'ER MULEJ ŠENTJUR RVi sentjur ^ do 0 JP ŠENTJURSKE novice 2016 3b2 (45 J/ 4 šun ti ut ) ■*s šentjurske COE3J6S 0117912,7 P' šentjurski nogomet iCfelMsfis ■SijlBfeilRS? Šentjurski vrtovi TfeCSuaati SjTmftiiF Ribištvo v Šentjurju Knj8n., 1 Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b S230 Šentjur DRŽAVNE institucije pa po svoje TIP-TOP AVTOMOBILI d.o.o • PRODAJA KVALITETNIH RABLJENIH VOZIL Z 1 LETNIM JAMSTVOM • TAKOJŠNJI GOTOVINSKI ODKUP VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA • POSREDOVANJE PRI FINANCIRANJU VSEH VRST VOZIL ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE • PLAČILO NA POLOŽNICE OD 1 ■ 7 LET • RENTA-CAR ASFALTKOVAC e: asfolt.kovac@siol.net m: 031 652437 P.E. Lesna ulica 1 070 633 633 Mptop.evtomoblll#gm»ll.com 3230 Šentjur 0820SS3 62 www.tip-top-avtomobltl.il ♦VULKflNIZflCIJfl • AVTOPRALNICA • DIAGNOSTIKA VOZIL • SERVIS VOZIL • 3D OPTIKA • HRAMBA PNEUMATIK • RAVNANJE PLATIŠČ 17 10 I E-mall: mulei.deia \/ _ 11*01710 E-mall: mulel.deiantgslol.nel '^JJeni v Mulej Caffe I Pod strokovnim vodstvom organiziramo: -začetni in nadaljevalni plavalni tečaj za odrasle in otroke V -praznovanja otroških rojstnodnevnih zabav VSTOPNINA NA BAZEN CELODNEVNA OTROCI (do 15. leta) ODRASLI 8.50 € (s kosilom) 4.50 € 10,50 € (s kosilom) VABLJENI NA BAZEN ŠENTJUR UPOKOJENCI IN INVALIDI 4,00 € 10,00 € (s kosilom) POPOLDANSKA (PO 15.00 URI) OTROCI (do 15. leta starosti) - 3,00 € ODRASLI x 4,00 € UPOKOJENCI IN INVALIDI 3,50 € SEZONSKE KARTE X \ OTROCI 4di00 € ODRASLI : 55,6p € Otroci do 3. leta starosti imajo PROST VSTOP. Upokojenci morajo ob vstopu, če želijo uveljavljati popust, piSazati ustrezno identifikacijo. NAJEM LEŽALNIKA IN SENČNIKA BREZPLAČNO ! NAMIZNI TENIS 2,00 €/uro (V cene je vključen DDV.) NOVI PEUGEOT 2008 X _ --------------- 't J5K&L, mJUJ-Lai 1>I IK.t OI Miipoeot* TOTA L. Primer informotivnego i/ročuno Hmnčntga leosingo Peugeot Financiranji* za vozilo 2008 A dive (1,2 Purefedi 8/j mesečno odplotevon|e, maloprodojnn < ena / DDV 15431 I UP, me-.vmi oh rok |e F■ JP pri 41,6 > pologu in ročnosti 36 mesecev, zadnji obrok 33 % od maloprodajne cene vozila, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 30 05 2016 /nošo O ' ■ m ve spremeni. če '.e ■.prememjo elementi izračuna, stroski odobritve financiranj znašajo 0 k, skupno letna obrestna mera je 0 %; financirana vrednost 9.012 EUR, skupni znesek z o plačilo Ib 431 EUR, stranka prejme tudi jamstvo za dobo let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100000 km in avtomobilsko ko' zavarovanje zo 1 EUR za prvo leto; Peugeot financiranje si pridržuje provico do izbire zavarovalnice Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,5 do 5,2 1/100 km. Izpuh CO?: od 90 do 121 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0169 do 0,0550 g/krn. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,001 / i g/km Število delcev: od 0,01 do 20,14. Ogljikov diol-.id (COz) je najpomembnejši toplogredni plin, h povzroča globalne, -.ogrevani* Enu'-Il': onesnaževal zunanjega /roka i/ prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega /raka Prispevajo /lasti k čezmerno povišanim koncentrat ijam prizemnega o/ona, delcev PMio in PM2,s ter dušikovih oksidov. NOVI PEUGEOT 2008 M OTI O N O EMOTION PEUGEOT AVTO GOLEČ d.o.o., Žolgarjeva 6, 2310 SL Bistrica, tel. 02 805 53 80 {70 let je že minilo od prihoda prvega vlaka v Šentjur. Takrat je to območje edino v Sloveniji imelo dve postaji. Koliko železniških postaj je y Občini Šentjur danes in katere so? Pravilen odgovor najdete s pozornim branjem tokratne številke. Pošljite ga v obliki sms na 051 300 330 s ključno besedo Šentjurske novice. Potegujete se za eno nagrad iz nagradnega sklada. Žrebanje med vsemi pravilnimi odgovori bo v petek, 16. julija, v etru Radia Rogla. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni tudi po navadni pošti. 5x bon za 20 evrov VVellness center As pa ra 5x bon za 20 evrov v prodajalni Čeveljček 5x bon za 20 evrov za Gostilno pri Ahacu Izpostavljeno ■i.3 i i L lllllllllllllllllllllllllllillilllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll|llllllllllllllllllllllllll!llll!lllllltlllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll>ll,ll,lllllllllil1 NOVO VPRAŠANJE: Ali si pred dopustom uredite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja? www.novice.si Se po osvežitev podajate tudi na divja kopališča? www.novice.si »Z glasbo sem povezan 24 ur na dan. Na faksu, ob pisaq]n glasbe in aranžmajev, pri poučevanju mladih, na vajah... Tudi ko spim, verjetno možgani premlevajo marsikaj glasbenega.« Peter Tovornik, glasbenik iz Planine pri Sevnici pillllllllli!llllll!llllllil|IIWIIIIN!llll!IIIIIIIII|||||||||||||||||||||l!|||||||||||||||||||||||i||M^ Uvodnik Piše: Ivan Ramšak, predsednik Ribiške družine Voglajna RIBOLOV V ŠENTJURJU TJ ibolov se je razvil iz prvin- -LVske potrebe človeka po hrani. Skozi čas so se razvijala ribolovna sredstva in tehnike ribolova v naravnih vodah. Ko pa je človek obvladal umetno vzrejo rib, je prvinsko potrebo po ribjem mesu zamenjal športni užitek. Danes je v Sloveniji registriranih 12.000 športnih ribičev, organiziranih v 64 ribiških družinah, vsaj pet krat toliko pa se jih s športnim ribolovom ukvarja občasno. IV Ta območju Občine Šentjur že IN od leta 1955 deluje Ribiška družina Voglajna. Ob ustanovitvi je prevzela v upravljanje Voglajnski ribiški okoliš, ki je takrat obsegal Voglajno s pritoki. Z urbanizacijo in industrializacijo pa se je Voglajna vse bolj spreminjala v reguliran kanal za odvajanje odplak. Pestrost in številčnost rib seje več kot razpolovila in usoda športnega ribolova je postajala vse bolj negotova, če ne bi leta 1976 za pregrado Tratna nastalo umetno Slivniško jezero. S prevzemom te vode se je za Ribiško družino Voglajna začelo novo obdobje njenega razvoja. T"'Xanes ribolov predstavlja v Ob- i-Jčini Šentjur pomembno športno in turistično panogo, še predvsem na Slivniškem jezeru, kjer v zadnjih petih letih beležimo v povprečju 5.800 ribolovnih dni na leto. Vsak lovni dan predstavlja športnega ribiča in s tem obiskovalca jezera, na katerem lahko načrtujemo bodoči razvoj ribolovnega turizma. Pri lem pa moramo poudarili, da ribiči Voglajne s pritoki nismo zanemarili. Športni ribolovov na njej smo zamenjali s trdim delom za ohranjanje nekaj še preostalega naravnega korita z vso pestrostjo vodnega življenja našim zanamcem, da bodo tudi oni vedeli, kje smo z ribolovom začeli. RIBIŠTVO V ŠENTJURJU V šentjurskih voda najpogosteje ujamte krapa Ribolov v Šentjurju. Poseben razcvet je doživel z izgradnjo pregrade Tratna, za katero je nastalo Slivniško jezero. » Piše: Denis Kresnik Večino ribolovnih območij na področju Šentjurja upravlja Ribiška družina Voglajna. Ta območja obsegajo Slivniško jezero in voglajnski ribiški okoliš. Slivniško jezero ima ob normalni zajezitvi 860.000 kvadratnih metrov površine. V zadnjih petih letih na jezeru beležijo v povprečju 5.800 ribolovnih dni na leto. Vsak lovni dan predstavlja športnega ribiča in s tem obiskovalca jezera, na katerem lahko načrtujejo bodoči razvoj ribolovnega turizma. Ribiči iz tujine prihajajo iz Italije, Avstrije, Nemčije, Belgije in bivših republik SFRJ. Voglajnski ribiški okoliš pa je sestavni del savinjskega ribiškega rajona in zajema Voglajno do izliva v Savinjo z vsemi pritoki in mrtvicami, razen potoka Hudinje. Okoliš obsega cca. 1.400.000 kvadratnih metrov vodnih površin in je razdeljen na športnoribolovne ter varstvene vode. Za dovolilnico od 8 evrov Cene dovolilnic so različne in odvisne od vrste DEJSTVA Kaj na Slivniškem jezeru DA in kaj NE? Na Slivniškem jezeru se lahko izvaja ribolov belih rib največ z dvema ribolovnima palicama. Uporaba vrvice za t. i. dolge mete (shockleader) je prepovedana. Priporoča se, da je vsa zrnata hrana (koruza, žita ...j za privabljanje rib prekuhana. Prepovedana je uporaba čolna ali radijsko vodenih priprav za razvažanje vab. Hoja po vodi v času reprodukcijskih procesov - drsti rib (od 1. marca do 30. junija) je izrecno prepovedana. Prepovedano je čiščenje rib v vodi oziroma v vplivnem obvodnem pasu. Brez ustrezne dovolilnice je ribolov izrecno prepovedan. Na Slivniškem jezeru v povprečju beležijo obisk ribolova (ali se lovi bele ribe ali roparice oziron1‘ ali se lovi podnevi, ponoči) ter od vrste ribol°^ nega območja. Cena dovolilnice za ribolov Slivniškem jezeru je 15 evrov za bele ribe (k1^ amur, jez ...) in 17 evrov za ribe roparice (si11 som, ščuka ...). Za območje reke Voglajne cene dovolilnic manjše. Za dovolilnico ribo*0 na bele ribe boste odšteli 8 evrov, za ropar ^ pa 15. Na voljo je tudi 3-dnevna dovolilnic3’ 95-kilogramski som Najpogostejši ulov v Slivniškem jezeru je krap, v Voglajni s pritoki pa krap, podust, klen in mrena. Največji ulov do današnjega časa Predstavljajo 95-kilogramski som, 28-kilogramski krap, 40-kilogramski tolstolobik in 24-kilogramski amur. Načrti Kot pojasnjuje predsednik Ribiške družine Voglajna, Ivan Ramšak, imajo za prihodnost nemalo načrtov. Še naprej bodo izvajali poribljavanje vodotokov z avtohtonimi vrstami rib in zaščito kapitalnih rib. Več se bodo posvetili delu z mladino in varstvu voda, saj je struga Voglajne zavarovana pod Naturo 2000. Vsekakor pa bodo pripomogli k razvoju Slivniškega jezera, saj je to velik potencial tako za ribištvo kot tudi turizem. ANKETA Ribe za obrok Po svetu je na voljo mnogo vrst rib, ki si jih lahko pripravimo za obrok. Bogate so z omega 3 maščobnimi kislinami, ki znižujejo krvni tlak in nivo holesterola, ter vitaminom D, ki med drugim upočasnjuje staranje. Šentjurčane smo povprašali, kako pogosto si privoščijo ribe. » Spraševal: Denis Kresnik Patrik Flis, Jakob pri Šentjurju W ® Ribe si rajši privoščim poleti, sploh če so sveže ulovljene. Jem tako sladkovodne kot morske, saj po M < r/ h f Marija Rančigaj, Repno Rada imam ribe poleti in pozimi, vendar ne tako pogosto. Rajši vidim, da so ribe sveže in da vem, od kod prihajajo. Enkrat sem naletela na ribo, ki je imela grozen okus po kanalizaciji. Jem sladkovodne in morske ribe. Franci Gajšek, Šentjur Ribe jem občasno. Bolj v času poletnih dni, saj je to bolj kot ne poletna jed. Rad imam morske in sladkovodne ribe. Franc Rančigaj, Repno Najrajši pojem ribo, ki jo sam pripravim in spečem. Z ženo vse leto je- •“t novjce (§) Novice ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. urednistvo(g)sentjurskenovice.si DAN DRŽAVNOSTI Obeležili rojstni dan Slovenije 25 let samostojne Slovenije. Na Šentjurskem je osrednja prireditev v organizaciji šentjurske občine bila v telovadnici Osnovne šole Blaža Kocena na Ponikvi, šlo je za koncert Moja dežela. » Piše: Denis Kresnik »Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan,« so legendarne besede Milana Kučana, ki jih je uvodoma izrekla povezovalka programa Polonca Jazbinšek. Poudarila je, da se je veliko pomembnih dogodkov z velikimi črkami zapisalo v zgodovino tako Slovenije kot tudi Šentjurja. Pred mikrofon je nato stopil slavnostni govornik osrednje občinske prireditve ob dnevu državnosti, dr. Igor Grdina. Glasbeno obarvan program Na koncertu so se z minuto molka poklonili tudi nedavno umrlemu Timoteju Smoletu, dolgoletnemu članu pihalnega orkestra Šentjur. Pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Jurija Hladnika je za tokratni koncert združil moči z dvema mešanima pevskima zboroma: Sonce s Ponikve in Zarja iz Šentvida pri Planini. Dodobra polno dvorano so s svojim glasom navdušili tudi Matic Plemenitaš, Matevž Pušnik in Mitja Kamplet. V sodelovanju s pihalnim orkestrom in pevskima zboroma so obiskovalce popeljali na glasbeno potovanje po Sloveniji. V zaključku koncerta so obiskovalci z velikim aplavzom nagradili še predsednika pihalnega orkestra, Vladimirja Belino, ki je ravno na ta dan postal očka. Po zaključku so se gostje Slavnostni govornik na prireditvi je bil slovenski zgodovinar dr. Igor Grdina. Foto Robert Gajšek. ustavili še na dmženju ob kozarčku, na katerem so nazdravili mladi in samostojni Sloveniji. 1 Lado Leskovar v Domu starejših Šentjur Lado Leskovar je najbolj očaral s svojim šarmantnim in prepoznavnim baritonom. V Domu starejših Šentjur skrbijo za pestro dogajanje in pester nabor prireditev in aktivnosti za stanovalce. Gostuje veliko glasbenih skupin, pevskih zborov, ljudskih pevcev, igralskih skupin in še bi lahko naštevali. Med drugimi so letos nastopali ljudski pevci iz Tepanja, članice vokalne skupine Kresnice, učenci prof. Laryse Koche-rove, dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, varovanci Varstveno delovnega centra Šentjur s folklornim nastopom, Ljubiteljsko gledališče iz Celja. Zadnji dogodek pa je bil nastop pevca zabavne glasbe Lada Leskovarja. Lju- bljančan po rodu iz Slovenske Bistrice je najprej povedal, kako je navdušen nad našimi kraji, v kako lepem okolju stoji dom starejših in kako prijetno se počuti med stanovalci in zaposlenimi, ki so ga tako toplo sprejeli. Stanovalci legendarnega pevca dobro poznajo, saj je že desetletja gost številnih festivalov na domačih in tujih odrih ter televizijski oddaj. Med nastopom, ki se je prepletal z zanimivimi zgodbami iz pevčevega pestrega življenja, je izžarevala predvsem ljubezen in spoštovanje do slovenskih avtorjev besedil in glasbe. (B. Jazbec) O A M P J " Člani iz Šentjurja z organizatorko Ireno in predsednikom Jožetom. Šentjurčani na srečanju v Podčetrtku Društvo ledvičnih in dializnih bolnikov Celje in Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije sta organizirala srečanje svojih članov v Podčetrtku. Zbrali so se iz vse Slovenije, med njimi pa so bili tudi člani iaJ Šehtjurja. Organizatorka in voditeljica celodnevnega srečanja je bila Irena Jesih, medicinska sestra z Dializnega oddelka SB Celje, ki je Šentjurčane popeljala na ogled zanimivih točk Obsotelja in Kozjanskega. Po ogledih so se zbrali na srečanju v Športni dvorani Podčetrtek. (MB) ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. ] urednistvo@sentjurskenovice.si Oto Pestner. Na koncertu v Ipavčevem kulturnem centru je pokazal, čemu se reče vzdržljiv glas. Str.0 * Mag. Andreja Smolej. Direktori- B* ca Razvojne agencije Kozjansko. Vpeti so v mnoge razvojne projekte pri nas. Str.0 Janez Kovač. Dolgoletni predsednik DU Planina pri Sevnici. Str. Mladi gledališčniki in njihovi mentorji. Predstava Štiri črne mravljice osnovnošolcev OŠ Franja Malgaja Šentjurje letos ena najboljših otroških gledališčnih predstav v __ Sloveniji. Str. 4^ Peter Tovornik, glasbenik iz Planine pri Sevnici. Z glasbo je povezan 24 ur na dan. O Jože Gradišnik iz Rakitovca pri Gorici pri Slivnici. Naznanil je gobarsko sezono, na tržnico je prinesel prve nabrane gobe lisičke. Opravičilo. V prejšnji številki smo v rubriki Ljudje meseca objavili napačno fotografijo. Namesto fotografije vodje ljudskih pevcev Jesensko cvetje Stanka Zupanca smo objavili fotografijo Stanislava Zupanca, predsednika Društva upokojencev Šentjur. Za napačno objavo se obema in vsem prizadetim iskreno opravičujemo. Uredništvo Šentjurskih novic Novice (?) Teme MESECA RIBIŠTVO V ŠENTJURJU str. 4, s Nosilno je Slivniško jezero. V zadnjih petih letih na jezeru beležijo v povprečju 5.800 obiskov ribičev na leto. ŠENTJURSKI VRTOVI str.12,13 V juniju so vrata tradicionalno odprli Šentjurski vrtovi: Vrt Rifnik, Vrt v strmini in Vrt Hruševec. To so prave velike dnevne sobe. CESTE str. 10 Kaj se v občini trenutno dogaja na obnavljanju cest, kdaj bo končana obnova ceste Spodnje Jelce - Presečno in zakaj Občina Šentjur potrebuje celostno prometno strategijo ter kdaj jo bo imela. ŽELEZNA CESTA str.ii 170 let. Toliko časa je že minilo od prihoda prvega vlaka v Šentjur. Občina se lahko pohvali tudi z Muzejem južne železnice. V občini Šentjur danes najdemo 5 železniških postaj. RANČIGAJEVA IZ REPNEGA str. 19 Obiskali smo zakonca Rančigaj iz Repnega. Ona je svoje življenje posvetila glasbi, on pa svoj prosti čas posveča popravilu in obnovi starih traktorjev in strojev. i!l!li!l!lillili!lllj|lililllll!lllllllllll|||||||||||||!!l!l ^ENTINSKI tango zdnpltUmo društvo Ronda iz Celja, ki celjske in ŠPntinrckp nlpcnlrn iiliili!iSillIill!iš!illlli!illilillilii!i!!jliil!li!l! Poletni večer v znamenju tanga arne '" ceUske in šentjurske plesalce veo '^kega tanga, je v avli Ipavče-tiursk U turne8a centra v sklopu Šen-se ;e Puclja predstavilo ples, ki Plesiš-h preProstimi ljudmi razvil na leti Cl 'Ruenos Airesa pred skoraj 100 SaŠo*l-StaVite'! ?ta vodi,a AIJa Ferme in gentjn iyan°vič, dolgoletna plesalca ar-Učevag' C pa tan8a s certifikatom za po-v Celju 6’ . u’ kadar tanga ne poučujeta kih sl ’ najdete na mnogih tango dogod-°m Evrope. Včasih v vlogi učite- ljev, včasih pa jih preprosto obiščeta kot plesalca, za dušo. Po uvodnem plesu sta Alja in Sašo povedala, kako potekajo tovrstni dogodki, kakšne so možnosti za učenje in ples argentinskega tanga v Celju in okolici, dotaknila sta se tudi izvora in zgodovine tega čutnega plesa. Predstavitev je popestrilo nekaj videoposnetkov in, še pomembneje, trije doživeti plesi celjskih in šentjurskih plesalcev v živo. Po uradnem delu so obiskovalci s plesalci še poklepetali, nekateri pa celo zaplesali svoje prve korake argentinskega tanga. (AF) Plesalci tanga so !><«% zbranim tudi zaplesali. Foto J. Godler £ " W U *«/; j ■ ŠTEVILKA MESECA 95 KILOGRAMOV JE TEHTAL NAJVEČJI ULOVLJEN SOM IZ SLIVNIŠKEGA JEZERA. MIHA BELAK Mladi kapetan, ki vidi širšo sliko Miha Belak oziroma po nogometno Muki brca žogo pri šentjurskem klubu od devetega leta starosti in je kljub 25 letom že nekaj let kapetan Mladih upov, kot se imenuje društvo. Žogo je brcal oziroma jo še brca njegov oče, ki je igral za drameljski Maratonik, ki je nekoč dominiral v šentjurski ligi malega nogometa. Tista generacija se rada spomni znamenite revijalne tekme z Zlato selekcijo Nedeljskega dnevnika. Njegov prvi trenerje bil današnji trener nogometašev Celja, Robert Pevnik. Bilje član generacije, ki je v drugi mladinski ligi dosegla naslov pgdprvaka, kar je največji uspeh šentjurske nogometne šole doslej. Razen enoletne posoje v Šmarje je vseskozi nosil šentjurski dres. Poleg za nogomet netipične daljše pričeske je netipičen tudi po nekaterih drugih stvareh. Na omrežju Facebook ga za razliko od sovrstnikov ni. » Piše: Bogdan Rahten NK Fosilum, kot je tekmovalno ime Šampionom, kjer je bilo veliko ekipe, je zadnjo sezono končal kot igralcev, ki so imeli izkušnje iz obeh 6. v 9-Članski medobčinski ligi... klubov. Določene lokalne tekme po- • Na koncu lige si zasluženo tam, menijo poseben prestiž, čeprav sta kjer si. Včasih se sreča nasmehne, ekipi lahko v različnih ligah ali pa včasih se ne, na koncu pa je uvrstitev vsaka na drugem koncu lestvice. Po pravična. Ponosni smo lahko, da smo tekmi napetosti ni, med njo pa se gre kot edini premagali Rogaško, ki je na polno. Tudi kakšna kost kdaj poči. bila pod pritiskom zmage za napre- V zadnjem času je tega vseeno manj. dovanje v višjo ligo. q položaju najbolj izkušenega igral- 0 derbijih ca v ekipi • Nekoč so bile zanimivejše tek- • Moja generacija je povečini iz-me s Šmarjem, kasneje s celjskim gubila voljo do igranja. V Šentjurju v člansko ekipo ni tako težko priti. Pred nekaj leti smo prosili mladince, če bi igrali za člane, a tega niso želeli. Motivacija pri mladih je problem, spreminjajo se tudi vrednote. Zanesljivo je problem tudi stanje članske ekipe, ki je nazadovala. Nekoliko bolj perspektivne fante hitro angažirata kluba iz Celja. Na srečo sedaj prihaja dobra generacija, ki je trenutno v kadetski kategoriji, ki lahko potegne voz naprej. Velik osip vsakokrat povzroči prehod v srednjo šolo. 0 generaciji • Trener Gregor Blatnik je bil profesionalni nogometaš stare šole. Imeli smo železni red oziroma disciplino. Zato smo tudi bili tako uspešni. Fantje po pouku niso šli na pijačo, ampak na trening. Takrat nam to morda ni bilo všeč, ampak to je bila edina pot, da smo naredili nekaj več. Nekdanje soigralce povečini srečam samo še pri malem nogometu. O primerjavi malega in velikega nogometa A Intervju (5) Trenutno ni znano, če bomo v Šentjurju še ohranili člansko ekipo. V klubu se pozna, da je organizacijsko šibek. ® Veliki je zame na prvem mestu. Razlogi za to so: ker se igra na travi, igrišče je večje, za uspeh pa potrebuješ kondicijo in določeno tehniko. Mali nogomet je izjemna oblika druženja. Ob tej priložnosti bi zelo pograjal igralno podlago v šentjurskem športnem parku, ki je izjemno nevarna. V mokrem vremenu zaradi nevarnosti poškodb ne stopim na igrišče. O nogometni infrastrukturi • Če bi bile razmere boljše, bi imeli odgovorni pri klubu orodja, da bi lažje privabili mlade. Prav tako je z obstoječim stanjem težko narediti presežek. Določene izboljšave se sicer obljubljajo. Po drugi strani menim, da mladim selekcijam do 14. leta ne manjka nič. Starši mnogokrat otroke dajo v klub kot v nekakšno varstvo. O klubu ® Trenutno ni znano, če bomo v Šentjurju še ohranili člansko ekipo. V klubu se pozna, da je organizacijsko šibek. Hvala vsem zanesenjakom, ki se trudijo, ampak bi potrebovali še koga, Id lahko investira več časa. Spomnim se Mire Jazbec, ki je svojčas bila ogromno v pisarni. Članska ekipa je ogledalo kluba in mora biti motivacija za mlajše, kar pa trenutno ni. Prav tako bi bilo lepo, da bi v Šentjurju končno sproducirali igralca za višjo raven. Po drugi strani °ba celjska kluba vsakega, ki malo odstopa, kmalu odpeljeta. Trenutno ni jasnega cilja, kaj bi želeli doseči z nogometno dejavnostjo. Težava je tudi nestabilnost. Ko smo prehajali v višji rang, so domači odpadli, ko pa smo padli, se jih je znova klicalo. V Šmarju imajo denimo že skoraj desetletje znano okostje ekipe, ki mu zgolj dodajajo dva ali tri igralce. O študiju in nogometu S Običajno fantje med študijem odnehajo z nogometom. Pri nas so se obveznosti zaradi padca v nižjo ligo zmanjšale in tako sem lažje ostal aktiven. Dve sezoni sem se dvakrat na teden vozil na treninge v Šentjur. Treniral sem tudi v Ljubljani, dobivali pa smo se tudi samoiniciativno in igrali mali nogomet. O študiju in delu • Jeseni sem zaključil s študijem farmacije. Zanimajo me še nekatere druge stvari, dodatno se sam izobražujem na področju fitoterapije, ker se mi gola farmacija zdi preozka. O novih državnih prvakih • Naslov Olimpije me je presenetil, saj sem predvideval, da Maribora glede na organiziranost kluba še nekaj let ne bo nihče nadomestil. Olimpija je zamenjala več trenerjev, kar kaže, da pri njih ni bilo vse idealno. Mogoče je pri vijoličastih prišlo do določene stopnje zasičenosti. Dobro je, da je prva liga bolj zanimiva in medijsko pokrita. O evropskem prvenstvu v nogometu • Uvodnega skupinskega dela nisem zelo spremljal. Zdaj je reprezentanc na prvenstvu toliko, da si lahko cele dneve pred televizorjem. Običajno sem na strani nekoga, ki ni favorit, ampak palček iz ozadja. Nenastopanje naše reprezentance je zame izjemno razočaranje. Žalostno je tudi, da je bilo v začetnem delu toliko govora o stvareh zunaj zelenic. Nogomet je magnet za marsikaj... O gledanju nogometa • V Ljubljani smo si tekme pogledali po rekreaciji, drugače pa nisem tako zvest gledalec. Letos si nisem ogledal niti finala lige prvakov. Drugače si rad ogledam kakšen prenos, ampak je te ponudbe že skoraj preveč. Če bi bil Manchester United bolj konkurenčen, bi bilo morda drugače. O simuliranju • To se dogaja povsod, vendar tega ni veliko. Nekateri trenerji celo učijo, kako odigrati, kako najmanjši kontakt pretvoriti v svojo korist in dovolj prepričljivo pasti. Na najvišjem nivoju uvajajo vedno več tehnologije za nadzor, a menim, da je treba pri tem biti premišljen. O sodnikih • Glede na rang tekmovanja se razlikuje tudi kakovost sojenja. V naj nižji ligi nisem zasledil, da bi kdo sodil drugače zaradi kakšnega pritiska. Sodniki so ljudje tako kot igralci in napake se dogajajo. O podkupovanju S Ko smo bili v višji ligi, se je zgodilo, da bi prejeli premijo, če bi premagali koga, da bi potem napredoval nekdo drug. Na višji ravni so večji vložki in verjetno se kaj »pe-triga«. O nogometnih migrantih • Menedžerji prodirajo tudi v nižje ligaše. Tako je denimo v Rogatcu igral temnopolti Afričan. Mnogim igralcem je to edina možnost, da nekaj naredijo v življenju. Ko sem treniral na Svobodi na Viču, je bil zraven azilantski dom in je nekaj fantov iz doma igralo z nami. Eden je šel potem brcat v Avstrijo. Tja hodi tudi ogromno igralcev iz Slovenije. Nekateri imajo tam zgolj en trening in tekmo, nekateri več, odvisno od ambicij. Zaslužki se začenjajo od 300 evrov navzgor mesečno. 0 sestrah košarkaricah • Pred leti sta bili bolj znani sestri Neža in Urška Belak, ki sta igrali pri celjskem klubu. Sedaj je naj mlajša, Zala, na reprezentančni akciji mlade reprezentance. V srednji šoli je vse sestre košarka veliko spremljala. Še sedaj radi odigramo dva na dva doma. Neža sicer še vedno občasno igra pri Ježici, a starejši sestri želita videti svet še na kakšnem drugem področju, npr. na študijski izmenjavi. Ko sem naredil izpit za avto, sem pomagal staršem pri prevozu na treninge. 0 ostalih zanimanjih • Ogromno me zanima, življenje me zanima. V družbi sem zaznal krizo, tako ekonomsko, ekološko kot tudi krizo odnosov. Navdušuje me narava, ukvarjam se s sadjarjenjem, z vrtičkarstvom na permakulturni način, zanimajo pa me tudi druge trajnostne rešitve. Glede na rang tekmovanja se razlikuje tudi kakovost sojenja. Aktualno/Pisma bralcev ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. urednistvo(a)sentjurskenovice.si JUŽNA ŽELEZNICA 'Kriv' je tudi na grad Ritnik 170 let. Toliko časa je že minilo od prihoda prvega vlaka v Šentjur. Občina se lahko pohvali tudi z Muzejem južne železnice. » Piše: Denis Kresnik Letošnje leto je pomembno za mnogo slovenskih krajev. Pred 170 leti so namreč končali traso južne železnice Gra-dec-Celje in 2. junija 1846 je do Celja prisopihal prvi vlak. Ustavil se je tudi na šentjurski železniški postaji, kjer se je zbrala velika množica ljudi. Med postankom so predstavniki potnikov slavnostnega vlaka posadili eksotično drevo pagodovec ali japonsko sofo-ro, ki še danes spominja na ta slavnostni dogodek. Bila edina občina z dvema postajama... Na 135 kilometrov dolgi progi Gradec-Celje je takrat bilo umeščenih 8 železniških postaj: Pesnica, Maribor, Rače, Pragersko, Poljčane, Ponikva, Šentjur in Celje. Šentjur je bila v tistih časih in obsegu edina 'občina', ki je imela kar dve železniški postaji - Šentjur in Ponikva. Ponikva je bila postavljena predvsem za potrebe vleke vlakov preko železniškega hrbtišča Lipoglav. Opremljena je bila z zato potrebno opremo, kot je lokomotivska obračalnica, in vodno postajo za opremo lokomotiv. Za šentjursko lokacijo postaje pa so bili mnenja, da so kraji tod zanimivi in perspektivni. Sklicevali so se tudi na grad Ritnik, kajti tisti, ki so tukaj grad nekoč pozidali, so že vedeli, zakaj ravno tu (povzeto po besedilu Mihaela Bučarja). ...danesjih premore pet V občini Šentjur danes najdemo kar 5 železniških postaj: Šentjur, Grobelno, Ponikva, Ostrožno in Dolga gora. Šentjurčani se lahko pohvalijo tudi z Muzejem južne železnice, v katerem najdemo skoraj 4.000 eksponatov in je ponos ne samo za Šentjur, temveč za vso Slovenijo. Zanj je zaslužen častni občan Mihael Bučar. Bučarje z muzejem še vedno povezan deset ur na dan ter izpopolnjuje impresivno zbirko, hkrati pa tudi strokovno svetuje pri urejanju podobnih zbirk v drugih občinah. Vse to opravlja z veliko prizadevnostjo, čutom odgovornosti in veseljem, kar začutijo vsi obiskovalci muzeja, med katerimi so tudi mnogi ugledni gostje. Mihael Bučar še dandanes v muzeju preživi po deset ur na dan. V Franc-Jožefovem prometnem uradu je moč videti prikaz bogatega arhivskega gradiva in železniških naprav od leta 1844. ODZIV 1 Šentjurski zaklad Odziv na uvodnik gospoda Mihaela Bu-čerja o južni železnici iz prejšnje številke Šentjurskih novic. Ne gre mi iz glave velik dosežek gospoda Mihaela Bučarja, častnega občana Šentjurja, ki je z veliko ljubeznijo in ogromno vloženega truda našel velik zaklad in z njim uveljavil Šentjur. Gre za Muzej južne železnice, ki ima obsežne in zanimive eksponate ter številne obiskovalce. Zgled, ki nam ga daje Mihael Bučer z najdenim in uveljavljenim zakladom, namiguje na zglede naših prednikov iz časa gradnje južne železnice, ki je pred 170 leti povezala Slovenijo od severovzhoda in do jugozahoda. Prav zaradi tega lahko imenujemo to dvotirno železnico, ki se razteza čez vso Slo- venijo in jo povezuje že 170 let, slovenska železnica. Poleg tega tudi zato, ker nas je ozavestila kot narod in ker so naši predniki odstopili zemljišča in pomagali z davki in delom pri njeni gradnji. In končno tudi zato, ker je ustvarila pogoje za hitrejši civiliziran razvoj Slovencev. Škoda je le, da je bil drugi tir med Mariborom in Šentiljem zaradi napačnih odločitev pred 60 leti izruvan in ga še danes ni, pa čeprav smo v zvezi evropskih držav in je glavno mesto evropske zveze držav Bruselj na severu Evrope, kamor vodi ta železnica. Upravičeno se lahko vprašamo, kdaj bo znova zgrajen ta drugi železniški tir med Mariborom in Šentiljem (o čemer se molči), da bo odpravljeno ozko prometno grlo in po nepotrebenem povzročena invalidnost slovenske železnice ter dan simbolni znak, da smo resnično evropsko usmerjeni. Velik zgled naših prednikov je neverjetno učinkovita organizacija dela in prefinjena gradnja, saj je bila železnica od Gradca do Celja, to je v dolžini 135 km, z vsemi spremljajočimi objekti (mostovi, železniškimi postajami, čuvajnicami, stanovanjskimi objekti za strokovnjake in druge, ki so gradili progo, stanovanjskimi objekti za železničarske uslužbence) zgrajena v petih letih, in to od projekta do izvedbe. Da, v petih letih, pa čeprav se je takrat vse gradilo ročno, saj ni bilo buldožerjev, kopačev, kamionov in drugih gradbenih strojev. Zanimivo je, da je proti koncu 19. stoletja tedanji državni voditelj, to je cesar, kar dvakrat s pomočjo južne železnice obiskal Šentjur oziroma šentjursko območje (leta 1883 in leta 1891), ki ga lahko štejemo zaradi Slomška in Ipavcev kot zibelko slovenstva, potem pa državnega voditelja ni bilo na obisk več kot 100 let, kar je pomenljiv podatek. Mnogi so pričakovali, da bodo z železnico manjši narodi izginili, zgodilo pa se je nasprotno. Že leta 1948 je nastalo gibanje za samostojno Slovenijo, ki je imelo za cilj Zedinjeno Slovenijo. Do nje bi prišlo po 1. svetovni vojni, če bi poslušali tedanje ameriško vodstvo, ki nam je svetovalo, da ustanovimo svojo državo, vendar so naši tedanji voditelji poslušali druge, ki niso bili naklonjeni naši slovenski samostojni državi. Tudi danes nekateri mislijo, da bodo s sodobnimi informacijskimi in drugimi sredstvi manjši narodi izginili, vendar je proces nasproten, kar nam dokazujejo mnogi narodi v Evropi, ki si danes prizadevajo za osamosvojitev. To je povsem logično, saj se s sodobnimi sredstvi še lažje uveljavlja lastna ustvarjalna izvirnost in kulturna prepoznavnost ter identiteta vsakega okolja oziroma naroda, kar bogati svetovno kulturo. To dejstvo je pomembno tudi zato, ker praznujemo 25-letni-co samostojnosti Slovenije. Franc Pevec, Pesnica, Šentjur 22^5«^ ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. UulLA_{j33 urednistvo(g)sentjurskenovice.si Aktualno @ DRŽAVNE INSTITUCIJE PA PO SVOJE Od vrat do vrat in ne zaradi svoje napake Sadjarji. Nekaj malih sadjarjev je zaradi napak pri prijavi škode zaradi suše v sadovnjaku ostalo brez državne pomoči. Skoda. Kdo je kriv, da so sadjarji ostali brez Pomoči prepuščeni samim sebi? “ Piše: Metka Pirc Kot birokratski boj malega člo-veka, ki spominja na brezupni boj 2 mlini na veter, bi lahko opisali zgodbo Jožeta Škobemeta. Zaradi ene same napake, ki je niti ni naredil sam, kot pravi, je ostal brez državne pomoči in prepuščen samemu sebi. Zgodba se začne že leta 2012, ko je po naših krajih lomastila suša. Kot je povedal sadjar, je občinska komisija takrat sicer ocenila škodo, a ker podatkov niso vnesli v aplikacijo Ajda, je on in še nekaj drugih malih sadjarjev iz Šentjurja ostalo brez pomoči. Nemudoma je potrkal na občini, kjer mu je tamkajšnja pravnica kot pravi pomagala napisati pritožbo, a vse zaman, saj so bili podatki za povračilo škode prepozno vneše-ni. Pa pravi, da ne gre več toliko za povračilo škode kot take, gre preprosto za državni aparat, da ga pošiljajo od vrat do vrat, mu ne prisluhnejo in priznajo, da so naredili napako. Njemu pa se gre le za pravico, doda. S prstom kažejo naURSZR Pot institucij, ki bi lahko pomagale, je dolga. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam pojasnili, da so na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za ukrep Suša 2012 obravnavali vloge, ki sojih prejeli s strani Uprave RS za zaščito in reševanje. »V elektronski verziji prejetih vlog so bili podatki, ki so bili vneseni v e-aplikacijo Ajda, katere skrbnica pa je Uprava RS za zaščito in reševanje. Ker je bilo ocenjevanje škode in vnos podatkov v aplikacijo Ajda v pristojnosti Uprave za zaščito in reševanje torej ne moremo podati odgovora na problematiko vnosa podatkov v omenjeno aplikacijo v Občini Šentjur,« povedo na omenjenem ministrstvu. Nesoglasja so v podrobnostih Na občini so s primerom dobro seznanjeni, njihov odgovor objavljamo v celoti. Veliko izkušenj s težavami kmetov in tudi sadjarjev, imajo tudi strokovnjaki na Kmetijsko - gozdarski zbornici Slovenije. Čeprav ti z omenjenim primerom niso imeli opravka, smo jih vseeno povprašali za nasvet in izkušnjo. Stanko Jamnik, direktor celjskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda pojasnjuje, da postopki z ocenjevanjem škod potekajo v vseh občinah po enakih pravilih in tudi on potrjuje pogoj, da mora biti prijava oddana pravočasno. »Kmetje posamezno prijavijo škodo, občinska komisija preveri in potrdi višino škode in to oceno v občinah vnesejo v aplikacijo Ajda. Seveda mora biti prijava škode oddana pravočasno. Vsekakor so možne tudi pritožbe na ocenjeno škodo (izdano odločbo). Čeprav zavod deluje na območju 40 občin, v naši službi še nismo zaznali težav zaradi nepravočasno vnesenih vlog v aplikacijo. Večje nezadovoljstva s po pričakovanju prizadetih prenizko oceno škode in posledično izpadom nadomestil. V teh primerih pač mora stranka v zakonitem roku napisati pritožbo,« razlaga. Razlogi za nesoglasja so po njegovih izkušnjah največkrat v podrobnostih, ki jih vsak prizadeti vidi drugače. Do zaključka redakcije nismo uspeli pridobiti odgovora Uprave za zaščito in reševanje, kamor je tudi občina uperila prst krivde, zato bomo njihovo pojasnilo objavili v naslednji številki. dejstva Občina: Smo le administrativni vmesnik Opisano zadevo je vaš poslušalec (v nadaljevanju stranka v postopku) predstavil enostransko, zato uvodoma pojasnjujemo, da pri omenjeni prijave škode ne gre za pristojnost občine, saj je leta zgolj posrednik med občani / oškodovanci ter državo. Potrebno je omeniti, da je poziv po ugotovitvi naravne nesreče suše leta 2012 izdala država preko Uprave RS za zaščito in reševanje. Na podlagi tega poziva je Občina Šentjur v skladu z navodili države pristojno kmetijsko svetovalno službo pozvala k določitvi poškodovanih kultur po posameznih katastrski občinah in nato občane k prijavi škode. Na podlagi navedenega so občinske službe kasneje vnašale prijave v spletno aplikacijo AJDA, kjer pa občina ni mogla določati parametrov tipov kmetijskih površin, za katere je bila prijava možna, bila je zgolj administrativni vmesnik. Na odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja se stranka v postopku po nam znanih podatkih ni pravočasno pritožila in tako ni izkoristila razpoložljivih pravnih sredstev, medtem ko soji strokovne službe občine celo ponudile pomoč v tem postopku. Iz na kratko povzetega dogajanja je moč ugotoviti, daje Občina Šentjur v primeru prijave škode ravnala v skladu s pravilniki in navodili služb ministrstva za kmetijstvo ter zakonskimi obveznostmi, in je kljub temu, da za nastali zaplet ni kriva, še manj pristojna za njegovo reševanje, poskušala s stranko poiskati pravne in postopkovne rešitve zadeve. V Občini Šentjur se zavedamo naraščajoče problematike posledic naravnih nesreč in ekstremnih vremenskih pojavov ter korektno Pristopamo k zakonsko določenim in s strani državnih inštitucij vodenim postopkom za sanacijo Posledic. DEJSTVA SH5033 Ajda so vnaprej predvideni protokoli Aplikacija Ajda povezuje podatkovne zbirke v državni upravi. Zbirka izhodnih podatkov se po vnaprej pripravljenem protokolu elektronsko prenese na ministrstvo za kmetijstvo, s tem pa je omogočena hitrejša priprava programov za odpravo posledic škode, kar obenem pripomore k skrajšanju časa za izplačilo državne pomoči oškodovancem. Kot je razvidno s spletnih strani Uprave za zaščito in reševanje, kije skrbnik sistema, se ob odprtju nove vloge v tekočem letu za oškodovanca v AJDI prikaže podatek o njegovih morebitnih prejšnjih vlogah. Zaradi povezav z drugimi registri ni mogoče pridobiti sredstev iz več virov za isto kulturo, saj Evropska komisija dovoli le enkratno državno pomoč oškodovancem. Prav tako sta pri prejemu in obdelavi obrazcev zagotovljena izpis podatkov oškodovanca na uradnem obrazcu ter izpisi raznih zbirnikov. @ Reportaža ŠENTJURSKI VRTOVI Tudi letos odprli svoja vrata Vrt kot kulturna dobrina je v preteklosti služil kot prostor za vzgojo zelenjave in sadja, z dvigom kulturne zavesti pa vse bolj prevzema vlogo prostora za rekreacijo in sprostitev po stresni službi. Tudi namen vrta se je spremenil. Ni več le prostor za gojenje zelenjave, temveč postaja del hiše, pravzaprav povečana dnevna soba, kuhinja in trim kabinet obenem. Drugi vikend v juniju so vrata odprli Šentjurski vrtovi: Vrt Ritnik, Vrt v strmini in Vrt Hruševec. » Piše: Denis Kresnik Vrt Ritnik družine Mauer Kolekcijski nasad se razprostira na cca. 3000 m2. Tu se nahajajo zbirke pritlikavih iglavcev, host, prezimnih kaktusov, agav in trajnic. Drugi del tvori nasad velikosti 6000 m2 s sortimenti Picea pungens (bodeča smreka), Picea omorika (omorika) in posameznih večjih primerkov rodov Quercus (hrast), Fagus (bukev) in ostalih redkih drevesnih posebnosti. Ta del je za javnost odprt vsako 5. leto. Vrt se nahaja na južnem pobočju Rifnika, kjer je sonca res dovolj (v poletnih mesecih še preveč), osnovna zemlja je zelo odcedna, saj gre za preperel lapor z visoko vsebnostjo železa. Vrt v strmini družine Franc Vrt družine Franc se ponaša z lepimi zbirkami drevnin in trajnic. Med prijatelji rastlin in vrtoljubci je ta vrt znan kot najbolj strm vrt v Sloveniji. Kljub temu sta oba lastnika vrt vzorno nasadila in uredila sprehajalne poti. Del prvotne zasaditve sta v preteklih letih zamenjala in dosadila bolj kvalitetno drevnino in trajnice. Vreden ogleda je tudi povečan ribnik in del vrta, ki je prepuščen naravi. Na ogled so rastline, ki prenašajo izredno sušo in polno žgoče sonce, istočasno pa s koreninami in rastjo zadržujejo odnašanje zemlje. Reportaža Vrt H ruševec Jožeta Zupanca Vrt Jožeta Zupanca leži skoraj v samem centru Šentjurja, v naselju Hruševec. Po nekajletnem premoru, kije bil namenjen rekonstrukciji in prenovi Dlrk, lahko tu vidite alpske rastline, iglavce in vodne ter obvodne rastline. Lastnik vam bo z veseljem pokazal tudi zbirke slovenskih sort iglavcev ter raJnic. Vrt je bil zastavljen leta 1983. V njem je zasajenih okoli 1.000 vrst rastlin: dreves, grmovnic, trajnic in močvirskih rastlin iz Tibeta, Japonske, °verne in Južne Amerike, Nove Zelandije in Evrope. Gostilna pri Ahacu d.o.o. Stopče 31, 3231 Grobelno E: gostilna@ahac.si TRADICIONALNI DNEVI GRŠKE KUHINJE informacij in rezervacije: 03 746 66 40 Hy.\: v J av; NOVI KRUHEK IZ PEKARNE CERŠAK s tradicijo In ljubeznijo NOVI KRUHEK IZ PEKARNE CERŠAK s tradicijo In l|ubezni|o L/ttuutti ou/ anna js/ovo c fr lizine zjjiovez^uja z vatni žg cuffefa 1929 ersa radtcua iZj ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Medgeneracijsko druženje Stran pripravlja LJUDMILA CONRADI. Upokojenci Društva upokojencev Planma pri Sevnici živijo v vaseh: Šentvid, Podpeč, Planinska vas, Planinski Vrh, Podvine, Podlog, Loke, Tajhte, Brdo, Praprotno, Visoče, Doro-polje in Golobinjek. Društvo upokojencev Planina pri Sevnici Člani Društva upokojencev Planina pri Sevnici na izletu v Sv. Trojici pri Lenartu. Foto Jože Koželj Jože Koželj, blagajnik DU Planina pri Sevnici Društvo upokojencev mi veliko pomeni. Hodimo na izlete, pripravljamo srečanja in nanje povabimo starejše od 70 let. Tako se zabavamo, plešemo, pojemo. Naši člani radi obiskujejo razne kraje. Ko napovemo izlet, se takoj prijavijo in avtobus je hitro zaseden. Marija Žagar, upokojena učiteljica Članica društva sem že od leta 1989, ko smo imeli društvo skupaj s Šentjurčani. Takrat sem bila poverjenica za Planino. Društvo skrbi za starejše. Zelo pomembno je za tiste, ki se radi družijo in pogovarjajo. Poverjeniki pa smo zadolženi, da obiskujemo nepomične in vse tiste, ki so se preselili v domove za starejše. Marija Koželj, upokojen trgovka, in Danica Kovač, upokojena varuška Radi sodelujeva v društvu. Zadolženi sva, da pripraviva malico za vse udeležence izletov. Urejava pa tudi album fotografij z vseh dogodkov in dejavnosti DU Planina. To delo naju razveseljuje in povezuje. Pomagajo drug drugemu. Tudi upokojenci med sabo so drug drugemu lahko v pomoč. V Krajevni skupnosti Planina pri Sevnici živi okrog 1600 prebivalcev, od teh je približno 400 upokojencev, v društvo upokojencev, ustanovljeno 16. aprila 1996, pa jih je včlanjenih 187. Prvi predsednik društva je bil Miha Romih, nato Marija Robič, zadnjih 13 let pa društvo vodi Janez Kovač. Skrb za starejše, obiski na domovih Člani društva se dobro zavedajo, da so vsi na poti staranja, zato mlajši upokojenci in prostovoljci skrbijo za starejše tako, da jih obiskujejo ob jubilejih in novem letu na njihovih domovih in v domovih za starejše in jih simbolično obdarijo. Obdarjenim to veliko pomeni, ne zaradi darila, ampak zato, ker čutijo, da niso pozabljeni in osamljeni. »23. julija bomo kosili pri Centrihu v Praprotni. Njegova kmetija je namreč na težko dostopnem terenu in sam košnje ne bi zmogel,« pove Janez Kovač. Rekreacija članov Za vse starejše je najbolj pomembno gibanje, ki ohranja telo zdravo in razgibano, zato je rekreacija njihova prva naloga. Tako se izognejo marsikateri težavi. Nekatere članice se ob ponedeljkih udeležujejo telovadbe, ki jo na osnovni šoli Planina vodi Celjan- ka Štefka Preskar. Igrajo pa tudi odbojko, vsak konec tedna organizirajo pohode... Starejši mlajšim, mlajši starejšim Skupaj z učenci osnovne šole obiskujejo plesne vaje s plesno učiteljico iz Velenja. Za učence organizirajo razne delavnice. Pred božičem pletejo adventne venčke, pred dnevom žena in materinskim dnevom izdelujejo cvetje iz papirja, pred cvetno nedeljo butare, pečejo kruh ... Jeseni prikažejo kmečka opravila, kot so ribanje zelja, stiskanje in pečenje jabolk ter krompirja. Kruh in znano planinsko jed ,pršjačo‘ spečejo v kmečki peči. Poleg tega žagajo drva, pripravijo razstavo sadja. Otroci pa za dedke in babice že štiri leta prirejajo računalniške tečaje. JUBILEJ Janez Kovač 70-letnik r Letos bo minilo 70 let, odkar se je v Šentvidu pri Planini v kmečki družini rodil Janez. Za njim so prišli na svet še trije bratje in sestra. Starši so imeli poleg kmetije tudi gostilno, v kateri so morale že majhne Janezove roke mnogo postoriti. Za igranje ni imel časa. Šolo je obiskoval v Šentvidu, le zadnje leto na Planini. Potem se je vpisal na poklicno šolo za avtobusnega prevoznika v Celju in jo končal. Več kot 30 let je vozil avtobus na krajših progah, kot so Šentvid-Celje, Sevnica-Celje, Planina-Sevnica ... Leta 1970 je vozil lokalni avtobus v Ljubljani, a se je kmalu vrnil domov. Ženo, bližnjo sosedo, je spoznal v domači vasi. Postavila sta si hišo čisto blizu nekdanjih domov. Imata dve hčeri in sina ter pet vnukov. Zdaj jima je v največje veselje čuvati vnuka. V mlajših in srednjih letih je kar 55 let sodeloval pri šentviški igralski skupini in igral v igrah Pričarani ženin, Divji lovec, Ples življenja, Naročena zmešnjava ... Zdaj je član gobarske družine in od tretjega marca 2003 predsednik DU Planina pri Sevnici. Janezu gobarjenje prinaša veliko užitkov, društvo upokojencev pa dolžnost in odgovornost. ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. UlLLA1{]33 urednistvo@sentjurskenovice.si Šentjurčanl @ PETER TOVORNIK Uživaj danes - to je moje življenjsko vodilo Vsako mesto ima svojega župana, vsaka simfonija ima svojega komponista in ravno tako ima vsaka zasedba svojega človeka, ki je njen motor in jo drži skupaj. S temi besedami so mladega in ambicioznega glasbenika Petra Tovornika opisali prijatelji insočlani iz zasedbe Sekstakord. ” Piše: Darja Gajšek, foto: M20, Matjaž Očko Mlademu, komaj 22-letnemu Petru, doma iz Planine pri Sevnici, je glasba način življenja. Vrata na Pot glasbene umetnosti mu je odprl učitelj glasbene vzgoje v 4. razredu osnovne šole na Planini pri Sevnici, ko gaje naučil bobnati določen ritmični vzorec. Vpis v glasbeno šolo v Šentjurju ga je s tolkali povezal tako močno, da je glasbeno šolanje nadaljeval na srednji glasbeni šoli v Celju, sedaj pa obiskuje Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je trenutno študent kompozicije. 24 ur na dan: glasba Ob bratu in najboljši starših, kot jih je poimenoval sam, je z glasbo povezan 24 ur na dan. Priden, delaven, ambiciozen in natančen Peter je ustanovni član skupine Sekstakord in avtor vseh skladb, ki so bile napisane za njihovo zasedbo. »Tudi ko spim, možgani verjetno premlevajo marsikaj glasbenega,« je povedal o sebi med pogovorom za Šentjurske novice. Da je njegovo življenje ena sama glasba, pove tudi dejstvo, da so vsi njegovi prijatelji glasbeniki. Ob študiju seje s poučevanjem otrok podal tudi na pedagoško pot. Čeprav je še zelo mlad, pa je ob odličnem vodenju ansambla še avtor mnogih viž, ki jih je uglasbil za različne glasbene izvajalce iz vse Slovenije. Petrovo izobraževanje in širjenje glasbenega znanja je na mnogih festivalih obrodilo sadove. Da je na pravi poti, je ocenila tudi strokovna komisija Festivala Slovenska polka in valček 2016. Valček V srcu si, katere avtor melodije in priredbe je prav Peter, je postal najboljša skladba letošnjega festivala po mnenju strokovne komisije. Človek z brezmejno srečo Čeprav je glasba zanj kot hrana (za zajtrk, kosilo in večerjo), pa ne pozabi na svoje dekle. Njegova največja želja je ustvariti si srečno družino s punco Ajdo, doštudirati in početi veliko stvari, ki ga osrečujejo. Z nasmehom med prijatelji rad pove, da ima brezmejno srečo, da je njegova profesionalna pot močno povezana s tem, kar ima najraje - z glasbo. Prostega časa nima ravno veliko. Tisto malo, kar mu ga ostane, pa skuša preživeti v naravi, na sprehodu s svojim dekletom, kdaj pa kdaj skoči tudi na kolo in z njim prevozi nekaj kilometrov, zelo hitro pa ga misli in srce odnesejo k ustvarjanju glasbe. Za Šentjurske novice smo ga povprašali še, kakšen je njegov življenjski moto. Takole je povedal: »Življenje je treba živeti ta trenutek.« B8B1 i. »Z glasbo sem povezan 24 ur na dan. Na faksu, ob pisanju glasbe in aranžmajev za najrazličnejše izvajalce, pri poučevanju mladih glasbenikov, na raznoraznih vajah. »Glasba je prisotna v večjem delu mojega osebnega življenja. Najboljši prijatelji so glasbeniki, s katerimi igram v različnih zasedbah. Le ko sem z družino ali s punco, posku- 3. »Nimam posebnih omembe vrednih hobijev. Morda skočim tu in tam na kolo, na kak sprehod ali kaj podobnega ... Malo preveč delam, zato ponavadi pozabim na prosti »Kakšnih posebnih razvad nimam... Mislim, da sem kar povprečen mladostnik. K mladosti pa glede razvad sodi marsikaj, (smeh) Imam starejšega brata in najboljše starše. Po 5. »Cilji? Doštudirati in početi veliko stvari, v katerih uživam. Na veliko srečo je moja bodoča profesionalna pot močno povezana s tem, kar imam najraje -z glasbo.« Tudi ko spim, možgani šam malo odklopit. Če čas in na neglasbene horoskopu sem devica. verjetno premlevajo je le mogoče.« hobije.« Moja največja želja je marsikaj glasbenega.« z mojo Ajdo ustvariti srečno družino. Izrazit pustolovec nisem.« © Aktualno ZAČELA SE JE Na cesti Spodnje Jelce-Presečno so že težko čakali prenovo. Obnova ceste Spodnje Jelce-Presečno Obnova ceste Spodnje Jelce-Presečno se je že začela, končana pa naj bi bila letošnjega oktobra. Gre za eno pomembnejših naložb Občine Šentjur v cestno infrastrukturo v zadnjem obdobju, je ob podpisu pogodbe z izvajalcem del poudaril župan mag. Marko Diaci. Omenjeni odsek DEJSTVA 11193033 aj se dela na cestah na entjurskem? Kar nekaj je aktualnih prenov v okviru sofinanciranja skupaj s krajevnimi skupnostmi, je povedal šentjurski župan. Občina prenavlja cesto na Botričnici, modernizira se javna pot Stara Žaga-Pavlič (KS Planina pri Sevnici, povezava na Bohor], obnova v Ulici I. celjske čete predvideva sanacijo kar štirih plazov. Kot je še poudaril župan, ravno v sanacijo plazov občina vlaga veliko proračunskih sredstev, tudi pri vlaganjih v ceste pa se občuti zmanjšano financiranje s strani države. se nahaja v KS Slivnica pri Celju, na meji z Občino Dobje, in je deloma še v makadamski izvedbi, sicer pa je cesta precej dotrajana. »Poleg obnove ceste se načrtuje še sanacija štirih plazov, s čimer bomo vsaj malo omilili to problematiko v krajevni skupnosti, kjer imajo največ plazov, kar preko 60,« je povedal župan in dodal, da je to tudi razlog za precej zajetno vrednost investicije, ki se giblje okrog 416 tisoč evrov. Denar je zagotovljen iz proračuna Občine Šentjur, investicija pa je prijavljena tudi za sofinanciranje iz državnega proračuna. Prenovljenih bo kar 1.250 metrov ceste, ki bo tudi razširjena, in sicer bo obnova potekala na odseku na relaciji od križišča z lokalno cesto na meji z Občino Dobje v kraju Presečno proti kraju Spodnje Jelce. »Krajani iz vseh zaselkov ob trasi, v obeh občinah in na obeh straneh hriba, se že veselijo prenove, ki bo zagotovila boljšo dostopnost krajev in večjo prometno varnost,« je povedal predsednik sveta KS Slivnica pri Celju Janez Palčnik. Obnovo bo izvedlo podjetje Nizke gradnje Kladnik, Anton Kladnik iz Gorice pri Slivnici, ki je bilo najugodnejši ponudnik na javnem razpisu. (PM) ČEZ LETO DNI Občina Šentjur s celostno prometno strategijo Celostna prometna strategija občine. Kako izboljšati učinkovitost pretočnosti prometa in povečati kakovost bivanja? Župan mag. Marko Diaci je v juliju podpisal pogodbo za izdelavo strategije. Občina Šentjur je sofinan-cerska evropska sredstva iz kohezijskega sklada za ta namen pridobila preko uspešne prijave na razpis ministrstva za infrastrukturo. Projekt je v celoti vreden blizu 40 tisoč evrov (85-odstotno sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi). V skladu z evropskimi trendi se bo promet tudi v Občini Šentjur urejal ter načrtoval trajnostno s ciljem večje kvalitete bivanja. Kot je ob podpisu dejal župan mag. Marko Diaci, je izdelava celostne prometne strategije podlaga za prijavo na nadaljnje evropske projekte, predvsem pa bo občina dobila pregled nad stanjem v prometu ter smernice, kako izboljšati učinkovitost pretočnosti prometa, kar je še posebej aktualno zaradi kritičnih prometnih obremenitev, ki je posledica nezgrajene navezovalne ceste. Pogodbo je podpisal s predstavnikom na javnem razpisu izbranega izvajalca, direktorjem podjetja APPI A, Ljubljana, Goranom Jovanovičem. Konkretno bodo na območju Občine Šentjur narejene študije v smeri proučitve možnosti alternativnih načinov potovanja (kolesarske poti, kombinacija z javnim prevozom). Študija bo oblikovana z visoko stopnjo participacije javnosti, potrjeval jo bo občinski svet. Ves čas pa bo smernice podajala tudi delovna skupina, ki jo je imenoval župan in v kateri so poleg strokovnih sodelavcev občine tudi komandir Policijske postaje Šentjur Ludvik Petrič, vodja aktivov šentjurskih osnovnošolskih ravnateljev, Robert Gajšek, in Franc Bevc, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Šentjur. (PM) Podpisnika pogodbe, župan Šentjurja, mag. Marko Diaci, ter direktor APPIE, Goran Jovanovič. Intervju @ DIREKTORICA razvojne agencije kozjansko Kocjansko je kot raj Mag. Andreja Smolej. Direktorica Razvojne agencije (RA) Kozjansko. Optimistka, ki na vse stvari poskuša gledati s pozitivne plati. Včasih je zelo rada potovala, sedaj pa se vse bolj spreminja v 'zapečkarko', kot si sama pravi, in je rajši doma. Večino prostega časa nameni družini. Če skupaj pogledajo kakšen film, je to zagotovo komedija. Pri njih se veliko smejijo in to poskuša prenašati tudi na sodelavce in v okolje, kjer je. Rada bere, čeprav manj, kot bi si želela. Svoje delo opravlja z velikim zadovoljstvom. » Pogovarjala seje: Alenka Vodušek Kot direktorici RA Kozjansko vam je zaupano posebno poslanstvo. Ste se našli v tem? • Da. To delo opravljam z velikim zadovoljstvom. Nasploh sem tak človek, da me mora delo poklicati. Tudi v pretekli službi sem opravljala delo na področju razvoja in se mi zdi, da me zanimajo takšne stvari - nove ali pa takšne, da so težje dosegljive in ne padejo kar z zraka na mizo in se moraš za njih malo potruditi. To delo me izpolnjuje in to je tisto, kar sem pričakovala od njega. Je res, da delo kot tako prinese ogromno težav, a to jih najbrž vsako. Če te vsebine veselijo, probleme lažje rešuješ. Od mene kot direktorice se seveda veliko pričakuje. Oceno o tem, ali je delo izpolnjeno ali ne, pa bi lahko dali uporabniki. RA Kozjansko je viden člen mreže razvojnih institucij v Sloveniji. Kako pomaga posamezniku in kako skupnosti? • Naša vloga do posameznika je stičišče informacij, možnost koriščenja nepovratnih sredstev, priprave razpisnih dokumentacij, poslovnih načrtov ... Obsega dejansko vse, kar je povezano z razvojem ali vlaganji. Tudi razmišljanje o po- slovnih idejah, možnostih, ki si jih posameznik želi razviti, poslovnih povezavah - tudi to je naša prednost. Smo v partnerskih mrežah in tudi tako pomagamo poiskati stike. Skupnosti pomagamo na podoben način. Pri pripravi razvojnih dokumentov smo si ustvarili kar dober renome. Sodelujemo pri pripravi razpisne dokumentacije in informiranju pri pridobivanju posameznih partnerjev in povezav. Sodelujemo v mreži razvojnih agencij po Sloveniji. Kaže, da so se ta partnerstva v mnogih zadevah začela zapirati, tako da do novih stvari težje prihajamo. Tu se pozna, da smo precej majhni in da je tudi Slovenija sama precej majhna, tako lažje uspejo nacionalne institucije. Smo pa po drugi strani, ker smo drugačni - zanimivi, pokrivamo razvoj podeželja, tudi podjetništvo, razvoj turizma in imamo status mladinskega centra. S tega vidika lahko kot pilotno območje ponudimo marsikaj. Vaši projekti so prednostno usmerjeni v razvoj podeželja. Kaj konkretno to pomeni in kaj prinaša letos? • To je dejansko lepa beseda: razvoj podeželja. Pod njo si predstavljaš travnik in travo, ki lepo raste, pa ni čisto tako. V bistvu je to razvoj na splošno, možnosti, ki jih to območje nudi; ali na področju razvoja dodatne turistične ponudbe, razvoja lokalnih blagovnih znamk ali možnosti prodora na drug trg. Največkrat je viden razvoj infrastrukture - to je bilo pred časom, ko so še bili aktualni tovrstni razpisi. Dejansko je težko natančno definirati, kaj je razvoj podeželja, ker gre za preplet več zadev, tako vizualno, marketinško ... Gre za neko produktno povezavo. Poskušamo se najti v vsaki zadevi in poiskati tisto, kar območje rabi. To leto, se bojim, prinaša bolj malo. Razvojna perspektiva 2014-2020 se že krepko nagiba k polovici, mi pa še vedno čakamo, da se odprejo razpisi. Ministrstvo za kmetijstvo je sicer v letos objavilo kar nekaj razpisov, ki pa so namenjeni čisto konkretnim gospodarstvom, posameznim družbam, podjetjem. Če se subjekti obrnejo na nas po pomoč, te zadeve pomagamo urediti. Smo v trendu 'nazaj k naravi1. Kako pa je pri mladih, je podeželje še zanimivo za njih? • Odvisno. Ko opazujem, imamo nekako dva pola: eni se tu ne vidijo, drugi v tem uživajo in bodo naredili vse, da na tem področju ostanejo. Je pa res, da je ta trend pripomogel, da so se vzpostavili določeni interesi, kijih v preteklosti ni bilo, npr. zanimanje za lokalno pridelano hrano, razmišljanje o tem, kakšne so priložnosti za samozaposlitev ali dodaten zaslužek. Kar nekaj mladih se vidi v ustvarjanju spominkov ali produktov, ki se izdelajo iz surovin, ki so v tem okolju. • Problem je, ker je na tem območju izjemno visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, kar tudi vpliva na to, da gredo v tujino ali iščejo priložnosti drugje. Imam občutek, da je na tem področju pozitivna klima. Kar precej je mladih, ki vidijo in iščejo priložnost v domačem okolju. Sicer pod okriljem agencije že sedmo leto deluje MCŠ (Mladinski center Šentjur), kar kaže na to, da vzpodbujate potencial mladih in njihovo aktivno vključitev v okolje. Kako se povezujete in sodelujete? • Naš MCŠ je zelo aktiven na tem področju. Mladi so lani uspeli opremiti prostor, ki ga imenujemo aktivator in je postal lokacija za povezovanje mladih. Tako tistih, ki so končali osnovno šolo in iščejo, @ Intervju kje je kakšna ideja, kako se videti v prihodnosti in kako preživeti prosti čas, kot srednješolske populacije ter tistih, ki odhajajo na študij in se vračajo čez vikend. Predvsem kulturno dogajanje med njimi je izjemno močno. Mladi so zelo ustvarjalni, a če jim ne daš možnosti, da ustvarjalnost izrazijo, lahko nastane problem. Tu jim poskušamo pomagati, tako pri pripravi prireditev kot tudi pri tem, da jih sami izpeljejo in se skozi njih predstavijo. Tudi mlajši podjetniki, ki že imajo svoje produkte in se želijo predstaviti, sodelujejo. Gre tudi za medgeneracijsko povezovanje, povezovanje na področju prostovoljstva. Tu je kup aktivnosti, ki dajejo pozitiven vpliv oz. rezultat. Lani smo zaključili projekt čezmejnega sodelovanja, ki se je imenoval 'Igraj se'. Te igre so oblikovali mladi iz našega območja in so bile izjemno dobro sprejete. Tudi takšne aktivnosti skušamo vključiti. Skoraj desetletje je že Razvojna agencija Kozjansko upravljalec Lokalne akcijske skupine 'Od Pohorja do Bohorja'. Kakšnim ciljem sledite v tem obdobju? • Za novo razvojno obdobje smo lani podpisali pogodbo, da smo vodilni partner LAS, tako da trenutno še čakamo na potrditev lokalne razvojne strategije. Usmeritve bodo tiste, ki jih postavi nacionalna strategija, tako da bo šlo za iskanje priložnosti za nova delovna mesta. Poudarek je tudi na okolju in na ranljivih skupinah. Pri slednjem ne gre samo za brezposelne, dolgotrajno brezposelne, mlade in starejše. V bistvu je lahko vsaka skupina, ki predstavlja nek izziv, specifična in jo lahko tre tiramo kot ranljivo. Bodo pa potrebe območja tiste, ki bodo diktirale, v kaj se usmeriti. Še vedno so velike potrebe na področju infrastrukture, čeprav je težava v tem, da sredstva v tem razvojnem obdobju ne bodo več namenjena za investicije, ampak bolj za 'mehke' vsebine. Tako da bo treba zadeve kar dobro predstaviti in projektno povezati partnerstvo, da bodo lahko izvedljive. Seveda bomo skozi to poskusili izpeljati tudi kakšno investicijo, ampak v manjšem obsegu. Vemo, da se predstavljate tudi na mednarodnih sejmih. Kakšne so še vaše aktivnosti izven Slovenije? • Vse predstavitve na mednarodnih sejmih smo financirali iz projektnih aktivnosti, letos smo se udeležili tudi Mednarodne turistične borze v Berlinu. Prav tako je v letošnjem letu ostalo še nekaj aktivnosti, ki jih izvajamo skupaj z Regionalno destinacijsko organizacijo Dežela Celjska, pri čemer gre predvsem za predstavitev manjših, okoliških območij. Občasno se pojavi problem, ker bi se radi vsi predstavili, a se je potrebno osredotočiti na rdečo nit. Zato ima včasih kdo občutek, da ne pride zraven ali da težko sodeluje. V pomoč so nam okoliška zdravilišča, ki imajo kritično maso obiskovalcev in tudi na tem moramo graditi. Naš cilj je, da prenesemo svoj program v zdravilišča in da skušamo od tam dobiti skupine, a smo pri tem še v povojih. Graditi moramo tudi svojo mrežo lokalnih turističnih vodnikov, ponudniki so, potrebno je urejati tudi logistiko. Ko pridejo na obisk obiskovalci iz daljnih dežel, so več kot navdušeni nad zeleno pokrajino. Se v zelenju skriva neizkoriščen potencial? • Zagotovo se. Narava je naša prednost. Moramo pa to znati na pravi način izkoristiti. Da bi nekdo prišel k nam samo zato, ker smo zeleni, ni dovolj. Potrebno je predstaviti zgodbo in ostalo ponudbo. Za slednje se sicer ne bojim, saj je naš standard ponudbe že tako urejen, da so ljudje navdušeni - tako gastronomija, odlične nastanitve v okoliških centrih, možnosti kolesarjenja, pohodništva. Ponudbo dopolnjujemo tudi s konjeništvom. Graditi moramo to, kar imamo, potem bo vsak ponudnik reguliral svojo ponudbo. Smo tudi upravljal-ci muzejskih zbirk, kjer pa bi si želeli več obiska. Omenili ste že vlaganja v infrastrukturo. Številne bralce motijo naše slabe ceste. Se vam zdi, da bi izboljšanje teh prineslo razvojni napredek Kozjanskega? • V enem delu zagotovo. V drugem delu pa je dilema, do kje narediti pretočnost, da skriti kotički taki tudi ostanejo. Vsekakor je rešitev osnovnega problema pretočnosti in varnosti zelo pomembna. In tu se mi zdi, da bi nekaj stvari še morali narediti. Zagotovo bi to v enem delu prispevalo k razvoju. Kje vidite Kozjansko čez desetletje, 20,30 let? • Kot majhno oazo, kot raj. Sama nisem domačinka, a ko sem prišla prvič sem, sem bila očarana. Še danes sem, ko obiščem Planino, Dobje, Žusem ... Ko prideš na vrh, ne moreš verjeti, kakšen razgled se ponuja. Še vedno mislim, da je to območje lahko mini raj in da moramo to znati izkoristiti. Knjiga ali sprehod? Rada bi knjigo, a izberem večkrat sprehod. Ravno zato smo si nabavili psa, da ne bi bili preveč zapečkarski, (smeh) Časopis ali radio? Radio, ker imam zelo rada glasbo. Sem veliko v avtu in slišim informacije, glasba mi napolni 'baterije'. Javni ali zasebni prevoz? Raje bi javni prevoz, a sem pretežno v avtomobilu. Veliko več narediš zase, če izbereš javni prevoz, a največkrat to ne gre zaradi časovne stiske. Stroga ali popustljiva mama? Rada bi bila stroga, ampak sem večkrat popustljiva, (smeh) ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Šentjurčani (T9) RANCIGAJEVA IZ REPNEGA glasboiž*vsega sveB Vi Hermina in Franc Rančigaj. Ona je svoje življenje posvetila glasbi, on pa svoj prosti čas posveča popravilu in obnovi starih traktorjev in strojev. » Piše: Denis Kresnik V vasici Repno pod cerkvijo Svete Rozalije se nahaja hiša zakoncev Rančigaj. Že na prvi pogled na stari obnovljeni hiši opazimo plapolajoče zastave Avstrije, Slovenije in Evropske unije. Franc namreč prihaja iz Slovenije, Hermina pa iz Avstrije. Zaslužna sta tudi za začetek sodelovanja lokarskih gasilcev z njihovim pobratenim društvom iz kraja Kirschhau-sen. Pri aktivnostih Prostovoljnega gasilskega društva Lokarje Hermina in Franc zelo rada sodelujeta. Včasih sta, še posebno Hermina, organizirala tudi t. i. Repno Fest, neke vrste lokalno veselico, kjer so se zbrali in podražili sosedje z Repnega. Glasba z vsega sveta Hermina že vse življenje zbira glasbo z vsega sveta. Kadar ZakoncaRančigajstavživljenjunašla vsak svoj hobi. Pri Hermini je hobi prerasel v veliko ljubezen. je slabe volje ali jezna, prisluhne glasbi, ki jo spravi v boljšo voljo. Obiskovalec njenega doma si lahko zaželi katerokoli pesem, saj jo Rančigajeva zelo verjetno hrani v svoji zbirki. Najljubšega žanra glasbe nima, saj posluša tako rekoč vse. Med njenimi najljubšimi izvajalci pa najdemo Ansambel bratov Avsenik, Lojzeta Slaka, Alfija Nipiča in nekaj avstrijskih ter nemških skupin. Njena kolekcija obsega gramofonske plošče, CD-je, DVD-je in tudi kasete. »Če bi dala na kup vso zbirko glasbe, bi naštela okoli pet tisoč kosov,« nam pove Hermina. Nekaj teh kosov hrani v Sloveniji, večino pa v Avstriji. Hermina rada zbira in posluša glasbo. Pove še, da jo je nekoč zaradi preglasnega poslušanja obiskala tudi policija, a njene ljubezni do glasbe to ni prav nič zmanjšalo. Starine-tudi z vsega sveta Poleg glasbe pa v domu zakoncev Rančigaj najdemo tudi starine. Zanje je odgovoren Franc, ki nam je pokazal star vojaški daljnogled, kompas in še marsikaj drugega. V prostem času v garaži rad popravlja in obnavlja stare traktorje in stroje. To je samo del zbirke CD-jev. Vseh kosov, vključno s ploščami, DVD-ji in kasetami je okoli pet tisoč. V Herminini zbirki lahko najdemo najrazličnejše žanre, pevce in skupine. a & @ Anketa/Oglasi MEDICAL CENTER ROGAŠKA Kozmetični oddelek Kozmetični salon, ki deluje pod okriljem Medical centra Rogaška, temelji na vrhunskih storitvah in profesionalnih kozmetičnih blagovnih znamkah, ki negujejo ter izboljšujejo videz in zdravje kože. Storitve salona nastajajo v sodelovanju ter pod nadzorom priznanih dermatologov in plastičnih kirurgov. Za lepo zunanjost in dobro počutje bodo poskrbeli izkušeni kozmetični strokovnjaki, ki vam bodo svetovali postopke, ki so najbolj primerni in učinkoviti za vašo kožo. V Medical centru Rogaška v sklopu kozmetičnega oddelka izvajajo različne nege obraza, masažo obraza, limfno drenažo obraza, manikira, klasično in medicinsko pedikuro ter refleksoterapijo obraza in dlani po sistemu sorensen. Refleksoterapija sorensensistem Gre za globoko sproščujočo, prijetno in nebolečo terapijo, pri kateri z masažo akupunkturnih točk izboljšamo telesno, čustveno, energetsko in psihološko stanje celega telesa, na površini kože pa deluje kot naravni lifting in pomlajevanje. Nega rok Roke veliko povedo o človeku in so opaznejše, kot si predstavljamo. V veliko pomoč so nam pri govorjenju, z njimi božamo, delamo, celo govorimo, omilimo bolečino in zdravimo. Roke ščitijo, branijo... Ste kdaj šteli, kolikokrat na dan si umijete roke? Če pomislimo na to, da koža potrebuje 24 ur, preden spet vzpostavi naravni pH, in to primerjamo z večkratnim umivanjem rok v enem dnevu, se res lahko zamislimo. Torej je res dovolj razlogov, da rokam posvetimo več pozornosti. V Medical centru Rogaška vam poleg klasične manikire ponujajo še terapevtsko manikira s parafinom in že omenjeno refleksoterapijo dlani. Nega nog Noge so skupaj s stopali osnovni del našega gibalnega aparata. Kot posledica obremenitev, ki jih dnevno doživljajo, nastopa veliko težav, med njimi otiščanci, vraščeni nohti, glivična obolenja kože in nohtov, ki jih pogosto pogojuje prekomerno potenje stopal. V kozmetičnem salonu Medical centra Rogaška odpravljajo tovrstne težave. Ponujajo klasično in medicinsko pedikuro, negovalno pedikuro ter parafinsko oblogo rok in nog. S pomočjo parafina ustvarimo občutek lažjih nog ter negujemo kožo stopal. ŠENTJURČANI PRAVIJO Morje ali bazen? Prišel je čas počitnic in sezona dopustov. Znane Šentjurčane smo povprašali, ali raje zaplavajo v morju ali v bazenu. » Spraševal: Denis Kresnik Anita Koleša, poslanka v državnem zboru Moj favorit je morje, ker je morje povezano s poletjem, počitnicami, svobodo in prostranostjo. Damjana Čakš, podpredsednica Prosto-volj nega gasilskega društva Šentjur Osebno grem rajši na bazen. Veliko term in kopališč mi je bližje kot morje. Marjan Bohorč, lastnik gostišča Bohorč Rajši imam bazen. Enostavno zaradi boljšega počutja. MF.DKAt ( KNITR Rogaška IZVIR ZDRAVJA MANIKIRA IN PEDIKURA Si želite urejen videz vaših dlani in stopal? Imate težave z vraščenimi nohti, otiščanci, kurjimi očesi? 25% POPUST V JULIJU Popust velja za lokalno prebivalstvo. Naj bodo v poletnih dneh vaše roke in noge deležne pravilne nege, zato se prepustite strokovnjakom Medical centra Rogaška. info@rogaska-medical.com I 03 811 7015 Si želite nege obraza, rok ah nog? Ste že preizkusih refleksoterapijo obraza ah dlani? Izkušeni kozmetični strokovnjaki Medical centra Rogaška vam bodo svetovali postopke, ki so najbolj učinkoviti za potrebe vaše kože. info@rogaska-medical.com | 03 8117015 KOZMETIKA Reportaža (2l) 19-LETKA RADIA ROGLA Nastopajoči pripravili pravi glasbeni spektakel Nastopajoči Plesno društvo Step by step, Zamigaj z nami. Plesni klub Lara in Jay Dance Studio. Mambo Kings, Ansambel Saša Avsenika, Navihanke, Grupa Vigor, VVerner, Darja Gajšek in Smooth Band, Ansambel Banovšek, Tanja Žagar, Nina Pušlar in Modrijani. Ansambel Saša Avsenika je navdušil. Ker mi gremo na morje! Že peto leto seje praznovanju Radia Rogla z dobrodelno akcijo pridružilo konjiško podjetje Satler okna in vrata. Tudi letos bodo odpeljali na morje cel avtobus otrok. Simbolični ček sta prevzeli predstavnici Društva prijateljev mladine Slov. Konjice Milica Dobanovič, predsednica, in Janja Brglez. Brez daril ni pravega partyja Renault Kadjar odpeljala Konjičanka Na dopust z Renault Kadjarom iz Avtotehnike Celje se bo odpeljala srečna dobitnica Irena Martinčič iz Slovenskih Konjic. VVerner - »kralj slovenske ■■■ zabavne glasbe«. Hvala za nepozabni je tudi letos poskrbel za eno največjih brezplačnih zabav na Štajerskem. Na tradicionalnem praznovanju 19. rojstnega dne Radia Rogla v Slovenskih Konjicah so radijci tudi letos pripravili nepozaben prvi poletni party. Mnogi glasbeni izvajalci so v sončno popoldne privabili več tisoč ljudi, ki so se zabavali dolgo v noč. Seveda tudi tokrat ni šlo brez dobrodelne note. Čutil se je 'ta dober občutek1. Pišeta: Kornelija Kamenik in Zala Motaln Foto: Evelin Brodnik, Kornelija Kamenik, Jure Mernik, Matej Nareks. Boris Javornik in Denis Kresnik $$ ti) \t Sv 1 Metko so podprli: Generalni pokrovitelj: Pokrovitelj akcije: GREMO NA MORJE oplast otentavšek tone s.p. s? ^ GRADBENA TRGOVINA 0-5 Goleč 30 GRACER 1*1 CINKARNA 070390880 mmMmmA vjoserms. ASSISiMNCE O LOXA n BAUMULLER telemach Slovenske Konjice Frizerski studio Mihaela Stari trg 15, (P I ( ) Slovenske Konjice imnnl ■ Aluminium lndustry DESIGN j—ipgKqpnq| (jeršalc ^ProMotOr LS TIKK ZLATI GRIČ Zakladnica doživetij. ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Kronika » Stran pripravil Denis Kresnik BENCINSKI SERVIS STRANICE I MINI MARKETING D.0.0. NAROČILO KURILNEGA OLJA tel:02 845 0126 tel:03 752 07 08 TRAGIČNO Vlak zbil starejšega kolesarja Na tem železniškem prehodu je ugasnilo življenje starejšega moškega. Prehod dnevno prečka ogromno vozil, kolesarjev in pešcev. Šentjur. V začetku junija je na znanem in prometno obremenjenem železniškem prehodu na Cesti Kozjanskega odreda vlak zbil kolesarja. Na železniškem prehodu na relaciji Šentjur-Nova vas je 5. junija ob 12.38 vlak povozil starejšega kolesarja, ki je zaradi poškodb umrl na kraju dogodka. S celjske policijske uprave so sporočili, da je kolesar želel prečkati železniške tire, čeprav so bile zapornice v tistem trenutku spuščene. Ko je stopil mimo zapornic, je mimo spustil en vlak, drugega, potniškega, ki je pripeljal z nasprotne strani, pa je očitno spregledal. Šlo naj bi za starejšega občana Vojnika. Vlak ni avtomobil Zavedati se je treba, da je zavorna pot vlaka dolga. V cestnem križišču se lahko izsiljevanje prednosti konča brez hujših posledic, na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo pa je to prej izjema, saj se vlak, ki trči v vozilo, velikokrat ustavi šele po več sto metrih. Na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge veljajo posebna prometna pravila. Žal pa se na železniških tirih nesreče še vedno dogajajo. Zato vsako leto po vsej državi poteka preventivna akcija, s katero želita policija in Javna agencija RS za varnost prometa izboljšati varnost in zmanjšati število nesreč, ki jim pogosto botruje nepremišljeno ali celo objestno ravnanje voznikov. Tvegate: 500 evrov kazni, pa še življenje Udeleženec cestnega prometa se mora pred železniškim prehodom ustaviti, če je prehod v tistem hipu prepovedan ali onemogočen. To velja tudi, če je ugotovljeno, da so zapornice ali signalizacija v okvari. Voznik, ki tega ne stori, je lahko kaznovan z globo 500 evrov in 5 kazenskimi točkami, drug udeleženec cestnega prometa pa z globo 200 evrov. Vzvratna vožnja na prehodu Polzapornice kar obvozijo Pri nesrečah na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo policisti ugotavljajo, da so prisotni različni dejavniki, ki prispevajo k nepremišljenemu ali objestnemu ravnanju voznikov, od megle, slabega vremena, sončne blešča-vosti, ki zmanjšujejo preglednost, do neučakanosti in tudi vinjenosti. Največkrat vozniki polzapornice obvozijo, pri spuščajočih zapornicah pa pritisnejo na plin in zapeljejo pod njimi, speljujejo pri dvigajočih se ali že dvignjenih zapornicah, ko svetlobna prometna signalizacija prehod še vedno prepoveduje ipd. je prepovedana. Globa pri takšnem prekršku znaša 300 evrov in 3 kazenske točke. Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila, razen enoslednega, na prehodu ceste čez železniško progo. Voznika se za prekršek kaznuje z globo 120 evrov. Seveda sta prepovedana tudi ustavitev in parkiranje na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 metrov od najbližje železniške tirnice. Globa je 40 evrov. MINI KRIMI Trčil v strop podvoza Šentjur, 14. junij - V podvozu v Šentjurju se je spet pripetila prometna nesreča. Voznik je enostavno pozabil, da vozi specialno vozilo, ki je previsoko za vožnjo v podvozu. Med trčenjem v strop podvoza j e vozilo poškodoval. Šentjur, 16. junij - V podvozu je prišlo do oplaženja z ogledali med dvema voziloma, pri čemer je voznik enega vozila s kraja odpeljal oz. pobegnil. Gorica pri Slivnici, 18. junij - Pripetila se je prometna nesreča z manjšo materialno škodo, ki jo je povzročil voznik motornega kolesa, ki je bil močno pod vplivom alkohola. O usodi njegovega vozniškega dovoljenja bo odločalo sodišče. Prepir zaradi pasjih kakcev Dobrina, 18. junij - Policisti so posredovali pri prepiru med sose- dama. Povod za prepir so bili pasji iztrebki psa enega izmed njiju. V prepir sta se vključila tudi njuna partnerja. Prepir je prenehal z manjšimi praskami in udarninami. Seveda pa sledijo še globe. Šentjur, 18. junij - Isti dan so policisti intervenirali tudi pri partnerjih, ki sta v postopku razveze. Kljub temu se partner ni mogel oz. ni hotel obvladovati in je nad partnerko še vedno izvajal nasilje. Izrečena mu je bila prepoved približevanja, zadeva pa bo dobila epilog na sodišču. Tatvina kolesa Šentjur, 17. junij - Iz kolesarnice pri OŠ H ruševec je bilo ukradeno fantovsko kolo v vrednosti okoli 500 evrov. Kolo so našli še isti dan, saj ga je domnevni tat uporabljal z vožnjo po Šentjurju. Kolo so policisti zasegli in vrnili lastniku. Lastniki naj bodo previdni in z ustrezno ključavnico zavarujejo svoja kolesa, svetujejo policisti. @ Kronika POLICISTI PRAZNOVALI Dan policije tokrat v Šentjurju Ipavčev kulturni center Šentjur je letos gostil Dan policije policijske uprave Celje. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim policistom. Ob soorganizaciji Območnega policijskega sindikata Celje in IPA kluba Celje (mednarodno policijsko združenje) so v sredini junija organizirali Dan policije. Srečanje je prvič potekalo v prenovljenem Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Policijska uprava Celje, v katero sodi tudi Policijska postaja Šentjur, obsega območje, veliko kar 3.440 kvadratnih kilometrov s 45 občinami in 330 tisoč prebivalci, oziroma območje 12 upravnih enot. Ker bi bil šentjurski kulturni center gotovo pretesen za vse na tem območju aktivne policistke Zaslužnim policistom so podelili priznanja. in policiste, so ga pa napolnili predstavniki iz obeh regij ter dobitniki priznanj. Spomnili so se časov milice Uvodoma so prikazali dokumentarni film z gradivom in prikazi tedanjih policijskih postaj, policistov in miličnikov, opreme, voznega parka ... Pri tem so se potrudili izbrskati tudi priložnostno fotografijo šentjurskih miličnikov, ki so pred desetletji na območju Slivnice iskali morilca. Za zanimivost pa je iz svojega bogatega arhiva Fotografija iz leta 1935, na kateri je objekt (za glasbeno šolo), kjer naj bi bila nekoč žan-darska postaja. Lastnik fotografije je Martin Čater. ^ProMotor Drešinja vas D3, Petrovče, tel.:03/ 5707-151 moto contor Akcija velja za blago s seznama v prodajalni. Informacije na 041 73 44 40 poskrbel Martin Čater s fotografijo iz leta 1935, na kateri je objekt (za glasbeno šolo), kjer naj bi bila nekoč žandarska postaja. Dobro sodelovanje občine in policije Zbranim je dobrodošlico v šentjurski občini zaželel župan mag. Marko Diaci, ki se je z minuto molka poklonil soobčanu Stanku Strašku s Ponikve, ki je v vojni za samostojno Slovenijo padel kot pripadnik miličnikov. Kot je med dmgim dodal žu- pan, je sodelovanje občine in policije v šentjurski občini še posebej zgledno in intenzivno na področju preventive v prometu. Priznanja policistom sta po uvodnih nagovorih podelila direktor Uprave uniformirane policije mag. Srečko Jarc in direktor PU Celje Jože Senica. Slovesnost, na kateri so se poleg kvarteta policistov predstavili tudi člani domače zasedbe Sekstakord, je povezovala predstavnica za odnose z javnostmi PU Celje, Milena Trbulin. L'L_l 1 IJUINJI \l— nVVIV.Uf ^Wh.lJ «-«-# IW. urednistvo@5entjurskenovice.si Družabno » Družabne dogodke beleži DENIS KRESNIK. prišli boste v nebesa.«« eamje vuiuuue skupine D Divji: »»Iz našita ust v vaša ušesa in m Ja Oto Pestner je na [ svojem koncertu v Ipavčevem kulturnem L centru pokazal, čemu LT“ m f ŠENTJURSKIH 5 Komik v pisateljskih vodah Tomaž Koštomaj, večini poznan tudi pod umetniškim imenom Tom Costo, je izdal že dve knjigi. Zadnjo - Korajžnice -je izdal v mesecu maju, očitno pa lahko knjižni molji pričakujejo še kakšno. Od kod vam pisateljska žilica? Našel sem jo nekje na poti. Prišla je iz neznanega sveta, tako kot vse najlepše stvari v življenju. Kje črpate ideje? Vsak dan se zgodi nekaj zanimivega, komičnega in moje poslanstvo je, da to zapišem. Tu sem, da pišem, govorim, širim dobro. Si upamo pričakovati še kakšno knjigo? Dokler bo življenje, bodo knjige. V sklopu Šentjurskega poletja organizirate tudi t. i. Gajstnfest. Kakšna beseda o tem? Gajstnfest bo pol humorja, satire. Predviden j e večer stand up komedije, gledališka predstava in literarni natečaj. Kje boste preživeli dopust? Pred nekaj časa sem se preselil na Obalo oz. se selim med poletjem, tako da sem praktično vsak dan na dopustu. Je sicer v planu en meditativni pobeg v divjino, a še nič definiranega. (28) Družabno Oto Pestner spet očaral Ipavčev kulturni center je junija dodobra napolnil Oto Pestner. Pestnerja odlikuje izjemno vzdržljiv čudovit glas, kar je dokazal tudi na koncertu. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi članom in članicam vokalne skupine Bee Geesus. Svojemu glasbenemu izrazu pravijo gospel fever, zanj pa je značilna energična izvedba črnske duhovne glasbe z močno harmonijo in čvrstim ritmom. Pevci in pevke so dodobra napolnili veliko dvorano Ipavčevega kulturnega centra. 5e Geesus je slovenski gospel zbor, ki prepeva podobne pesmi, kot jih je nekdaj New SwingQuartet. Oto Pestner je s svojim glasom dokazal, zakaj je legenda slovenske zabavne glasbe. Koncert za dušo skupine II Divji Vrt Ipavčeve hiše so tokrat napolnili člani vokalne skupine II Divji. Skupina petih mladih fantov se je naključno zbrala pred štirimi leti. Skupaj jih držijo slovenske ljudske, tuje, renesančne ali nepogrešljive dalmatinske pesmi. Peli so že na veliko prireditvah, najraje pa pojejo na ab-rahamih in rojstnodnevnih zabavah. Na nastopu seveac gre brez selfija. S svojim petjem so brez težav napolnili vrt Ipavčeve hiše. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Druži jih dejstvo, da so vsi ljubitelji narodnozabavne in slovenske ljudske glasbe. A Od gasilskega doma do gasilskega doma Na lep in sončen dan državnosti so se pred gasilskim domom Lokarje spet zbrali kolesarji. Potekal je namreč tradicionalni kolesarski maraton od gasilskega doma do gasilskega doma v Gasilski zvezi Šentjur. Kolesarji so se imeli možnost prijaviti na krajši (50 km) in daljši (100 km) maraton. Skupno se je dogodka udeležilo okoli 50 kolesarjev. ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. UlSAJfjaS urednistvo@sentjurskenovice.si Ob 8. uri sp kolesarji štartati na dalj ob 10. uri pa na krajši maraton.M** Okoli 50 kolesarjev se je zjutraj zbralo pred gasilskim domom Lokarje. Na predavanju so nadgradili svoje znanje iz ocenjevanja slovenskega hladnokrvnega v-v.., konja. Drugi del je potekal na kmetiji Stanka Lesjaka, kjer so teorijo ~ pretvorili v prakso. ■ Zbrani rejci konj na predavanju. Šentjurski konje-rejci znajo več V okviru letnega program Konjerejskega društva Šentjur je bilo za rejce konj društva v Gorici pri Slivnici izvedeno strokovno predavanje na temo ocenjevanja slovenskega hladnokrvnega konja. Predavanja se je udeležilo 22 rejcev konj, vodila pa ga je Nataša Gorišek iz Inštituta za kopitarje v Ljubljani. Drugi del izobraževanja je potekal na kmetiji Stanka Lesjaka v Gorici pri Slivnici, kjer so udeleženci izobraževanja ob pomoči Goriškove izvedli praktično ocenjevanje zgradbe konj slovenske hladnokrvne pasme. Svoje ocene so skupine potem primerjale med sabo. *....... ..... ....... •• : : ' z ' ’ . MLADI GASILCI V Šentjur gostil mednarodno srečanje V začetku junija je na atletskem mladink. Po začetni svečanosti je stadionu v Šentjurju potekalo 18. sre- sledilo tekmovanje mladine v gasil-čanje slovenske in hrvaške gasilske sko-športnih disciplinah. Najprej so mladine. Tokrat je srečanje organizi- se pomerili z vajo z ovirami, nato pa rala Gasilska zveza Šentjur. Udeležilo so se ekipe preselile na dmg del sta-se gaje 21 ekip mladincev in 15 ekip diona, kjer so jih čakale športne igre. Predstava Štiri črne mravljice je ena najboljših otroških gledaliških predstav v Sloveniji. Uspeh šentjurskega otroškega gledališča Učenci Osnovne šole Franja Malgaja so ustvarili eno najboljših otroških gledaliških predstav v Sloveniji. Predstava Štiri črne mravljice v izvedbi osnovnošolcev OŠ Franja Malgaja Šentjur je ena izmed 14 najboljših slovenskih otroških gledaliških predstav v sezoni 2015/2016. Tako je odločila državna selek- torica Simona Zorc Ramovš. Na predzadnji petek v juniju je v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur mladim gledališčnikom in mentoricam podelila zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. To je imeniten dosežek, saj je šentjurska šola edina iz celjske regije, ki ji je to uspelo, zato smo Šentjurčani na mlade gledališčnike še toliko bolj ponosni. MLADINSKI CENTER ŠENTJUR Pripravljajo Sobo pobega Kaj menite o sobi pobega? Gre za turistični produkt, v katerem je skupina ljudi zaprta v sobo, polno zanimivih ugank, čas za rešitev pa je omejen. Po svetu postaja koncept vse bolj priljubljen, v Ljubljani takšna soba pobega že deluje. V okviru mladinskega turističnega projekta, ki ga izvajajo na Mladinskem centru Šentjur, skupaj z ekipo mladih pripravljajo koncept sobe pobega na temo zdravnikov in skladateljev Ipavcev. Testirali naj bi ga že jeseni, potegovali pa se bodo tudi za denar na evropskih razpisih za konkretno izvedbo. Doslej so mladi raziskovali člane družine Ipavec in kako so ljudje živeli v 19. in na začetku 20. stoletja, do razpada Avstro-Ogrske. Želijo si in načrtujejo, da bo soba pobega odprta za turiste v prihodnjem letu. Ekipa projekta Soba pobega že pridno pripravlja koncept sobe. Mladi gasilci iz Hrvaške in Slovenije, ki so se prireditve množično udeležili, so v športnem parku tekmovali v gasilskih in zabavnih disciplinah. SPOZNALI PODEŽELJE Anstr* Sedemčlanska ekipa iz Dramelj. Drameljski osnovnošolci v Bolgariji Pet učencev drameljske osnovne šole je pod mentorstvom učitelja Mitje Logarja in učiteljice Andreje Črešnar konec maja spoznavalo bolgarsko podeželje. Odpotovali so v sklopu programa Erasmus+, v katerem skupaj s partnerskimi šolami iz Španije, Turčije in Bolgarije spoznavajo ruralno okolje sodelujočih držav. Slovenski udeleženci so na srečanju predstavili tradicionalne kmečke igre, ki so se jih igrali že njihovi dedki in babice. Obenem so spoznali bolgarsko podeželje, njihove običaje in kulinariko, se sprehajali ob obali Črnega morja in si med drugim ogledali tudi predstavo z delfini. (AČ) Zdravje CELJSKE LEKARNE v^r h V a 1; • > I ** m* vi ... 1^* Sr^ J"* Volčji bob ali lupina ni le za okras, je tudi odličen naravni izboljševalec kakovosti prsti. * ■ kaj letih grmiček propade) ima najraje polno sonce do svetlo senco ter propustna tla; v glinasti prsti se ne počuti dobro. Toleranten je na suha, peščena tla. Razmnožujemo ga lahko s semeni, potaknjenci ali z delitvijo. Ko stroki volčjega boba začnejo spreminjati barvo na rumeno in vsebina v notranjosti 'zaklepeta1, vemo, da so semena zrela. Da preprečimo nekontroliran pobeg semen, zrele stroke damo v škatlo ali posodo, kjer se sami razpočijo po naravni poti. Rastlina za vsak vrt Volčji bob ali lupina je čudovita dostojanstvena okrasna rasdina, ki s svojimi opaznimi barvami nostalgično polepša vsak vrt. Kljub svoji veličastnosti in velikosti ne potrebuje dodatne opore, razen kadar raste na vetrovno zelo izpostavljenih mestih. Posadimo ga lahko posamično ali v skupine. Poseben dekorativni učinek lahko dosežemo z barvnimi različicami, ki imajo belo obrobo. Če takoj po cvetenju porežemo odcvetela stebla, mu podaljšamo cvetočo Naravno dušično gnojilo Volčji bob običajno sadimo na mesta, kjer naj bi izboljšali strukturno in hranilno sestavo prsti. V kmetijstvu ga že več stoletij uporabljamo kot rastlino za zeleno gnojenje, podobno kot različne vrste detelj, facelijo, ajdo, belo gorjušico, sončnice in druge. Zaradi svojih lastnosti je odličen predposevek skoraj vsem vrtninam in poljščinam. Tudi pokošeni nadzemni deli rastline dajejo kvaliteten material za zastiranje in kompostiranje. IIIIIIIIIHlilllllllllllllHIII llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!lllllllllllllllll!lllllllllllllll!!ll!lllllllll!lllllllllll PA SE POSLADKAJMO ... Malinov desert Maline so okusen sadež, poln vitaminov, vlaknin in številnih za naše zdravje koristnih snovi. S ščepcem dobre volje lahko tudi kuharji začetniki iz malin pripravijo kakšen preprost poletni sadni desert. Recimo svežo sadno kašo enostavno vmešajo v stepeno sladko smetano. Za pripravo malinovega deserta potrebujemo: skodelico svežih malin, malo sladkorja, Vž žličke limoninega soka in 2 skodelici stepene sladke smetane (kot nadomestek lahko uporabimo kremast grški jogurt). V manjši posodi najprej zmešamo maline, sladkor in limonin sok ter pustimo stati približno 5 minut. Z lopatico malinovega pireja nato previdno naredimo eno ali dve sledi po stepeni smetani. To je ključnega pomena, saj sestavin ne smemo kar pomešati med seboj; vidne morajo biti živo rdeče proge. Pripravljeno sladico damo v hladilnik za približno 1 uro. Postrežemo hladno, v vinskih čašah ali lepih steklenih posodicah. Pa obilo poletnih sladkih užitkov! Vrtnarimo @ TRADICIONALNO Krres - Kalobje, Ritnik, Resevna Lokalno ekološko gibanje. Poslanstvo skupine ekološko in biodinamično usmerjenih kmetij, geografsko vpetih v trikotni-ku vzpetin Kalobje -Ritnik-Resevna, je obujanje, ohranitev in krepitev zavesti o naravni, kulturni in duhovni dediščini lokalnega okolja. Harmoničen odnos z naravo in celosten način življenja izražajo s klesanjem kozmogramov, glasbo in tradicionalnim kmetovanjem. »S svojim delom si prizadevamo ohranjati dediščino naših prednikov, tako s področja vzgoje rastlin in živali kot tudi običaje in izročilo, ki se je rojevalo ob tem. Da ga bodo lažje prepoznali ljudje od drugod in da bo kot darilo čakalo na tiste, ki prihajajo za nami. V srcih ljudi želimo zakuriti kres kot iskro zavesti o naši naravni in etnološko kulturni dediščini,« pravi Katka Jenšterle, Ekološka kmetija Jenšterle. Logotip - glinena utež za tkanje Skupina Krres ima zanimiv in simbolno pomenljiv logotip: votlo glinasto utež stožčaste oblike, ki so jo že v času bronaste dobe (6.-8. Logotip Krresa je glinasta utež, ki po obliki spominja na kres in simbolno predstavlja trikotno povezavo Kalobje -Ritnik - Resevna. stoletje pr. n. št.) uporabljali naši predniki kot pripomoček pri tkanju blaga. Utež simbolno predstavlja tkanje vezi in povezovanje v smislu iskanja skupnega dobrega. Ni namreč naključje, da imajo vse tri prej omenjene vzpetine skoraj enako nadmorsko višino in so med seboj povezane v obliki skoraj enakostraničnega trikotnika. Ne le instrumenti, tudi strokovnjaki z mednarodnim ugledom so z geometričnimi analizami okolja dokazali, da gre za tri energijsko izjemno močne in neločljivo povezane vrelce naravnih energij. Soustvarjalci zgodbe Medsebojna povezanost, pomoč in aktivno sodelovanje med ljudmi, ki imajo ene najboljših služb na svetu, to so prednosti, ki jih izpostavljajo zaposleni na Ekološki kmetiji Jenšterle - govedoreja in predelava mesa, Zeliščni kmetiji Kalan, Ekološki kmetiji - klavnica Oset, Ekološki kmetiji Orlič - žita, sadje, zelenjava in Biološko dinamičnem vinogradništvu Urbajs. Družba ustvarjalnega navdiha različnih umetnikov iz lokalnega okolja (glasba, kozmogrami ...) jih vodi in spodbuja na poti k skupnemu cilju, tj. prepoznavanju in ohranitvi dediščine naših dedov in pradedov, oblikovanju zdravega, vsem živim bitjem prijaznega življenjskega okolja ter vzdrževanju stika s čutečim delom naravnega sveta. Vsi, ki jih želite spoznati, dobrodošli v njihovi družbi in objemu nepozabnega okolja. Klesani kozmogrami imajo okrasno, sporočilno in zdravilno vrednost. ZDRAVILNA SKRINJICA Havžentroža Tavžentroža (Centaurium erythraea) je zelo stara zdravilna zeliščna rastlina naših travniških in gozdnih rastišč, ki je zaradi svoje razširjenosti in široke uporabe dobila številna domača ljudska imena, kot so: grenka trava, zlati grmiček, cintaver... Grenko zdravilno rastlino z nežnimi cvetovi rožnate barve so poznale že naše babice, ki so njene zdravilne učinkovine s pridom uporabljale v obliki alkoholnih pripravkov in čajev za lajšanje mnogih tegob, najpogosteje pa za zdravljenje bolnega želodca. Od 20 do 50 centimetrov visoko cvetočo tavžentrožo lahko na naših travnikih in gozdnih robovih najdemo v poletnem času (od junija do septembra). Ker se največ grenčin in zdravilnih snovi skriva v zgornjem, cvetočem delu rastiine, le-tega s škarjami ali ostrim nožem previdno odrežemo vsaj 5 centimetrov nad tlemi. Nekaj rastlin vedno pustimo za seme. Steblo je namreč izredno žilavo in slabo ukoreninjeno, zato lahko pri trganju zelo hitro izpulimo celo rastlino s koreninami vred. Šopek cvetoče zeli obesimo na glavo in sušimo na zračnem prostoru, izven dosega sončnih žarkov. Pravilno posušena zel blago aromatično diši in ima značilen grenak okus. Uporabimo jo za pripravo čajev in čajnih mešanic. Zaradi izjemno grenkega okušajo dodajamo zeliščnim vinom, grenkim likerjem in grenčicam. Zdravilna 'tisočroža' pomaga pri slabokrvnosti in pomanjkanju železa, spodbuja tek, izboljša presnovo in delovanje želodca, preprečuje napihovanje, lajša težave z žolčnimi kamni, blagodejno deluje na telesno in psihično preobremenjenost ... Grenčine na splošno spodbujajo izločanje prebavnih sokov ter pospešujejo delovanje želodca in črevesja, kar posledično vpliva na boljšo prebavo. Ker tavžentroža trenutno še ne spada med zaščitene rastline, ki bi jih bilo prepovedano prosto nabirati v naravi (kot npr. encijan), čuvajmo in spoštujemo ta naš ranljivi naravni zdravilni zaklad, dokler ga še imamo. Tavžentroža naredi red v želodcu, lajša težave z jetri in žolčem ter pomaga pri slabokrvnosti. Na tržnici ipermatifcet Kea Po tržnici vas vodi Bojana Jevšenak. Šentjur Priporočila prodajalcev na tržnici Zadnjo spomladansko soboto smo ponudnike na Tržnici Šentjur povprašali, nakup katerega pridelka, izdelka ali sadeža na ta dan svojim kupcem najbolj toplo priporočajo. Marta Tovornik je bila najbolj ponosna na svoje jagode, Ivan Kamplet je imel na voljo še lanske orehe, Ana Gajšek je priporočala svoje pekovske izdelke, Jože Gradišnik pa je pripravil prvo letošnje gobarsko presenečenje. Jagode z domačega vrta Na vrtu Marte Tovornik iz Dobja pri Planini vsako leto zrastejo okusne in dišeče jagode starih sort. Marta mlade sadike jagod zelo zgodaj spomladi presadi na predhodno pognojeno in razrahljano gredico in je z rezultati svojega dela iz leta v leto bolj zadovoljna. Sladke, od sonca razvajene jagode so na Martini stojnici na voljo vsaj dva poletna meseca, po samo tri evre za kilogram. Po orehih veliko povpraševanje Letošnja spomladanska pozeba je veliko škode naredila tudi na drevesih orehov, zato plodov v pozno poletnem in jesenskem času skoraj ni pričakovati. Na domačiji Ivana Kampleta iz Grobelnega imajo na prodaj še nekaj kilogramov celih orehov lanske letine. Cena: deset evrov za kilogram. Ker zdravega prigrizka in okusne potice ni brez dobrih orehov, se na njegovi stojnici izplača oglasiti čim prej. Rezanci domače izdelave Anini domači jušni rezanci so odlični za vkuhavanje v različne čiste in zelenjavne juhe. Ana koristno uporabi tudi rezančev zdrob - za zgostitev fižolove juhe. »V postopku izdelave je poleg skrbno izbranih sestavin ključnega pomena tudi pravilno sušenje rezančevega testa in narezanih rezancev,« nam zaupa Ana Gajšek iz Vrbnega pri Šentjurju, ki na tanko razvaljano testo za rezance suši na starih, s prtom pokritih lesenih lesah. Prve lisičke Zaključek prodaje sadik okrasnega cvetja in zelenjave na stojnici kmetije Gradišnik - Steiner Marija iz Rakitovca pri Gorici pri Slivnici, je odprl vrata novi gobarski sezoni tudi na šentjurski tržnici. Iz Jožetove košarice so se namreč tik pred koncem koledarske pomladi že nagajivo smehljale prve letošnje lepe, zdrave, v bližnjem gozdu nabrane gobe lisičke. nHHraa Tržnica Šentjur Lidl trgovine Zelena solata 4,00 (kg) od 0,59 do 0,99 (kos) Češnje (kg) 5 5,49 Jajca (10 kos) 2 od 1,24 do 1,65 Koruzni kruh 2,00 (90 dag) 2,58 (kg) Na domačiji Ivana Kampleta Sladke, od sonca razvajene jagode Tik pred koncem koledarske pomladi iz Grobelnega imajo na prodaj so bile na Martini stojnici na voljo po so se iz Ivanove košarice že nagajivo še nekaj kilogramov celih ore- samo tri evre za kilogram. smehljale prve letošnje lisičke, hov lanske letine. Spoštovani kupci, v SUPERMARKETU KEA ŠENTJUR dajemo velik poudarek ponudbi odličnih izdelkov slovenskih kmetij in lokalnih proizvajalcev. Odlični domači jogurti, skuta, jogurti iz kozjega mleka predstavljajo naraven vir kalcija in zdravih beljakovin. Za zajtrk je najboljši kozjanski mue-sli, ki ga obožujejo ljudje z zdravim načinom življenja. Za bolj poln obrok nudimo bio kruh iz krušne peči: izbirate lahko med kruhom iz pire, kruhom iz prastarega žita - kamuta, ovsenim in polnozrnatim kruhom. Za dober obrok nudimo tudi kvalitetno biojunečje meso lokalnega proizvajalca. Za piko na i pa so v naši ponudbi slastni domači keksi z okusom, kot smo ga nekoč poznali pri naših babicah. Dobrodošli v SUPERMARKET KEA ŠENTJUR! Anini domači jušni rezanci so odlični za vkuhavanje v različne čiste in zelenjavne juhe Šport ' fi_:_nnrn*kinAUTrn »Iskali bomo igralce, ki bodo hoteli uspeti,« Dušan Debenak, član DO KK Tajfun » Strani ureja BOGDAN RAHTEN KOŠARKA Izdatne kadrovske spremembe KK Tajfun. Po koncu državnega prvenstva je kazalo, da se bo šentjurski prvoligaš v 17. prvoligaško sezono podal v podobnem okostju, kot je zaključil minulo, a se je izkazalo drugače. Uprava se je s trenerjem Dejanom Mihevcem dogovarjala o izvedbi še tretjega leta sodelovanja, vendar je prišla ponudba iz novomeške Krke, ki je finančno precej močnejše okolje... Član uprave Dušan Debenak je ob tem na TV Celje dejal: »Z Mihevcem smo takoj po izpadu iz državnega prvenstva začeli snovati novo sezono. Tri tedne kasneje je seznanil upravo, da ima ponudbo, ki je ne more odkloniti. Na nek način je to gotovo tudi priznanje klubu.« Hvala, Šentjur! Mihevc je k dolenjski vrsti uspel zvabiti Ceolo Clarka III in Sandija Čebularja, ob njem pa bo tudi pomočnik Ož-bej Stane, ki je bil v tej vlogi v zadnjih letih, pred tem pa sta bila skupaj tudi v Angliji. V Krki je sezono končal Dragiša Drobnjak, ki je pod Gorjance čez noč odšel po koncu lige ABA in je gotovo pri upravi dodatno priporočil šentjurskega strokovnjaka. Novomeščani želijo zadržati tudi Luko Lapornika, ki je tam oddelal tri sezone, a je znano, da išče tudi angažma v tujini. Selektor Igor Zalokarjev memorial 2016. Kokoškov je Bezovčanovo ime uvrstil na širši reprezentančni spisek, na njem pa sta tudi Tomaž Bolčina in Domen Bratož, ki bi ga prav tako radi videli v matičnem kolektivu, kjer pa članske priložnosti nekoč ni dobil. Oba košarkarja sta še vedno na spisku želja šentjurske uprave za prihodnjo sezono, čeprav je zaokrožila vest, da Bolčina želi nadaljevati kariero v tujini, a angažmaja še nima. Po štirih sezonah se iz kluba na Slovaško seli priljubljeni dobrodušni velikan Emir Zimic - Zima, kije ob slovesu na najbolj razširjeno družabno omrežje prelil svoja čustva, ki jih objavljamo v izvorni obliki. Hvala Šentjurju za lepa 4 let v mojem življenju. Ljudje v Šentjurju su naredil vse da se počutim kot doma. In res se počutim kot senjturcan. Tuki sem spoznal in neke med najboljšim frendima ko mam v življenju. Po Sarajevu Šentjur vedno bo moj drugi dom. Sem bil tuki ko smo skoraj ispadli v drugo ligo. Pa sem bil tuki tudi ko smo bli prvaki. Zal mi je ko presnju se-zonu nisem dal vse kar možem. Tak je življenje. Upam da se spet vrnem nazaj pol po nekem času. Ljubim Šentjur Bo prišel trenerski biser iz Bosne? Pri iskanju novega vodje stroke so vodilni menili, da bo vse znano nekoliko prej. Napovedali so celo, da bodo sredi junija že razglasili novo ime, a se je odvilo drugače. Izbirali so tako med slovenskimi kot tujimi strokovnjaki. Najresnejši kandidat je Josip Pandža iz Bosne in Hercegovine. Kariero je začel z 22 leti v domačem Vitezu, ki ga je pripeljal tudi v prvo ligo. Lansko poletje je vodil reprezentanco kadetov, ki je osvojila naslov evropskih prvakov in pri 28 letih postal najmlajši trener, ki mu je to uspelo. Zadnje leto je nase opozoril z delom v Kaknju, kjer se je z mikroskopskim proračunom uvrstil v finale končnice z Igokeo, kar je največji klubski uspeh doslej. Rojen je bil z inverzijo organov, tako da se je moral v življenju dokazovati še toliko bolj. Trenutno je s kadetsko reprezentanco BIH na svetovnem prvenstvu v Španiji. S Pandžo bi prišel tudi pomoč- nik Dragan Mičič, ki je tako kot prvoimenovani znan kot košarkarski deloholik, oba pa bo vezala triletna pogodba. V primeru prihoda omenjenega dvojca bi k šentjurskemu klubu znal pristopiti marsikateri perspektivni igralec. Tajfun ostaja Na rednem občnem zboru so vodilni razkrili podatek o izdatkih v letu 2015, ki so narasli za štiri petine in dosegli 640 tisočakov. Podjetje Tajfun bo še naprej stalo ob strani, Iztok Špan pa je v šali dejal, daje cilj za naslednje leto ugnati Krko, kar je Dejan Mihevc ob predpostavki, če bo to edini poraz, sprejel. Zalokarjev memorial Sredi junija je Košarkarski klub Šentjur izpeljal tradicionalni Zalokarjev memorial, srečanje v spomin na preminule košarkarje in košarkarske delavce. V tekmi domačih fantov so Instalacije Verhovšek ugnale Kemoplast, naj igralec pa je bil Miha Golob. Veterani Šentjurja so ugnali Ponikvo, tudi po zaslugi najboljšega igralca Kristijana Košaka. (36) Šport NOGOMET Članska ekipa pod vprašajem V času redakcije pri šentjurskem bo odločitev znana kmalu, saj se bliža nogometnem ligašu še niso vedeli, ali rok za prijavo. Odkrito tudi priznava, da bodo uspeli zagotoviti sredstva, da bi so prioriteta kadeti in mladinci, lahko članska ekipa tekmovala v naj- Na odločitev čaka tudi trener Bo-nižjem rangu, v katerem igra zasedba jan Majal, ki bi 15. julija sicer začel Fosiluma - medobčinski ligi. V njej so s pripravami na novo sezono, ki bi se po izpadu iz tretjeligaške konkurence v začela konec avgusta. Povratek v ma-minuli sezoni osvojili šesto mesto med tični klub je napovedalo nekaj igralcev, devetimi ekipami. s katerimi bi lahko ciljali na povratek v Ivan Jug, ki že polnih pet let vodi tretjo ligo. Na mizi ima tudi ponudbe iz tehnično vodstvo kluba, je povedal, da drugih okolij. ATLETIKA V Na EP dve 5. mesti V toskanskem Grosettu so sredi junija gostili 5. evropsko prvenstvo v atletiki za invalide, v znamenju petič pa se je končala tudi šentjurska udeležba. V metu diska je Henrik Plank z osebnim rekordom 15,50 m zasedel 5. mesto. Zmagovalec je orodje vrgel 19,52 m, tretjeuvrščeni tekmovalec pa je Pešniča-na, ki ima olimpijsko normo že od prej, prehitel za 69 cm. Jana Ftihrer je po pljučnici nastopila še ne povsem pripravljena in s 401 centimetrom popravila osebni rekord za 11 cm, a obenem zaostala za olimpijsko normo za 9 cm. Zveza za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite bo skušala s pomočjo bipartitne pogodbe izbojevati mesto v paraolimpijski odpravi. Luka Cmok (trener), Meno, Jana in njun naraščaj; manjka Janin trener Rok Novak. Foto: zšis. SOLSKI ŠPORT Zaključili s šolskimi tekmovanji V začetku junija sta bili izpeljani tekmovanji v odbojki na mivki. V Gorici je bila med starejšimi učenkami najboljša ekipa iz Hruševca v zasedbi: Ana Majcen, Maja Planko, Maja Leban in Zala Zdolšek. odbojkarice V Dramljah so pripravili tovrstno tekmovanje za učence. Poleg gostiteljev je po navedbi iz poročila nastopila tudi OŠ Šentjur (ki sicer ne obstaja) in bila najboljša. Ekipa: Matic TVobec, Nejc Osat, Karlo Vodušek in Nejc Rudež. Tudi sicer je pravilno navajanje imen šol za učitelje (!) športa očitno silno težka naloga. Konec maja so se mlajše učenke in učenci pomerili še v atletskem troboju, ki vključuje tek na 60 metrov, skok v daljino in met vorteksa. Med dekleti je bila prepričljivo najboljša Špela Debeljak iz OŠ Dramlje. Druga je bila Aleksandra Čander Polšak iz h tuševske šole, tretja pa malgajevka Sara TVe-bovc. Tudi pri fantih je zmaga odšla v Dramlje, in sicer je bil v vseh treh disciplinah najboljši Anže Golčman. Sledil mu je Jakob Jager iz iste šole, tretji pa je bil malgajevec Nejc Naprudnik. MALI NOGOMET r Tri ekipe oblikovale vrh V Ligi malega nogometa 13. kola. Z enim porazom vo-Šentjur zadnje pomladansko dijo Loški Hopsi Kačičnik, po kolo ni bilo ravno idealno, saj dva pa imata ekipi ŠK Šentvid so odigrali zgolj eno srečanje in Bogi team Bohorč. KOLESARSTVO f Krajnc prvič prvak med člani Gregor Krajnc je novi sta za njim končala njegova državni prvak v gorsko-ko- kolega iz kamniškega kluba, lesarskem olimpijskem kro- Bezovčan je bil na cilju sicer su. Svoj prvi članski naslov 15 sekund pred prvim zasle-je osvojil v Kočevju, kjer dovalcem. Dan po dnevu državnosti je Krajnc tekmoval na mednarodni dirki na bližnji Rogli, a mu je uspelo zlomiti sedež, kar je pomenilo izgubo časa in slabšo uvrstitev. Šentjurčanka najboljša v državi Na državnem članskem atletskem prvenstvu v Celju je Urška Arzenšek kot članica Kladivarja na 3.000 metrov z zaprekami ugnala vso konkurenco in postala prvakinja v absolutni kategoriji. Njen trener je nekdanji odlični atlet in oče Vojko. Progo je pretekla v času 11:54,07. V isti disciplini je med moškimi član Atletskega kluba Asfalt Kovač, Ambrož Amon, pritekel do 4. mesta. Njegov čas 10:00,42 je bil dobrih 10 sekund počasnejši od tretjeuvrščenega tekača. Na državnem pionirskem prvenstvu je med šentjurskimi atleti zablestel Rok Jazbec, ki je v skoku v daljino v kategoriji do 14 let z razdaljo 5,24 m zasedel tretje mesto. V isti starostni kategoriji je Eneja Vehovec Pondelak na 60 m ovire s časom 10,41 končala četrta, tako kot dekleta v štafeti 4 x 100 m, ki so s časom 54,51 dosegla klubski rekord. Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Afera'bazen' Kar se je že nekaj časa šušljalo, je minuli petek postalo javno. Odvetnik Danijel Starman bo te dni v imenu Branka Vareška na okrožnem sodišču v Celju vložil tožbo proti Občini Šentjur. Po mnenju Vareška mu je bila leta 1996 neupravičeno odvzeta koncesija za upravljanje šentjurskega bazena. Zdaj zahteva večmilijonsko povrnitev stroškov zaradi izpada dohodka, neupravičene prekinitve pogodbe in duševnih bolečin. Bakova zgodba pa razkriva še marsikaj drugega in bi znala močno razburkati šentjursko poletje. Še posebej v občinski stavbi ... Vareško je kar nekaj časa zbiral dokumentacijo in napovedal vročo zgodbo. V petek, 22. junija, jo je na mini tiskovni konferenci tudi razkril. Šentjurske novice, 27. 6.2001 Odprtje Muzeja južne železnice Minulo soboto je Šentjur doži- vestno ureja šef šentjurske postaje vel še en pomladansko otvoritveni Mihael Bučar. Skoraj natanko 160 vrhunec; slovenska železničarska let po tem, ko je v Šentjur pripeljal srenja je slavnostno odprla Muzej prvi vlak, se je naš kraj znova ko-južne železnice, ki je dodal nov pal v železničarskem blišču, biser v zbirko, ki jo že vrsto let Šentjurske novice, 6. 6.2006 Nogomet pred ponovnim propadom? Šentjurski nogometaši so pričakovano izpadli iz 3. SNL - vzhod, kar ni nikakršna tragedija. Veliko huje je, da klub očitno poka po šivih. Ekipa se sploh ni odpravila na zadnje gostovanje v sezoni, na izrednem občnem zboru je odstopil predsednik Frenk Trobec. Kakšnih 20 prisotnih članov kluba se na pobudo sekretarke Mire Jazbec ni strinjalo z razrešni- co Trobca in članov dotedanjega upravnega odbora - finančno poročilo sicer ni bilo podano -, potrdilo pa jo je tehnično vodstvo. Sestavljajo ga Ivan Jug, Alojz Jazbec, Rafael Oset in Klemen Grdina, ki bo predstavljal šentjursko občino, ter Anton Brečko, ki so ga kot predstavnika trenerjev imenovali na predlog občnega zbora. Šentjurske novice, 22. 6.2011 POVABLJENI K RAZMIŠLJANJU Turneja strpnosti . Piše: Dr. Nejc Jelen, vodja projekta Mi smo ZA STRPNOSTI, podpredsednik Društva Ekse-na in vodja Inštituta Eksena v Izobraževalnem centru Eksena Kar težko je verjeti, da mineva že prva obletnica projekta promocije strpnosti Mi smo ZA STRPNOST!, ki ga izvajamo v Izobraževalnem centru Eksena. Ena od odlik naše človekoljubne pobude je vseslovenska turneja strpnosti, ki smo jo slavnostno otvorili na lanskoletni mednarodni dan strpnosti, s svečanimi uradnimi sprejemi pri predsedniku Državnega zbora, dr. Milanu Brglezu, ci za kulturo, ministrici za notranje zadeve, državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje zadeve, direktorici Urada Vlade RS za komuniciranje, poslancih v Evropskem parlamentu, med drugim s Tanjo Fajon, Francem Bogovičem in dr. Igorjem Šoltesom. Gostili so nas tudi predstavniki gospodarstva, med drugim direktor Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki medijev, denimo predsednica Kar težko je verjeti, da mineva že prva obletnica projekta promocije strpnosti Mi smo ZA STRPNOSTI, ki ga izvajamo v Izobraževalnem centru Eksena. Kljub svoji mladosti naš nepridobitni projekt izvajamo na najvišji državni in lokalni ravni ter skozi njega odlično promoviramo tudi Šentjur, ki v Sloveniji vse bolj postaja prepoznavno pozitivno povezan s strpnostjo. varuhinji človekovih pravic, ge. Vlasti Nussdorfer, in državnem sekretarju v kabinetu Vlade RS, g. Tadeju Slapniku. Ker smo v Ekseni iskreno predani zavzemanju za negovanje kulture medsebojnega spoštovanja in sožitja, se je naša delegacija strpnosti, ki jo poleg mene zastopata tudi Eda Bezenšek in glasbenik SouIGreg Artist kot ambasador strpnosti, osebno sestala z več kot 40 najvišjimi predstavniki državnih, lokalnih in nevladnih institucij ter drugimi pomembnimi posamezniki. Eden od mejnikov turneje je bil naš svečan sprejem pri predsedniku Republike Slovenije, g. Borutu Pahorju, ki je ob tem organiziral poseben dogodek, na katerega sta bili povabljeni tudi varuhinja človekovih pravic in generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Svečano smo se sestali tudi z župani občin Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Murska Sobota, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Piran, Kočevje, Kamnik, Slovenske Konjice, Vojnik in Laško. Nadalje smo se udeležili sprejemov pri ministrici za izobraževanje, ministri- Društva novinarjev Slovenije, direktorica medijske družbe Delo in glavni urednik časopisa Večer ter predstavniki športnih organizacij, med drugim predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije ter predsednik Nogometne zveze Slovenije. Sprejeli so nas tudi umetniki, kot so Tone Partljič in Robert Pešut - Magnifico, ter predstavniki pomembnih kulturnih institucij, kot je predsednica Nacionalnega sveta za kulturo. Za piko na i pa je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, ki ji predseduje nekdanji rektor Ljubljanske Univerze, dr. Stanislav Pejovnik, naš projekt nedavno podprla s častnim pokroviteljstvom, kar nam daje izjemno priznanje. Kljub svoji mladosti naš nepridobitni projekt torej izvajamo na najvišji državni in lokalni ravni ter skozi njega odlično promoviramo tudi Šentjur, ki v Sloveniji vse bolj postaja prepoznavno pozitivno povezan s strpnostjo. Ob vsem tem pa je očitno nenavadno in zaskrbljujoče, da v zgornjem seznamu občin ni tiste domače, ki bi morala biti na prvem mestu. O razlogih za to pa mogoče v naslednji kolumni. Mali oglasi ŠENTJURSKE novice 0)037574500 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Nesnice, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic tibaot.Telefon02 582 1401. Prašiče, težke od 30 do 200 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Kupcu opravim brezplačen prevoz. Telefon 041 542 325 ali 02 793 66 61. Prašiče, težke od 110 do 200 kg, prodam. Možnost prevoza. Telefon 031 538 966 ali 041 876 978. Dvomesečne race tekačice prodam. Telefon 040 427 788 (Žiče). Kupim pitane krave in telice za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Trgovina z živimi živalmi, Marjan Polajžer, s. p., Vidoviča 2, Pristava pri Mestinju. Prodam bikca simentalca, težkega 260 kg, možna menjava za teličko. Kupim brejo pašno kravo. Telefon 031824 346. d.0.0., Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice; GSM: 031 663 969, tel: 03 759 04 55; vvvvvv.nepremicnine-konjice.si. Hiško v Aqualuni v Podčetrtku, v sezoni in po njej, s kartami, ugodno oddam. Telefon 041 355 756. Apartmaje ali polpenzion v Biogradu blizu plaže ugodno oddam. Telefon 040 292 016 in 00385 23 384 273. Zazidljivo parcelo 1200 m2, lokacija med Jernejem in Zbelovim, ugodno prodani. Telefon 041 480 360. Trosobno stanovanje v Ločah, 80 m2 (delno opremljeno) oddam. Telefon 041 206 595. Nov apartma v centru Vira (70 metrov do plaže) oddam. Za družino do največ 5 oseb. Telefon 031 634 862. Opremljeno stanovanje, velikosti 45 m2, v okolici Slov. Konjice-Žiče oddam. Telefon 031 406 123 ali 051 350 549. Prodani teličko, staro okrog 4,5 meseca, in bikca, starega 4 mesece, oba simentalca, pašna in iz ekološke reje. Telefon 040 840 311. Prodam prašiče, težke od 30 do 230 kg, domača hrana, možna dostava. Telefon 031311 476. Ugodno prodam mlade nesnice hisex, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 79 30 581. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 179 780. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke, prodajamo na kmetiji v okolici Celja. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461 798, 03 5471 244. Nepremičnine V centru Slov. Konjic prodamo delno obnovljeno stanovanje v izmeri 49 m2 površine. Nahaja se v 9. nadstropju in je dosegljivo z novim dvigalom. Leto izgradnje bloka 1980. Energetski razred: E, cena 39.000 €. Nepremičnine Vila V centru Slovenskih Konjic oddam delno opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 051 319 626. Stanovanje v Slov. Konjicah, v hiši s posebnim vhodom, oddam. Telefon 031 858 357. V centru Šentjurja ugodno prodam 3-sobno stanovanje. Možnost menjave hiše z doplačilom. Telefon 040 717 175. Dvosobno stanovanje v Zrečah oddam v najem, cena 250 € + stroški. Telefon 031 866 786. Na Krku pri Baški oddani apartma za 3 osebe in studio za 2 osebi, možen najem skupaj za 5 oseb. Telefon 051 421 791. V okolici Rog. Slatine oddam manjše opremljeno stanovanje, približno 30 m2. Telefon 040 309 920. V Rog. Slatini najamem 3-sobno stanovanje, lahko tudi starejšo hišo z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 040 648 045. Na Pagu (Stara Novalja) oddam dva apartmaja. Telefon 041 361 551. V okolici Rog. Slatine ugodno oddam opremljeno stanovanje. Telefon 051 852 228, po 17. uri. V Sp. Gaberniku, Podplat, na sončni legi prodam zazidljivo gradbeno parcelo, komunalno urejeno, z gradbenim dovoljenjem, v velikosti 1300 m2. Telefon 041 587 946. Lokal v Celeiaparku prodam, dvosobno stanovanje v Celju oddam v najem, prodam tudi hišo v Celju. Telefon 051 424 303. Prodam majhno posest, 20.000 m2, 7 km iz Celja, s hišo in poslopji ob čudovitem gozdu, sončna lega, popolna zasebnost, lastna eko pridelava. Stroški: 130 €/mesec, energetska izkaznica F, cena: 149.000 €. Edini lastnik. Telefon 041 708 198. Celje - Šentjungert, prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, po ceni od 11.000 € do 18.000 €, glede na lego parcele in izmero. Telefon 041 708 198. Štore - Cesta na Svetino, prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nad. večstanovanjske stavbe, 73,90 m2, skupaj s kletjo in samostoječo garažo, cena: 37.000 €. Telefon 041 708 198. Celje - Šentjungert, prodava delno obnovljeno stanovanjsko hišo, 130 m2, z zemljiščem 1.698 m2 in z gospodarskim objektom. V hiši obnovljeno ogrevanje na biomaso. Cena: 59.900 €. Telefon 041 708 198. Žalec - Kasaze, prodava stavbno zemljišče, 2263 m2, in gozdno zemljišče, 3904 m2, po skupni ceni 29.900 €. Telefon 041 708 198. Vozila, deli Prodam Mercedes B 170, letnik 2009, bencin, 172.00 km, športni paket, crom, črna barva. Telefon 041 765 345. Ugodno prodam avtodom za 3 osebe in hidravlični bencinski vrtalnik za zemljo. Telefon 040 390 155. Kupim osebno, dostavno ali tovorno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. O MALER d.0.0. slikopleskarstvo, fasaderstvo GORIČICA 14 C, 3230 ŠENTJUR www.maler.si, info@maler.si, robert.kuglerl @gmail.com Tel.: 041 651 056 ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. /tA urednistvo@sentjurskenovice.5i * ‘Al AI.M Al AI.M/.I AI.M/.1.M/.1/.I Al Renault clio 1.2 16V extreme II, letnik 10/2005, prevoženih realnih 115 tisoč kilometrov, modre meta-lik barve, homologirana zatemnjena stekla, alu platišča, prodani. Cena 2.300 €. Telefon 041 70 89 89. Škodo felicio l,3i, letnik 1999, modelno leto 2000, prevoženih 75.000 km, brezhibno, prodani za 250 €. Možna menjava za moped, motor ali skuter, lahko poškodovan. Telefon 041 557 095. 25, 33 ali 50 cm) ugodno prodani. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Mešano belo vino, sorte laški rizling, traminec in sauvignon, ter modro frankinjo prodani. Cena po dogovoru. Telefon 041 395 494. Vse za punčko od 0 do 3 let, stol za hranjenje, ležalnik, voziček quiniy, banjico, koš za plenice, podam. Telefon 070 713 501. Pajka Sip, širine 460 in 340 cm, tračni obračalnik, širine 220 cm, samonakladalno prikolico Sip, puhalnik sena, rotacijsko kosilnico Sip 135 cm, prodani. Telefon 041 764 055. Kupim traktor ali delovni stroj katerekoli znamke, lahko poškodovan, v okvari ali slabše ohranjen. Telefon 031 374 578. Prodam samonakladalno prikolico nemške izvedbe, 20 m:i. Telefon 03 58 16 021. Kupim traktor (Zetor, Ferguson, Deutz, Ursus, TV ali podobno). Telefon 031 851 485. Prodam električna dvižna garažna vrata, skoraj nova. Telefon 041495 211. Delo Podjetje GALERO zaposli operaterja na večosnem CNC rezkalnem stroju. Delo je izmensko za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pričakujemo izobrazbo najmanj IV. stopnje, smer strojništvo ali druga tehnična smer, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na tri ali večosni obdelavi, znanje pregledovanja tehničnih risb in branje načrtov,.... Prošnje pošljite po pošti na naslov GALERO d.o.o., Loška Gora 38, 3214 ZREČE, po e-pošti na ludvik@galero.si ali predajte osebno na sedežu podjetja. Razno Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Suha brezova drva prodam, cena 50 €/m3. Telefon 041 820 893. Krmni krompir ugodno prodam. Telefon 040 633 185. Koruzo v zrnju prodani. Telefon 070 980 639. Vitlo za vinograd, sadovnjak z enofaznim motorjem ter 100 m jeklene vrvi + voziček prodam. Telefon 041 630 390. Razna orodja za inštalaterje kurjav in vodovoda prodam. Telefon 041 630 390. Prodam belo mešano vino in dve telici simentalki, težki približno 300 kg. Telefon 031 265 763 in 031 890 467. Ugodno prodani kakovostno belo in rdeče vino (bela in rdeča zvrst: laški rizling, renski rizling, chardonnay ...). Telefon 03 58 24 302 in 040 416 565. Brezplačno odpeljem kosovni odpad (akumulator, štedilnik, pralni stroj in staro železje). Telefon 070 312 325. Prodam kumarice za vlaganje. Telefon 031 389 232. Prodani kakovostno mešano belo vino, cena 1 C/liter. Telefon 041 669 240. V Rogatcu prodani mešana metrska drva (hrast in bukev), možnost nareza in dostave po želji. Telefon 041 916 814, v večernih urah. Brezplačno odpeljem belo tehniko, akumulatorje, star papir, pločevinke in vse vrste kovin. Telefon 070 306 904. Prodani drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Opaž, ladijski pod, bruno, rezan les, Traktor, kosilnico, prikolico, mulčer, deske, štuke (fosne), les za ostrešje, motokultivator, frezo in podobne stroje, žagovino, skoblance, prodam, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407 Telefon 041 331 831. 130. Bukova drva (suha, razrezana na Gramofon, videorekorder, CD radio Maj mojster ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Ko-marniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tun-covec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI-AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ - D. O. O. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Koreni sp., Pongrac 3, Griže - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80 DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44, 3215 Loče Odkup, prodaja rabljenih vozil in delov. Kontakt: 051 33 58 27 PRODAJA RABLJENIH VOZIL IN DELOV, AVTOVLEKA AVTO - CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44, 3215 Loče Kupimo vozila v kakršnem koli stanju. Kontakt: 041 33 18 33, 051 33 58 27 DVD player, glasbeni stolp Techniks, prodani. Telefon 051 424 303. Kuhinjo, 2,7 m v kompletu ali po dogovoru, pralni stroj, hladilnik, kombiniran in steklokeramični štedilnik, mizo - steklo + 6 stolov, raztegljiv trosed, motorno kosilnico na potisk MTD - 2,5 km, moško, žensko in otroško kolo, prodani. Telefon 070 33 22 10. Fantje, gospodje različnih let, postav, izobrazb, želja, profilov, z vse države množično iščejo prijazne življenjske sopotnice za skupno prihodnost. Spoznajte se z njimi, 031 505 495, www.zau.si. Za resno zvezo si želim zvesto, urejeno, razgledano, samsko punco, staro do 43 let. Pokličite: 041 552 344. @) Prosti čas AVTOR: MARJAN ZORJAN SOL BROMOVE KISLINE BOŽJE- POTNIK ZAČETEK GESLA MESTO V ITALIJI, V POKRAJINI TE RAMO 1 NAŠA VINO RODNA POKRAJINA NA ZAHODU } TREBEŽ NAŠ PEVEC NABER INDIJANSKA PLEMENA V SREDNJI AMERILKI LIKOVNA UMETNOST ALPSKE REŠEVALNE SANI HODUL- JICA IS DAMJAK NAREČNI IZRAZ ZA VRBJE PETER NEGRO NEODLOČEN REZULTAT PRI ŠAHU NOBELU EDVARD HOFFER HRVAŠKA PEVKA KONEC GESLA ) OKROGLO —ŠTEVILO ULITA TISKARSKA ČRKA IZVAJALEC RENO-VI RAN J A REKA PAD IME GRČIJE POD RIMSKO OBLASTJO NAIVNI -mt- AVTOMOB. FIRMA OBRI ZADNJI, SPODNJI DEL STOPALA NAŠ SLIKAR (SLAVKO) FRANCOSKA REKA V BRETANIJI ELEKTRIČNA MOR. RIBA NEKDANJA SVOBODNA FEVDALNA POSEST EKSOTIČNI SADEŽ VRSTA VRBE AMERIŠKA ZVEZNA DRZVA BREZ- PRAVNO LJUDSTVO MORSKA OŽINA m ftSesss KUMA ZLATO TURŠKI POLITIK KENAN AMERIŠKI VESTERN STAREJŠI JAPONSKI RAČUNAL. BERILIJ OZKA DESKA ESTONEC IVO DANEU DRUŠTVA NEKDANJI ANGLEŠKI ATLET, TEKAČ (STEVE) BORIS tSt POSODA ZA KUHANJE PRIPADNIK INKOV TUJE ŽENSKO IME VINSKA TRTA KAMNINA Z AVALE ITALIJAN. TOVARNA KAMIONOV ROMANIZIRANI RETIXI V VZHODNIH ALPAH AKTINON PREJA IZ MIKANEGA PREDIVA Pravilna rešitev junijske križanke je PRAZNUJETE Z NAMI DVAJSET LET. Srečni nagrajenec junijske številke je: Mirko Senica, Planina pri Sevnici. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 10 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 15. julija 2016 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti na: urednistvo@sentjurskenovice.si. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i i JULIJ Nagradna križanka i ' Nagradno geslo:__________________________________ 1 1 Ime in priimek:__________________________________ 1 Naslov:___________________________________________ E-pošta: _________________________________________j Kuhamo z VAMI Recept JULIJA Juha iz lisičk • korenje • 3 stroki česna • 100 ml vina • 150 ml sladke smetane • sol in poper • lovor • peteršilj Priprava 1. korak: V večji kozici na olju prepražimo čebulo, dodamo narezane lisičke, narezano korenje in sesekljan česen. Pražimo toliko časa, da tekočina izpari. 2. korak: Zalijemo s kozarčkom vina, dodamo lovor, solimo, popramo in dušimo približno 5 minut. Vmes večkrat premešamo. 3. korak: Dodamo na kockice narezan krompir, zalijemo z litrom vode in pustimo rahlo vreti še pol ure. Ko je krompir kuhan, primešamo sladko smetano in sesekljan peteršilj, po potrebi še dosolimo in slastna juha je pripravljena. Za lepši dan @ MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Na čustvenem področju je napočil trenutek, da predlagate kaj novega, saj ste se morda preveč zaprli. V službi boste nekaj najprej zavrnili, potem pa si premislili. Imate dovolj energije. BIK (22.4.-20.5.) Področje, na katerem boste uspešni, je kariera. Lahko končate posle, ki so vam dolgo kratili miren spanec. Imeli boste dovolj časa za vse, razen morda za strasti in romantiko. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Vedno vas jezi nepredvidljivost drugih, čeprav ste pogosto tudi sami taki: precej trmasti in nepopustljivi tudi glede malenkosti. Občasno vas moti občutek, da ste v podrejenem položaju. RAK (22.6.-22.7.) Potrudili se boste, da naredite vse po svoje. Uspelo vam bo, čeprav po vašem občutku morda tudi po naključju. Bodite bolj razumevajoči, posebno do ljudi, ki potrebujejo pomoč. LEV (23.7.-23.8.) Zgodil se bo težko pričakovani razplet glede izredno pomembnega ljubezenskega ali družinskega vprašanja. To je nekaj, s čimer ste odlašali, vendar tokrat ni več razlogov za izmikanje. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Mesto v ospredju vas bo navdajalo s ponosom, posebno ko boste naleteli na prve zadovoljne odzive. Storite več za to, da to ne bo le minljivi utrinek. Z drago osebo razmišljata podobno. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Pazite z nekom, ki vas je morda napačno razumel. Oba bosta vztrajala, kar pomeni, da se bo spor nadaljeval v nedogled. Ne izčrpajte se, temveč poiščite možnost za pogovor. STRELEC (23.ll.-2l.12.) Na vidiku je nekaj sprememb, morda kar čez noč. Mogoče ne bo dovolj časa za vse, kar bi radi počeli, toda vsekakor je veliko razlogov za dobro voljo, zato se prilagodite in dogovorite. KOZOROG (22.12.-20.1.) Vse bi radi nadzorovali, toda potem se vedno znova izkaže, da celotna situacija zahteva veliko več prožnosti. Nekdo vas bo presenetil in celo vi utegnete ostati brez besed. VODNAR (21.1.-19.2.) Zanimivo bo in dinamično, posebno če se odpravljate na pot. Vse skupaj je povezano še z zanimivim poslom. Planeti so vam naklonjeni tudi, če si želite razčistiti odnose z znancem. RIBI (20.2.-20.3.) Sliši se, da so na Šentjurskem doma tolste ribe. Kot naslednice debelih krav ali le spremljevalke debelega krompirja? 4 Šentjur dokazuje, da se od blizu ne sliši dobro. Še dobro, da je Slovenija toliko bolj strpna do slabo slišnih konceptov. Konjereje! so se na izobraževanju naučili bolje ocenjevati konje. Res škoda, da se v navadnem življenju nikoli ne naučimo bolje presojati oslov. k Šentjurčana je žena zvlekla na predavanje o tangu. Znani možakar je presenečeno ugotovil, da tango že obvlada. Še posebej takrat, ko se s kolegom objeta vlečeta iz gostilne. 4 Oboževalke ne verjamejo v obstoj lokalnega športnika. Če ga ni na dmžabnem omrežju, ga pač ne more biti, kajne? k V Šentjurčani zbirajo predloge, koga zapreti v sobo ugank. Šušlja se, da bodo razposlali vabila sila zanimivim udeležencem. Nekateri od velikih že ne upajo več pogledati v poštni nabiralnik. 4 Glasba že od nekdaj močno privablja može postave. Upajmo, da se znajo vesti resnemu zbirateljstvu primemo. DEVICA (24.8.-23.9.) Dela bo na pretek, sicer pa vam je všeč, da se vedno kaj dogaja. Napočil je trenutek, da se soočite z nekom, ki v vas še vedno prebuja močna čustva. Naj vas ne bo strah sprememb. NllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllilllMINIIIIIIIIIIIIIIIIIim Vrstijo se obveznosti, vi pa tavate z glavo v oblakih in nimate moči, da bi se bolje organizirali. Radi bi se ukvarjali z zanimivejšimi rečmi, toda trenutno morda ni dovolj časa za vse. Šentjurčanka se je naučila pomembnih reči. Krvosesov se bo od sedaj naprej branila s svetlo obleko, majhnim dekoltejem in limonado. Dovoz v Lesno industrijsko podjetje Šentjur (danes Bohor Energoles) v Uvoz v industrijsko cono, kjer se še danes po večini ukvarjajo z lesom. Začetku obratovanja okoli leta 1954. Lastnik fotografije |e Martin čater. Foto Denis Kresnik Smeh/Oglasi ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2016. urednistvo(a)sentjurskenovice.si OKO KAMERE 2 Na spletu se je pojavila fotografija, ki dokazuje, da se Šentjur razvija v pravo V novem ribniku v kleti 'bivšega' Ribiškega doma ob Slivniškem jezeru lahko metropolo. ulovite vse vrste žab in ostalih bitij močvirja. lilllli!lili!ll|i!lll!ll!i!i!!!!i!llli!l]|i!ll|l|||||[|i||||||il||[||||||||i!|||l!l||i|||||||||||j|||||||||ill!lllll||||||||||||||j||!|||ilM VICI NAŠIH BRALCEV Laško pivo in FRUC! Na simpoziju pivovarjev se med odmorom prijatelji in ostali odločijo nekaj popiti. Predstavnik Heinekena naroči pivo Heineken, kolega iz Budweisera naroči pivo Budweiser, pivovar iz Stelle naroči pivo Stella, samo Slovenec iz Pivovarne Laško naroči FRUC. Pa ga vprašajo ostali: “Pa dobro no, kako lahko na simpoziju pivovarjev naročiš FRUC?" Pa odgovori Slovenec: “Če vi nočete piva, potem ga tudi jaz ne bom. ” Lija iz Šentjurja ® Posnetek najine poroke Mož sedi pred TV in se dere: „ Ne, ne, budalo, kaj delaš, cepec, idiot, bik za-rukani! Budalo, ne, ne, nelll" Žena se oglasi iz kuhinje: „Ne glej spet nogometa, če te tako razburja!“ Mož: „Saj ga ne. Gledam posnetek najine poroke. “ Mirko iz Dramelj ® Računalnik in blondinka Kalana je razlika med računalnikom in blondinko? V računalnik vneseš podatke samo enkrat. Tone iz Šentjurja ® Peter in policijska postaja Peter se sprehaja po mestu. Ko pride do policijske postaje, zagleda komandirja, ki kriči: „ Zidani Most! “ V trenutku se vsujejo policaji iz postaje. Nato ponovno zakriči: „Za Maribor!“ In spet vsi policaji zdrvijo nazaj na policijsko postajo. Peter potreplja komandirja po ramenu in ga vpraša: „Kaj se pa dogajal?" „ Veste, v soboto imamo sindikalni izlet, pa vadimo prestopanje v Zidanem Mostu," mu odgovori komandir. Janez iz Planine ® Voda Je hodil Jezus po cesti in ker je bilo zelo vroče, je bil žejen. Na cesti je sedel hipi. Jezus gre do njega in mu reče: „Daj kolega, prinesi mi kozarec vode, tako sem žejen!" Hipi mu odvrne: „Ja stari, samo prej bova še enega zvila. “ Tako skadita en joint. Nato Jezus zopet prosi za vodo. Hipi pa spet: „ Počakaj, bova še enega zvila. “ In tako naprej. Ko skadita že pet jointov, se Jezus razjezi in se začne dreti na hipija: „Kaj se ti greš, se sploh zavedaš, kdo sem jaz? Jaz sem Jezus Kristus!" Hipi se zasmeji in reče: „Stari, tole je pa tebe fajn zadelo!" Miša iz Rogaške Slatine ® Ubogega starčka so vrgli iz službe. Ves žalosten se odpravi do duhovnika in mu potoži o svojih težavah. žjuljSe žr/UEiUE OPRAVLJAMO OKULISTIČNE PREGLEDE ZA OČALA IN LEČE Kih J- 3 ■ Ji I i S; ■ ■:?- ■. m\ I H VELIKA IZBIRA KVALITETNIH SONČNIH OČAL TERŽAN d.o.o.. Mariborska 54, Celje, telefon: 03 491 38 00, fax: 03 491 38 01, www.optlka-terzan.sl Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 18. ure. sobota: od 8. do 12. ure. filial 1A tie It. „Veste oče, iz službe so me vrgli. Ali lahko tudi vas odpustijo?" Pa mu odvrne župnik: „ Kako neki, če pa imam šefa na križ pribitega. “ Tone iz Planine ® Pajek Da štorklja prinese otroka, bi človek še razumel, ampak kako pajek odnese avto, to pa ... I? Tinka iz Poljčan ® Zvonček in marjetica Sta rasla na travniku skupaj zvonček in marjetica. Pa vpraša zvonček marjetico: ..Marjetica! A imaš ti mene kaj rada?" Pa marjetica malo pomisli in odgovori: „Ja zvonček, imam te rada!" In rasteta dalje. Čez nekaj časa pa vpraša marjetica zvončka: „ Zvonček! Kaj pa ti imaš mene rad?" In zvonček odgovori: „Ja marjetica, veš da te imam rad!" In reče marjetica: „ Potem pa hitro čebelico pokličiva!" Jon iz Šentjurja ® Dvigalo Belo je, štirikotno, v dvigalu se vozi gor in dol in nikoli ne izstopi. Kaj je to? Odgovor: Ping-pong žogica s tovarniško napako. Marica iz Šentjurja En rib 'nški Pride Rib'nčan v Ljubljano ravno takrat, ko so gradili Nebotičnik. Pa vpraša šefa gradbinca: „Kajpa bo to?" Pa mu ta odgovori: „To bo pa za rib'nške norce I" RibtTčan pa reče nazaj: „Saj sem vedel, da bo za ljubljanske premajhen!" Tone iz Ponikve ® Janezek in upor! Reče Janezek: "Čez nekaj let se bo zgodil upor!" Tone ves prestrašen: "Kaj res? Kdo se bo pa uprl?" Janezek se reži: "Blodinke se bodo uprle! Ker bodo uvidele, kakšne šale krožijo o njih!” Slavko iz Šentjurja ® Številke Dve ničli gresta po puščavi in vidita v daljavi osmico. Nato ena vpraša: „Kako se jima v tej vročini le ljubi?" Jasna iz Gorice pri Slivnici Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na ure(lnistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 2. avgusta 2016. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskcnovice.si. Telefon uredništva: 03 75745 10. Sedež izdajatelja: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Uredništvo: Nina K robat, Denis Kresnik, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Poskusite. svežino* Pričakujemo vas s sveže pripravljenimi, hrustljavimi sendviči, pekovskimi izdelki ter širokim izborom vrhunske kave in osvežujočih poletnih napitkov. Fresh Corner prispel nn bencinske servise MOI v Celju, Dramljah in Slovenski Bistrici. Slike so simbolične. mmi u Kovinske Fasadni paneli Razrez in kritine krovsko-kleparski izdelki prodaja pločevin (cena Je brez DDV) Cena velja ob naročilu min. I50m2 In do J? 30. junija. 4 SVOJO KAKOVOST JAMČIMO Z GARANCIJO NA (§) (E) (D (J) PRERJAVENJE RAZSLOJEVANJE SPREMEMBO BARVE NIANSE BARVE NAD 900 M NADMORSKE VIŠINE Brezplačna telefonska številka: 080/19-99 Poslovne enote: Kranj, Ljubljana, Maribor in Slovenja vas pri Ptuju TUDI VI ŽE poslušate RADIO ROGLA? Hvala, vse več prijateljev imamo v Šentjurju. Kaj prikazujemo v grafu? Poslušanost (tedenski doseg v tisočih) izmerjena med vsemi prebivalci občine Šentjur. Vir grafa: Radiometrija, 2016 (marec, april, maj), moški in ženske, 10 do 75 let, občina Šentjur, velikost vzorca 111 oseb. www.radiorogla.si Rogla Celje Štajerski val Aktual Radio 1 Val 202 RA SLO 1 Veseljak —-------r^30.|un,|an6 ^ljudje vidijo. 5 novice.si _ Oglašujte tam, Kje pp7ervacile-P°. cport vtč v no^ce Kaj se v četrtek, 30- junija, Štajerskem? Tuš spet 500 www.novice.si