Štev.123 Lienz, torek 25* junij a 1946. Leto 2. 4A'M B 1 IZ St L i_ | - /• t\ : Možnosti, da. dl se v doglednem, času zavezniki umaknili iz Avstrije ali Italije, ali iz obeh, nam’ vzbuja misel: Kaj bo pa ta¬ krat z begunci? Prepričani smo, da nas zavezniki ne bi prepustili na milost in nemilost Avstrijcev, ki bi nas najrajšiijvse potopili v žlici vode, marveč da bi pred svojim odhodom preskrbeli za nas kje nove domovin ^ | 6e' se doma še ne bi razmere tako uredile, da bi se mogli vrniti tja, . 0 naselitvi emigracije, ne samo naše, ampak tudi drugih, Časopisi vedno kaj- pore čaj) o, V zadnjih številkah smo nekaj tega tudi mi objavili, vefc borne pa se v prihodnjih. leda ko človek stopi v stik z oblastmi dotične države, vedno pride do zaključka, da ni že nič realnega. Tudi UNRRA jo pc Italiji dala.zadnje čase razglase s pozivi za prijavo.vselitve v to ali ono države, zlasti v Južno Ame¬ riko. Zanimivo pa je to, da se vsi ti razglasi začenjajo s sledečim stavkom.: "Edina možnost selitve je za sedaj takozvano posamezno- emi- griranje, kar pomeni, da gre vsak na svoj riziko." Tako navaja raz¬ glas v prvi točki postopek za emigriranje posameznikov v tiste dežele, kjer imajo begunci že sorodnike, ki so pripravljeni vzeti jih k sebi, f V drugi točki pa navaja dežele, ki sprejmejo posameznike, tudi če tam nimajo sorodnikov. Kot take zemlje našteva južno-amerižke države Ko¬ lumbijo, San Domingo in Venezuelo. Izrecno pravi razglas,;da pa tudi za te dežele ni nobenih določil, po katerih bi.se ljudje sprejemali, temveč, da se bo vsaka prošnja reševala individualno. Tistim, ki imajo kje kake sorodnike, seveda ne moremo bra¬ niti, da bi se prijavili za tja, če, bi jim 'bila s tem omogočena ugodna ‘naselitev, za vse drugo pa je začel j ena skupna naselitev in ne, da bi nas priložnostno raztepli po svetu. Naš predstavnik dr.Miha Krek nam v tem oziru piše (15*maja); "Vprašanje naselitve naše emigracije se kljub prizadevanju ne premakne z mrtve točke. Vse moje prizadevanje gre namreč za tem, da bi se ne¬ kam naselili skupno vsi slovenski begunci. Težave, ki pri tem nastaja¬ jo, pa so ogromne: transportni stroški, stroški začetnih investicij itd,Poskušal san Paraguajem, pa so se pogoji izkazali kot nesprejoralji vi, V razgovorih sem z Bolivijo. Janez Hladnik pa mi je sporočil, da bil bili zelo ugodni pogoji v Ekvadorju. Pred leti ža je salezijanec Dioniz Vrhovnik pisal v "Obisku" o novi Sloveniji, ki naj bi tam na¬ stala, Stopil sem sedaj tudi s tamošnjimi ljudmi v zvezo. Sem v stiku tudi z Vatikanom, od-koder dobivam tudi informacije. Rad bi namreč dosegel to, da bi imeli Slovenci dotlej, ko bo kaka mednarodna organizacija resno zagrabila problem emigracije, že do neka mere to stvar urejeno, tako da bi tedaj lahko rekli: "Mi smo si to in to že pripravili in uredili.Prosimo, da nam samo omogočite skupni prevez in naselitev." - Koliko mi bo to uspelo, bo pokazala bližnja bodočnost." 25. maja pa je dr. Krek pisal: "Vedno več je izpraševanj o preselitvi in stalni naselitvi * ritnih beguncev. Vodno bolj z vznemirjenjem se sprejemajo vse tozadevr o ,ueattSS|ave raznih zavezniških funkcionarjev. Zato se mi zdi potrebno, da Stav. 123 — Domači glasovi, 25.VI.1946. —---Str.2. vsem taboriščem, pa tudi skupinam, ki biva.j o izven taborišč, pojasnim naslednjo: , , . , . ”2e približno eno loto Socijalni odbor skrbno zasleduje in preiskuje možnosti, kako bi sc za begunce organizirali novo živ- 1jonsko eksistenco v slu&nju, da bi se možnost povratka domov zaprla. Ker je slovenskih beguncev v Avstriji in Italiji okrog 15.000_in ker je naselitev v Evropi pokazala za malo verjetno, jo preselitev in j’- zmore, nobenih možnosti izdatki, katerih nobe- Poleg tega. je promet zelo omejen in ogromnimi z a preselitev preko morja, v njih začetek novega življenja v zvezi z na posebna inicijativa ne doslej ni bilo množinah* Obrnili smo se skoraj na vse južno-ameriške- države, na. zastor nike angleških dominijonov in naše ljudi v Združenih državah, naj nam pošljejo informacije, kakor hitro se bodo pokazale kake konkretne možnosti za sprejemanje emigrantov v poedinih državah. Edini upoštevanja vreden predlog smo doslej dobili iz Boli¬ vije, kjer bo po kakem pol leta vlada želela dobiti kakih 50.000 no¬ vih naseljencev, ki jih želi naseliti kompaktno kot poljedelsko kolo- tfj nijo, v kateri bi potem imeli možnost življenja in dela tudi obrtniki in drugi stanovi v odgpv.ar jajočem številu. Vemo za predloge in govorice o možnosti naselitve v drugih državah kakor n.pr.Venezuela in Paraguaj. Pa doslej ne moremo reši, da so informacije glede teh držav v kakršnem koli oziru zadovoljivo. Zasebno smo tudi izvedeli, da se je o tem problemu govorilo v socialnem odseku UNO, da se Amerika in Anglija zavzemata za člove¬ čansko rešitev tega vprašanja, da pa bodo odločitve verjetno padle šole v jesenskem zasedanju. V zvezi smo tudi s papeško pomožno pisarno, ki je osnovala odsek za pomoč emigrantom,in jo prosili, da nam da na razpolago svojo informacije in da nas. podpira pri premagovanju raznih ovir, formalnega in materijelnega znašaja. Priporočamo, da se naši begunci zanimajo za vsako možnost preselitve in naselitve, da pa tisti, ki nimajo posebnih razlogov in zvez, povedo na morebitna vprašanja, da še želimo vsi Slovenci v slu-, š.aju potrebe preseliti skupno in da akcijo za preselitev vodi Socij"li,d odbor v Rimu. - Vsekakor sodim, da bi morebitna preselitev postala resna šele proti koncu tega leta.” Dodatno nam je -se sporoči 1, da iz dejstva,da vodi s preko¬ morskimi državami razgovore o naši preselitvi, vsekakor ni rešeno, da se bomo tja tudi res selili. Takole zaključuje: "Pazimo,’ da se ne bi prenaglili in da se ne bi po nepotrebnem še bolj oddaljevali od domo¬ vine, pa tudi, da ne bi kake koristno prilike zamudili. Vse to pa seve¬ da ne izključuje, da si nofbl tudi vsak sam pomagal k novemu življenju, še ima zase svoje osebno predpogoj telji V S <0.-0 o, zl? :sti 6e ima sorodnike, prija¬ le in.dobrotnike v svobodnem svetu. Tistim, ki imajo svojce še v domovini in skrbe, kaj bo z nji¬ mi, še se bodo morali preseliti in onstran organizirati novo eksistenco sporočam'tole: Kadar bo ugotovljeno, kam se bodo slovenski begunci preselili in ko torej tišne biti čas bodo za ne' bodo tečave, P r 4 ?selitev izv. ■šem že vse pr^. avo, ko torej- begunci sedenji režim v Jugoslaviji kake poli- bodo prav verjetno tudi svojci naših beguncev mogli do- logalna dovoljenja, da gredo iz države v iste emigracijo. Zadnji smo. ugotovili, da so jugoslovanske oblasti že izdale nekaj emi- torej upamo, da se bomo tudi kako ined- racijskih dovoljenj in potnih listov, Upravičeno bo tudi ta boleča te.žava- dala odstraniti. Prosili n- rodno humanitarno organizacijo, da nam v tej stvari posreduje. Se« ■/oda bo morala ta emigracija biti omejena samo na neposredne svojce •in Domači glasovi, 25.VI.1946. Štev. 123 Str. 3« najbližje sorodnike beguncev. Kljub temu pa si vendar vsi prizadevajmo, da meči skupaj in povezani!" )stanemo kar loj mdi Braziti-a eroiarantoro Švicarski centralni . urad za p orno 6 beguncem izdaja dvalcrat mese6no poseben časopis, v katerem porofca in objavlja vse vesti, ki so v zvezi z begunci in ki bi begunce . morebiti Zanimale. V tem časo¬ pisju objavlja tudi ponudbe oziroma pogoje, pod katerimi so različne države pripravljene naseliti evropske begunce na svojih ozemljih. Tako beremo v majski številki tega lista o ponudbi Brazilije, ki je po¬ sebnemu odboru za begunce sporočila sledečem "Braziljska delegacija je proučila položaj tistih beguncev, •katere bi bilo mogoče naseliti v Braziliji. Brazilski zakon o pri¬ seljevanju je nov, sprejet je bil v lanskem septembru, in določa med drugim, da so naseljenci lahko dvojni, prostovoljni- in določeni, fe Begtince bi morali uvrstiti med emigrante, ki jih zakon ozna¬ čuje kot določene, v nasprotju z prostovoljnimi emigranti. Prosto¬ voljni so seveda tisti, ki gredo v Brazilijo iz lastne pobude in na lastno odgovornost. Kar pa se beguncev-tiče - ki bi jih .država spre¬ jela kot določene emigrante - bi ob njihovem prihodu braziljske ob- .až ,1 uredile za njihovo preskrbo posebne "hotels d' inmigrants 11 '(g tovo to niso hoteli za emigrante, temveč bolj verjetno posebna, tabo-, rifeča), dokler jih ne bi razposlali v predele poljedelskih- kolonij ' ali industrijska področja. Glavni pogoj, ki ga zakon določa za vse emigrante, prosto¬ voljne ali določene, je, da so bodisi poljedelci, bodisi tehniki ali strokovni delavci.Šveda ne sme noben emigrant se osamosvojiti ali .ustanoviti trgovino, ali pa sprejeti drugo zaposlitev v n mestu. Begun o o se mora, kot določa zakon, držati svojega dela obvezncf/%oio6en čaš. In o sme podvzeti ničesar drugega kot tisto, za kar je bil* sprejet. To ' je tudi zato, da se prepreči koncentriranje beguncev v mestih, ki so že itak pareobljudena s tujci, Begunci ne morejo biti izvzeti od te splošne odredb Čeprav imajo prednost pri priseljevanju Portugalci, bodo |sprcjeti tudi Italijani in različne skupine Rusov, Spancev, Nemcev, Avstrijcev, Poljakov in Romunov, ker je dovolj prostora za vse in ker s« r.ovsoA čuti nnmanilcanio Ari mr