in Franc Bernard ter njun bratranec Franc. Kako je prišla ta diploma v družinski arhiv Schwabov, ni znano.106 Leopold Livij je takoj dal sestaviti tako imenova- ni »preizkus prednikov«, to je rodovnik, ki je moral za nekaj rodov nazaj dokazati plemiško poreklo tako po očetovi kot po materini strani. Ker so bili drugi rodbinski dokumenti, ki bi dokazovali njegovo pore- klo, »baje« izgubljeni, si je pomagal z domišljijo. Na vsak način je hotel dokazati, da tudi njemu pripada baronski naslov. V obrazložitvi prošnje za potrditev baronskega stanu z dne 19. decembra 1769 je zapi- sal, da izhaja neposredno od Janeza Jurija Lichten- berga, ki je leta 1660 prejel baronski naslov, in trdil, da sta vitez Jurij, njegov pravi prapraded s Tuštanja (1520–1585), in baron Janez Jurij (1626–1662), nje- gov »mali« prastric po moški strani, ena in ista oseba. Svojega pradeda Volfa Maksimiljana je v preizkusu prednikov napravil za sina Ane pl. Rain, ki je bila 104 Klasinc Škofljanec, Ljubljanska policija, str. 292–293. 105 Prav tam, str. 293. 106 Graščinski arhiv Jablje (ARS, AS 740) vsebuje znatno števi- lo dokumentov grofovske linije s Tuštanja in Snežnika (op. L. S.). Grb v baronski diplomi rodbine Schwab Lichtenberg (ARS, AS 1064, št. 54). 237 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 plemkinja, in »preizkus prednikov« je bil tako neo- porečen. S tem je zatajil svojo pravo praprababico, kuharico Julijano. Vsekakor je Leopold Livij svoj na- men dosegel in se smel imenovati baron.107 Potrditev baronata je bila izstavljena na Dunaju 3. februarja 1770, 7. aprila 1770 pa je bil baronski naslov potrjen tudi na glavarstvu v Ljubljani. Za dokument o potr- ditvi je moral Leopold Livij plačati takso 10 goldi- narjev in 28 krajcarjev.108 Leopold Livij je sedaj tudi svojo pokojno soprogo Ano Marijo Margareto spremenil v baronico in na njen portret je po vsej verjetnosti prav on dal narisati grb pl. Semeničev. S tem ko ji je pripisal mater iz te ugledne in predvsem starodavne plemiške rodbine, je dvignil njen in s tem tudi svoj ugled. Grofovski bratranci Leopolda Livija se temu niso upirali, v tem času sta se njihova slava in bogastvo že bližala zatonu in sčasoma so se celo spoprijateljili ter veselo botro- vali pri krstih in pričali pri porokah svojih dotlej za- 107 Slana, Lichtenbergi, str. 195–196. 108 ARS, AS 740, fasc. 6, Familiaria. postavljenih sorodnikov.109 Leopold Livij baron Lichtenberg je umrl leta 1799.110 Svojo soprogo Ano Marijo Margareto je preživel kar za 43 let. Z njim se je končala linija ba- ronov Lichtenbergov, njegov sin Franc Ksaver pa je ustanovil linijo baronov Lichtenberg-Janežič.111 Rodbina Lichtenberg-Janežič (1781–1941) Portret Franca Ksaverja, barona Lichtenberga (PORTRET 3), je bil najbrž naslikan po poroki, ver- jetno leta 1782, ko je dobil službo v Postojni. Njegov portret in portret njegove mlade soproge je očitno izdelala ista roka. Portret kaže samozavestnega mla- dega moža v elegantni opravi, v rdečem telovniku z 109 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 120, 166. Primer: Ka- tarina grofica Lichtenberg je bila botra pri krstu Janeza Ne- pomuka Jakoba barona Lichtenberg-Janežiča 24. julija 1783, Janez grof Lichtenberg pa je bil priča pri poroki Leopolda barona Lichtenberg-Janežiča 21. februarja 1819. 110 Smole, Graščine, str. 640. 111 Golec, Valvasorji, str. 163, op. 661. Lažni preizkus prednikov Leopolda Livija Schwaba pl. Lichtenberga (ARS, AS 1075, št. 149). 238 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 belimi svilenimi in srebrnimi obrobami in našitki ter v suknjiču s črnim trirogeljnikom pod levo pazduho, v desni roki, položeni na mizo, drži razprostrt načrt z napisom Graniz Mäpa. Napis nad baronskim grbom se glasi: FR: XAV: LIB: BARO DE LIECHTEN- BERG CAPus CIRCULI CARNae INTERIORIS ET AUSTus VERSUS REMP: VENETAM CON- FINUUM COMus IN ISTRIA (Franc Ksaver ba- ron Lichtenberg, glavar notranjskega okrožja itd.). Ko mu je polbrat Jožef Anton baron Janežič v testamentu zagotovil dediščino, dvorca Jablje in Me- dija, se je Franc Ksaver pri ustvarjanju družine lahko ozrl višje od svojih dotedanjih možnosti. Uspelo mu je zasnubiti ljubko sedemnajstletno grofico Hiacinto Ursini Blagaj. Poroka je bila 5. maja 1779 v ljubljan- ski stolnici.112 Po poroki sta mladoporočenca prevze- la dvorec Jablje, ki je dotlej pretežno sameval, kajti Jožef Anton se je najraje zadrževal v svoji hiši v Lju- bljani. Tam je 2. februarja 1780 tudi umrl in ni doča- kal nečaka Jožefa Leopolda Alojzija, ki se je rodil 9. februarja v Ljubljani, le teden dni po njegovi smrti. 112 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, P/1635– 1789; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 163. Deček je dobil ime Jožef po pokojnem stricu in Leo- pold po dedku, ki je bil tudi njegov krstni boter.113 Hiacinta in Franc Ksaver sta imela v naslednjih treh letih še tri sinove, ki so bili v krstnih knjigah že vpisani pod novim priimkom Lichtenberg-Janežič. To so bili bodoči naslednik Leopold Janez Nepomuk Stanislav, rojen 7. maja 1781, Ksaver Anton, rojen 10. junija 1782, in Janez Nepomuk Jakob Ignacij, rojen 24. julija 1783.114 Mlada gospodarica Jabelj Hiacinta Marija Leo- poldina Katarina Alojzija baronica Liechtenberg, r. grofica Ursini Blagaj (PORTRET 4), je bila rojena 3. julija 1761 v Ljubljani. Njen portret je nastal v Ja- bljah, verjetno hkrati s portretom njenega soproga, in prikazuje nežno mlado damo v temni obleki z globo- kim izrezom dekolteja in z rdečo podlogo, v črnem klobučku, okrašenem s črno-belim peresom in sre- brnim cofom. V desnici ima rožnato vrtnico, levica počiva na mizi. Na desni zgoraj sta grba Schwab Li- 113 NŠAL, ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj, matične knjige, R/1746– 1784; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 118. 114 Fonda, Plemeniti in neplemeniti, str. 4; Schiviz v. Schivizhof- fen, Der Adel, str. 119, 120. Dvorec Črni potok (Valvasor, Die Ehre, XI, str. 518). 239 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 chtenbergov in Ursini Blagajev, ki sta povezana s ple- miško krono. Napis pod grbom se glasi: HIACIN- TA LIB: BARONISSA DE LIECHTENBERG NATA COMITISSA URSINI DE BLAGAY (Hiacinta baronica Liechtenberg, rojena grofica Ur- sini pl. Blagaj). Za nežnim videzom baronice Hiacinte pa se je skrival trden in neomajen značaj, saj je leta 1813 bra- ta Jožefa neusmiljeno tožila, ker se je čutila ogoljufa- no za dediščino po očetu Antonu Nepomuku.115 Leta 1781 je Franc Ksaver dobil dovoljenje za združitev imen in grbov Lichtenberg-Janežič.116 Leta 1782 je postal okrožni glavar v Postojni, leta 1807 c. kr. gubernijski svetnik,117 leta 1809, že pod upravo Francozov, pa podpredsednik gubernija, ven- dar brez vseh pooblastil.118 V Ljubljani je prebival v hiši na Novem trgu 5, ki jo je podedoval po polbratu Jožefu Antonu.119 Posvetil se je tudi upravljanju go- spostev Jablje in Medija. Posestvo Jablje je imelo graščinsko poslopje v ka- tastrski občini Loka, podložniške kmetije pa v kata- strski občini Stara vas pri Mokronogu. Leta 1783 je gospostvo Jablje obsegalo 85 in 2/3 kmetije. Davek od gospoščinske zemlje je bil 390 goldinarjev, 2 kraj- carja in 1 denarič, od podložniške zemlje 429 goldi- narjev, 16 krajcarjev in 3 denariče, od vinogradov pa 20 goldinarjev, 16 krajcarjev in 2 denariča. Kontri- bucija je znašala 513 goldinarjev, 37 krajcarjev in 2 denariča.120 Leta 1799 je Franc Ksaver po očetu podedoval posestva Črni potok, Grič pri Primskovem in Selo pri Šmartnem.121 Medijo je leta 1807 za 26.000 gol- dinarjev prodal Antonu pl. Pilbachu.122 Franc Ksaver je po letu 1810 svojemu nasledni- ku Leopoldu izročil Jablje, saj se verjetno ni več čutil sposobnega upravljati tako veliko posestvo.123 Hišo v Ljubljani na Novem trgu 5 je sinu prepustil leta 1817.124 Franc Ksaver in soproga Hiacinta sta zadnja leta življenja preživela v dvorcu Črni potok in oba sta tam tudi umrla, on pri oseminosemdesetih letih 10. sep- tembra 1832, ona pa pri enainosemdesetih 18. de- cembra 1842.125 Ignacij baron Lichtenberg (PORTRET 5). Franc Ksaver je imel starejšega brata Leopolda Nepomuka, ki je bil krščen 9. marca 1738 v Šmartnem pri Liti- 115 ARS, AS 740, fasc. 1, Dominicalia, III – Zapuščinski spisi. 116 Fonda, Plemeniti in neplemeniti, str. 3. 117 Prav tam. 118 Dimitz, Geschichte Krains IV, str. 272. 119 ZAL, LJU 346, Fabjančič, Knjiga hiš II – Novi trg, str. 543. 120 Smole, Graščine, str. 195. 121 Prav tam, str. 124, 171, 435. 122 Prav tam, str. 286. 123 Prav tam, str. 196. 124 ZAL, LJU 346, Fabjančič, Knjiga hiš II – Novi trg, str. 543. 125 Fonda, Plemeniti in neplemeniti, str. 3, 4; Preinfalk, Plemi- ške rodbine na Slovenskem, 16. stoletje, 1. del, Ursini Blagaj, str. 264, 329; Genealogija rodbine Ursini Blagay: http://genealo- gy.euweb.cz/hung/blagai2.html. ji.126 Glede na to, da je bil pri delitvi dediščine po- kojne Frančiške Uršule baronice Valvasor med dediči njene pokojne sestre Ane Marije Margarete Schwab pl. Lichtenberg naveden njen sin, grenadirski stotnik Ignacij,127 sta morda Leopold Nepomuk in Ignacij ena in ista oseba. V matičnih knjigah podatkov o Ignaciju, sinu Leopolda Livija Schwab pl. Lichten- berga, namreč ni. Kot dedič po materi je bil Leopold Nepomuk oz. Ignacij leta 1765 star 27 let, kar bi se lahko ujemalo s stopnjo njegovega čina v vojski. O njegovi družini ni podatkov, po vsej verjetnosti ni bil poročen. Umrl je pred letom 1780, kajti njegov delež na gospostvu Medija je leta 1780 podedoval njegov oče Leopold Livij.128 Morda sta Hiacinta in Franc Ksaver svojemu, leta 1783 rojenemu sinu ime Ignacij dodala v spomin na pokojnega strica. Na portretu je upodobljen mlad mož v vojaški uniformi, ki jo sestavljajo zelen jopič, bel plašč s po- udarjenimi zlatimi gumbi, sablja ob levem boku in opasnica (Feldbinde), leva roka se naslanja na triro- geljnik, položen na mizo. Na desni zgoraj je baronski grb in napis: IGNATIUS LIB: BARO DE LIE- CHTENBERG C: R: CAPITANEUS ACTUA- LIS INCLITI REGIMINIS PEDESTRIS RIESE (Ignacij baron Lichtenberg, aktualni stotnik slavnega pehotnega regimenta itd.). Franca Ksaverja je na Jabljah in drugih posestvih nasledil drugi sin Leopold I. baron Lichtenberg-Ja- nežič (PORTRET 6). Leopold Janez Nepomuk Stanislav baron Lich- tenberg-Janežič je bil rojen 7. maja 1781 v Ljublja- ni.129 Kot petnajstletnik je bil na Terezijanski viteški akademiji na Dunaju, leta 1797 pa je vstopil v vojsko. Leta 1803 je kot nadporočnik služil pri konjeniškem polku Hohenzollern. Leta 1805 je bil na vojnem po- hodu na Tirolskem, nato se je moral po osmih le- tih vojaške službe vrniti domov, kajti umrla sta mu dva brata, prav tako častnika, tretji brat pa je umrl že kot otrok. Ostal je kot edini sin in bodoči naslednik očeta Franca Ksaverja. Vendar izobraženemu sveto- vljanskemu mladeniču gospodarjenje na posestvu ni ustrezalo, zelo pa se je znašel v politiki pod upravo Francozov. Leta 1809 so bile ustanovljene Ilirske province, kjer je mladi Leopold našel svoje mesto delovanja. Zaradi odličnega znanja francoščine ga je leta 1809 guverner Janez grof Brandis imenoval za stalnega odbornika v guberniju. Leta 1810 je bil član tržaške delegacije v Parizu. Še istega leta ga je generalni guverner Ilirskih provinc, maršal Auguste de Marmont, spet poslal v Pariz, kjer so ga predlagali za podelitev Legije časti. Leta 1811 je bil imenovan za intendanta v Gorici. 126 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 331. 127 Golec, Valvasorji, str. 163, op. 661. 128 Prav tam. 129 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 120. 240 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 Po odhodu Francozov je bil baron Leopold pri avstrijskih oblasteh razumljivo v nemilosti. Dejansko pa je bil njegov ugled tako velik, da mu kljub očitkom, da je prijateljeval s Francozi, niso zares mogli do ži- vega, a ob poskusu, da bi se rehabilitiral, je imel kljub temu precej težav, kar je razvidno tudi iz dejstva, da mu v novih razmerah Legija časti ni bila priznana. Obstajajo številni osnutki prošenj za dovoljenje, da bi nosil »tuje odlikovanje«. V letih 1817 in 1818 so mu zavrnili tudi vse prošnje, da bi spet stopil v vojsko. Leta 1818 so mu v Franciji zamenjali staro, Napo- leonovo odlikovanje za odlikovanje kralja Ludvika XVIII. Šele leta 1819 mu je bila povrnjena pravica glasovanja v kranjskem deželnem zboru, leta 1821, v času ljubljanskega kongresa, pa je lahko pričel Legijo časti nositi po novem. Da bi dokazal svojo lojalnost, je ponudil oddajo svoje hiše v Ljubljani in jo tudi pri- pravil za prihod pruskega kralja na kongres, a kralj se kongresa ni udeležil; vprašanje je, ali so mu bili kljub prošnji povrnjeni stroški za vse priprave.130 Leopold je bil lastnik hiše na Novem trgu 5 že od leta 1817, ko je nanj lastništvo prenesel oče Franc Ksaver.131 Baron Leopold je bil vsestransko izobražen in kultiviran. Že leta 1813 je postal podporni član dru- štva prijateljev glasbe. V času Ilirskih provinc je bil med sestavljavci statuta društva Kazina, katerega namen je bil pospeševanje trgovine, izobraževanja in zabav, »primernih za izobražene kroge«. Društvo Kazina, ki je imelo leta 1821 okrog 135 članov druž- bene smetane vojvodine Kranjske, plemičev, mešča- nov in duhovščine, je imelo sedež v deželnem dvorcu že v drugi polovici 18. stoletja. Kasneje je bil baron Leopold med pobudniki gradnje poslopja Kazine in računovodja kazinskega gradbenega odbora. Stavba je bila zgrajena med letoma 1836 in 1838 pod vod- 130 ARS, AS 744, fasc. 6, Familiaria. 131 Glej op. št. 124. MIHAEL JANEŽIČ pek v Ljubljani (1625-ok.1678/9) p. Neža JANEZ ANTON (1656-1730) poplem. 1716 v pl. Adlersheim GREBNETHCIL .lp BAWHCS MEJLIV TŠOJ)7171-7661( oigroiG ed abokaJ ajiraM 0961 .p (?-?) napuZ ateragraM ajiraM .pavarp .rd ,NOTNA CNARF čič (1696-1726) p. 1720 ANA MARIJA MARGARETA pl. Segalla & 1737 2.m.: LEOPOLD LIVIJ SCHWAB pl. LICHTENBERG 9971-3171*)6571-0071( sodni prisednik in ces. svetnik od 1770 baron JOŽEF ANTON Marija Ana Anton Filip Anton Janez (1722-1780) (1724-?) Janez Nepomuk baron 1743 p. 1751 Anton (1726-u otr.) (1727-1728) kupil Jablje 1743 pl. Schlutitzky testament 1777 Leopold Henrieta Antonija JOŽEF FRANC KSAVER Nepomuk Antonija Notburga 1743-1832 (1738-pred 1780) (1739-?) (1741-?) p. 1779 Hiacinta Ursini g. Blagaj (1761-1842) dedič Jabelj 1780 linija LICHTENBERG JANEŽIČ Jožef Leopold Alojz LEOPOLD I. JANEZ NEPOMUK Ksaver Anton Janez Nepomuk -3871(-2871()8581-1871()korto tok.u-0871( )8071 derp)8071 derpkinromok .rk .c vitez Legije časti 1818 p. 1. 1819 Cecilija bar. Billichgrätz p. 2. 1851 Karolina bar. Paungarten (ex 2) LEOPOLD II. VOLFGANG FRANC KSAVER (1854-1916) p. HIPOLITA bar. Apfaltrer (1856-1941) Rodovnik: Janežiči - Schwab Lichtenbergi 241 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 stvom gradbenega mojstra Venceslava Vadlava in sodi med najlepše neoklasicistične stavbe v Ljubljani. Društvo Kazina je v njej organiziralo družabne pri- reditve in plese. V pritličju so bili prostori za kavarno in gostišče za širšo javnost, v prvem nadstropju pa so bili prostori društva.132 Leopold I. baron Lichtenberg-Janežič je bil vse- stransko spoštovan član visoke družbe na Kranjskem, v družinskem življenju pa ni imel sreče. Poročil se je šele pri sedemintridesetih letih, in sicer 21. februarja 1819 s triintridesetletno baronico Cecilijo Billich- grätz, ki je bila že eno leto vdova po grofu Aleksan- dru Auerspergu.133 S soprogo nista imela nič sku- pnega, baje tudi ni delila njegove naklonjenosti do kulture in umetnosti, po njegovih besedah, verjetno zapisanih v jezi, je bila egoistična, skopa in prostaška. Prav mogoče je, da sta večinoma živela ločeno. Baro- nica Cecilija je umrla leta 1836 in mu v oporoki »v znak sprave« zapustila (le) briljantno kravatno iglo.134 Baron Leopold je bil vdovec polnih 15 let. Leta 1846 je dr. Karlu Wurzbachu za 28.000 goldinarjev prodal Grič pri Primskovem, Črni potok in Selo pri Šmartnem,135 tako da mu je ostalo le gospostvo Jablje z dvorcem, polnim prelepega pohištva in umetniških del.136 Naslednika pa še ni imel. Sicer je imel neza- konskega sina Leopolda, ki ga po vseh pravilih teda- nje družbe seveda ni mogel naslediti.137 Pri sedem- desetih letih je spoznal enaindvajsetletno baronico Karolino Paungarten, rojeno v Ljubljani 11. oktobra 1830,138 se kljub veliki starostni razliki z njo poročil in kmalu dobil tako zaželenega naslednika. Umrl je v Ljubljani 10. januarja 1858.139 Vdova Karolina se je 31. julija 1865 na Jabljah poročila z orientalistom in diplomatom Otokarjem baronom Schlechta (1825– 1894), s katerim je leta 1866 imela sina Otokarja. Umrla je 12. novembra 1904 na Dunaju.140 Portret barona Leopolda I. je naslikal znani slikar Jožef Tominc. Slika prikazuje elegantnega temnola- sega gospoda v črni obleki, z levo roko se naslanja na empirsko zofo in resno gleda proti levi. V ušesu ima zlat uhan, v kravati zlato broško z rubini ali granati v obliki triperesne deteljice, opazen je pozlačen me- 132 ARS, AS 740, fasc. 7, Familiaria, posebno udejstvovanje; http://www.kazina.si/kazina/zgodovina; https://sl.wikipedia. org/wiki/Kazina,_Ljubljana. 133 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 166. Grof Aleksander Auersperg in Cecilija baronica Billichgrätz sta bila starša znanega pesnika in politika Antona Aleksandra – Anastazija Grüna. 134 Preinfalk, Auerspergi, str. 203. 135 ARS, AS 740, fasc. 8, Kupna pogodba 1846. 136 Stopar, Grajske stavbe, Gorenjska, str. 45–57; Stražar, Mengeš in Trzin, str. 79–83. 137 ARS, AS 740, fasc. 7, Familiaria, posebno udejstvovanje. Ohranjeni so spisi glede Leopolda Saterlina, nezakonskega sina barona Leopolda Lichtenberga v letih 1835–1836 in 1838–1840. 138 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 134. 139 Prav tam, str. 214. 140 h t t p s : / / d e . w i k i s o u r c e . o r g / w i k i / W i k i s o u r c e _ Diskussion:Spielwiese/BKL%C3%96#Schlechta. hanizem za navijanje žepnih ur, posebej pa je vidno odlikovanje Legije časti, ki ga je po menjavi oblasti tako težko znova pridobil. Na desni zgoraj pod gr- bom je napis: LEOPOLD FREYHERR VON LI- CHTENBERG – JANESCHITSCH *1781 †1858 (Leopold baron Lichtenberg-Janežič). Letnica smrti je bila razumljivo dodana pozneje. Zadnji moški predstavnik baronov Lichtenberg- Janežič je bil edini Leopoldov sin, 28. januarja 1854 rojeni Leopold II. Volfgang Franc Ksaver, ki je go- spodaril na Jabljah in na posestvu Dobrava na Do- lenjskem. Na Dunaju je doštudiral pravo.141 Bil je komtur Franc Jožefovega reda in namestnik deželnega glavarja na Kranjskem. Od leta 1884 je bil zastopnik veleposestnikov v kranjskem deželnem zboru. Slovel je zlasti kot poljedelski strokovnjak. Bil je dolgoletni član kranjske kmetijske družbe. Zaradi svojega ljubeznivega značaja je bil v vseh družabnih krogih zelo spoštovan in priljubljen.142 Nagnjenje do kulture je podedoval po očetu. Bil je dejaven član Muzejskega društva za Kranjsko, ki je izdajalo časo- pis Carniola.143 Leta 1877 se je Leopold II. baron Lichtenberg- -Janežič poročil z Marijo Hipolito baronico Apfal- trer, ki se je rodila v Gradcu 17. maja 1856.144 Leta 1883 je bilo na Kranjskem veliko slavje. Pra- znovali so 600-letnico oblasti Habsburžanov v deže- li. Kronsko deželo Kranjsko je ob tej priložnosti obi- skal cesar Franc Jožef I. in zvesti Kranjci so v njegovo in svojo čast pripravili veliko razstavo v stavbi realne gimnazije v Ljubljani.145 Na razstavi so bili prikaza- ni predmeti, najdeni na Kranjskem v predzgodovin- skem obdobju, kulturnozgodovinski predmeti iz raz- ličnih obdobij, ženska ročna dela, dela domače obrti ipd. Poleg deželnega muzeja, različnih društev, dvor- cev, samostanov, cerkva ipd. so tudi številni posame- zniki prispevali svoje zaklade za razstavo. Med njimi je bil tudi Leopold II. baron Lichtenberg-Janežič. Iz razstavnega kataloga je razvidno marsikaj dragoce- nega iz dvorca Jablje, kar je sedaj za vedno izgubljeno. Baron Leopold je za razstavo posodil portret barona Antona Janežiča, lovske predmete, portret Viljema pl. Raspa, portret neke baronice Lichtenberg (morda babice Hiacinte?), staro skrinjo, skrinjico, starinsko obleko za gala prireditve, odejo za konjsko sedlo in usnjen tulec za pištole ob sedlu, puško, dva miniatur- na portreta, starinsko uro, bonboniero, mizico, srebrn in pozlačen vrček za pivo ter cerkveni kelih. Na raz- stavi so bile tudi številne knjige iz grajskih knjižnic, nakit, pečati, glasbila in slike, ki so jih takrat pripi- 141 ARS, AS 740, fasc. 6, Familiaria. Ohranjen je Leopoldov študentski indeks 1873–1878. 142 Fonda, Plemeniti in neplemeniti, str. 3. 143 https://archive.org/stream/carniolaizvestja07muze#page/ 304/mode/2up. 144 ARS, AS 744, fasc. 9, Familiaria, genealoške tabele. 145 http://iza.zrc-sazu.si/pdf/stare_objave/Katalog_der_Lande- sausstellung_1883.pdf 242 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 sali znanim slikarjem, npr. Rubensu, Duerrerju, Van Dycku, Breugelu in drugim. Baron Leopold II. je umrl v Ljubljani 14. oktobra 1916 brez potomcev in z njegovo smrtjo se je končala moška linija baronov Lichtenberg-Janežič. Soproga Marija Hipolita je med obema vojnama upravljala Jablje in umrla leta 1941. V dvorcu je bil takrat njen gost baron Hilmer Buellow s soprogo Elzo, rojeno baronico pl. Seebach, zaposlen pri nemškem vojnem letalstvu. Leta 1943 se je upokojil z nazivom general- podpolkovnika in se pričel ukvarjati s pisateljevanjem na vojno tematiko.146 Zakonca sta ostala v dvorcu do leta 1944, ko je bilo že mogoče slutiti bližajoči se konec vojne vihre.147 Odselila sta se v Nemčijo in z njima je bil verjetno odpeljan tudi del grajskih dra- gocenosti, ki so jih prejšnji lastniki zbrali z ljubeznijo in ponosom. Portreti v knjižnici so ostali na svojih mestih, saj jima niso nič pomenili. Dvorec Jablje spet živi Dvorec Jablje je v svoji skoraj petstoletni zgodo- vini doživljal nenehen vzpon. Lastniki so ga skrbno varovali, olepševali in v njem zbirali dragocenosti, ki so jih ponosno kazali obiskovalcem ter jih zapuščali svojim potomcem, dokler se v kaosu druge svetovne vojne ni vse porazgubilo. Danes so te dragocenosti prejšnjih stoletij sicer izgubljene, dvorec pa se je kljub vsemu dvignil iz povojnega mrtvila; pozabiti mora na nekdanji plemiški sijaj, dobil je nove zadolžitve, ki jih odlično opravlja. 146 Hilmer Freiherr von Buellow: https://de.wikipedia.org/wiki/ Hilmer_Freiherr_von_B%C3%BClow. 147 ARS, AS 740, fasc. 5, Korespondenca – zasebna korespon- denca zakoncev von Buellow iz leta 1944. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije AS 173 – Imenjske knjige. AS 308 – Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani. AS 309 – Zbirka zapuščinskih inventarjev Dežel- nega sodišča v Ljubljani. AS 740 – Gospostvo Jablje. AS 744 – Gospostvo Koča vas. AS 1064 – Zbirka plemiških diplom. AS 1071 – Zbirka grbov. AS 1075 – Zbirka rodovnikov. NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana Matične knjige: ŽA Ljubljana – Sv. Nikolaj; ŽA Mengeš; ŽA Škofja Loka. ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka. LJU 346, Vladislav Fabjančič, Knjiga hiš: I – Stari trg, II – Novi trg, III – Veliki trg. NARODNA GALERIJA – Portreti članov rodbin Lichtenberg in Lichtenberg-Janežič Sig. NG S 381 Jožef Tominc: Leopold Liechten- berg-Janežič. Sig. NG S 913 Neznan avtor: Marija Ana Lie- chtenberg. Sig. NG S 914 Neznan avtor: Ignacij Liechten- berg. Sig. NG S 915 Neznan avtor: Hiacinta baronica Liechtenberg. Sig. NG S 916 Neznan avtor: Franc Ksaver Lie- chtenberg. Sig. NG S 917 Neznan avtor: Leopold baron Li- echtenberg. SPLETNI VIRI Brdo pri Lukovici. https://sl.wikipedia.org/wiki/ Grad_Brdo_pri_Lukovici. Genealogija Liechtenstein. https://de.wikipedia.org/ wiki/Stammliste_von_Liechtenstein. Genealogija Ursini-Blagay. http://genealogy.euweb. cz/hung/blagai2.html. Kazina Ljubljana. http://www.kazina.si/kazina/ zgodovina; https://sl.wikipedia.org/wiki/Kazi- na,_Ljubljana. Pečnik Damjana in Aleš Hafner, Zgodovina. file:///D:/ bk/dokumenti/Jablje/Grad%20Jable%20- %20Predstavitev%20gradu.html. Robert Fonda, Plemeniti in neplemeniti Janežiči. http://rfondablog.blogspot.si/2014/03/plemeni- ti-in-neplemeniti-janezici.html. Siebmacher, Der Adel, opis: abs.11. http://reader. Dvorec Jablje danes (foto: Lidija Slana). 243 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/ bsb10362306_00017.html grb, abs. 34: http:// reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/di- splay/bsb10362306_00057.html. Slovenski biografski leksikon (SBL). http://www. slovenska-biografija.si/. Torkar, Silvo, Etimologija, Jablje ali Jable. Delo, 14. 2. 2008. http://www.onger.org/depo/trzin/ 20080214delojablejablje.pdf. LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Adler, Monatsblatt, Mai–Juni 1938, XII. Bd., Nr. 41–42, str. 437. Gestrin, Ferdo: Obdobje fevdalizma na ozemlju domžalske občine v luči zemljiškega gospostva Jablje. Zbornik občine Domžale. Domžale: Kultur- na skupnost, 1979, str. 23–59. Globočnik, Anton: Der Adel in Krain. Mittheilungen des Musealvereines für Krain XII, 1899, str. 1–16. Golec, Boris: Plemstvo v cerkvenih matičnih knjigah zgodnjega srednjega veka – raziskovalni problemi in izzivi. Arhivi 36, 2013, št. 1, str. 85–110. Golec, Boris: Valvasorji. Med vzponom, Slavo in zato- nom. Ljubljana: Založba ZRC, 2015. Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi: Leksikon slovenske grajske zapuščine (dopolnjen natis). Ljubljana: DZS, 1997. Klasinc Škofljanec, Andreja: Ljubljanska policija v drugi polovici 18. stoletja. Kronika L, 2002, str. 291–300. Koblar, Anton: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Iz- vestja muzejskega društva za Kranjsko 2 1892. Kos, Dušan: Vitez in grad. Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja. Lju- bljana: Založba ZRC, 2005. Kožuh, Mateja in Nika Merljak in Matej Mezek in Matjaž Bizjak: Seminar iz temeljnih zgodovin- skih ved, UNG 2012–2013. Urbar deželnoknež- jega urada Jablje 1493. Arhivi 37, 2014, št. 1, str. 217–232. Ljubljanski klasiki: 1563–1965 (ur. Živka Črnivec et al.). Ljubljana: Maturanti Klasične gimnazije (1941–1958), 1999. Odlok o razglasitvi Območja in Gradu Jablje za spomenik državnega pomena. Uradni list RS, št. 81/1999 (5. 10. 1999). Pečnik, Damjana in Nataša Koruza in Mojca Tercelj Otorepec: Grad Jablje in območje gradu. Konserva- torski program. Zavod za varstvo kulturne dedišči- ne Slovenije, OE Kranj. Kranj: 2001. Preinfalk, Miha in Matjaž Bizjak: Turjaška knjiga li- stin I. Listine zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov). 1 (1218– 1400). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2008. Preinfalk, Miha: Auerspergi, Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005. Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem. 16. stoletje. 1. del. Od Barbov do Zetschkerjev. Ljublja- na: Viharnik, 2016. Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem. 17. stoletje. 1. del. Od Billichgrätzov do Zanettijev. Ljubljana: Viharnik, 2014. Schiviz v. Schvizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. Görz: Selbstver- lag, 1905. Slana, Lidija: Lichtenbergi na Tuštanju. Kronika LVII, 2009, str. 171–200. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, I. Gorenjska, Območje Kamnika in Kamniške Bistrice (knjiga 7). Ljubljana: Viharnik, 1997. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, II. Dolenjska, Med Bogenšperkom in Mokricami (knji- ga 13). Ljubljana: Viharnik, 2001. Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas. Trzin: Kra- jevna skupnost, 1993. Stražar, Stane: Župnija Dob skozi stoletja. Dob: Od- bor pri krajevni skupnosti, 1996. Umek, Ema: Erbergi in Dolski arhiv. Ljubljana: Ar- hiv Republike Slovenije, 1991. Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre des Hertzogtums Krain. Nuernberg 1689 (Faksimilirana izdaja: Mladinska knjiga/Rudolf Trofenik. Muenchen/ Ljubljana: 1971). Witting, Johann Baptist: Beiträge zur Genealogie des krainischen Adels. Jahrbuch der K. K. Heral- dischen Gesellschaft »Adler«. Neue Folge IV (1894), str. 89–146; Neue Folge V (1895), str. 162–264. S U M M A R Y Owners of the Jablje mansion through time and some of their portraits from the 18th and 19th centuries The restored Jablje mansion near Mengeš is one of the finest mansions in Slovenia. Designed in Re- naissance style, it was built a little less than five hun- dred years ago on the site of a medieval court house. The mansion came with a considerable number of estates in the immediate vicinity as well as around Kamnik, Domžale and Moravče. It was built in the first third of the 16th century by the Knights Lam- berg of the nearby Črnelo Castle; in 1644, it came into the possession of Erasmus von Rasp and after his death into the hands of Johann Baptist Moscon, who was married to Rasp’s only daughter Maria Si- 244 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 donia. Jablje was inherited by their son Franz Eras- mus and after his early death by his widow Maria Kristina, née von Pernburg. With the marriage of their daughter Maria Theresia Josefa in 1724, Jablje came into the possession of the older line of Barons Posarelli, represented by her husband Johann Josef Anton. Their heir Anton Bernardin Baron Posarelli died already in 1735 and his widow Maria Franziska, née von Billichgrätz, sold the estate and the man- sion in 1743 to Josef Anton von Janežič, grandson of Johann Anton Janežič von Adlersheim, a citi- zen of Ljubljana, who had been ennobled in 1716. The purchase of the Jablje mansion facilitated Josef Anton’s admittance to Carniolan provincial estates and elevation to barony, all in the year in which he bought the estate. Josef Anton died childless in 1780, leaving the entire property to his twenty-one years younger half-brother Franz Xaver Baron Lichten- berg, a child of the second marriage of his mother Anna Maria Margareta, née Segalla. The only condi- tion stated in Josef Anton’s last will of 1777 was that his half-brother should change his family name into Lichtenberg-Janežič and combine his coat-of-arms with that of the Janežič family. Franz Xaver and his wife Hyacintha, née Countess Ursini Blagaj, conti- nued the line of the Barons Lichtenberg-Janežič for another two generations. Their son Leopold I dis- tinguished himself during the period of the Illyrian Provinces, which hindered his reintegration into the Carniolan elite under the re-established Austrian rule, but he nevertheless earned great respect in the community, especially with his cultural engagement. His second marriage to Baroness Karolina Paungar- ten produced his only son Leopold II, who was also active in Carniolan culture as well as a great autho- rity on agriculture. With his marriage to Hyppolita, née Baroness Apfaltrer, remaining childless, the male line of the Barons Lichtenberg-Janežič became ex- tinct upon his death in 1916. Baroness Hyppolita died at Jablje in 1941. During the Second World War the mansion was ransacked and later converted into an apartment building, which did little for its preservation. It was only after a thorough restoration in the period 2000–2004 that the mansion regained its former splendour and became the seat of some Slovenian and international institutions. 245 2016 LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 Portret 1: Ana Marija Margareta »baronica« Lichtenberg (NG S 0913). Portret 2: Leopold Livij baron Lichtenberg (NG S 0917). Portret 3: Franc Ksaver baron Lichtenberg (NG S 0916). Portret 4: Hiacinta baronica Lichtenberg (NG S 0915). 246 2016LIDIJA SLANA: LASTNIKI DVORCA JABLJE SKOZI ČAS IN PORTRETI NEKATERIH LASTNIKOV IZ 18. IN 19. STOLETJA, 225–246 Portret 5: Ignacij baron Lichtenberg (NG S 0914). Portret 6: Leopold I. baron Lichtenberg-Janežič (NG S 0381). Grb rodbine Janežič pl. Adlersheim (ARS, AS 740, fasc. 6). Grb baronov Lichtenberg-Janežič (ARS, AS 1071, št. 108).