V Lienzu izhajajoči tednik "OsttirkLr Bote" glasilo okrajne kmetijske zbornice, ki je vseskozi pisan v duhu krščanskih načel, prinaša v svoji številki od 23? avgusta obširen članek o naši be¬ gunski razstavi v Lienzu,Prinašamo vlavne -nisli tega članka ne le zato, da bi bralcev ustregli, "arvec tudi zato, ker smo dolžni slo¬ vensko begunsko javnost seznanit:! z resničnim mišljenjem prave vzho- ne tirolske domače javnosti o slovenskih begini c ih sploh in o naši razstavi v Lienzu še posebej. List takole piše: "Begunsko vprašanje lahko presojamo z-raznih vidikovjvsak vidik pa je napačen, če se ne ozira na preprosto človečansko, sta¬ lišče, To pa nam narekuje, da vidimo pred seboj prastaro, prepro¬ sto in tako tragično dejstvo: ljudje so k ljudem prišli iskat za¬ vetja". In prav tako prastara, je navada gostoljubja, njegove pravi¬ ce in dolžnosti, ki ni le krščanska marveč celo predkrščanska. Že od pamtiveka je bila navada, da je človek s človekom, katerega je bil kot gosta sprejel,'delil kruh in streho in da mu jo izkazoval spoštovan.je in varstvo-. Prav tako prastara-kakor sveto gostoljubje je bila tudi vera, da Bog oba v gostoljubju združena človeka varu¬ je.Podlo izzivanje božjega prekletstva pa.je bilo, če je kdo od¬ rekel gostoljubje ali pa če je drugi gostoljubnost zlorabljal. Čudno in maločastno jo za nas, da se moramo mi zdaj 2000 let po Kristusu šele prizadevati, da bi se spomnili načelnih te¬ meljev* po katerih so -naši -pradedje živeli in ki so jim bili sami po sebi umevni. Trojna misel ;je r , ki nekatere nagiblje, da odklanjajo k nam došle* begunce: 1. Saj' smo sami taki reveži v hrani in stanovanju - p-npak ali bi mogli prenesti, in sicer ne le kot kristjani,marveč le kot ljudje, ki se zavedajo, da so ljudje, da bi se nam bolje godilo, drugi pa bi zaradi našega trdega srca od lakote poginili? Kdor to -zmore, ta ni vreden, da,bi ga imenoval človek, naj bi se,-tudi vsi drugi morali prod njim priklanjati, 2. Zakaj naj bi morali trpeti,'da bi nas tal q tuja svojat ropala? - Da, to je huda stran tc zadeve, pri kateri pa je potrebna najbolj odločna obramba od strani oblasti in pa samopomoči. Toda krivično je izgrede posameznikov naprtiti vsem beguncem. Sicer pa • bodi povedano - tudi mi vsi skupaj bi pravzaprav od teh beguncev ne smeli nič drugega pričakovati kakor zaničevanje: zakaj ljudje nemške krvi in nekateri tudi avstrijskega ljudstva so bili, ki so se v domovini in pred očmi tehle beguncev pokrili z neizbrisno sra¬ moto, 3» Kamor Slovan pride se ne more odreči poslovanjcvanju, zakar mu je vsako sredstvo dobro, - In je zoper to sredstvo, ki ne zgreši svojega učinka: naša lastna, zdrava in zato močna narodna zavest. Sicer pa: ne od te, marveč od druge strani čutimo slovanski pritiske. Zato je bilo pr-^v, da je bila Kolpingova dvorana odprta za raštavo vsega toga,kar je pridnost in spretnost v begunskem ta¬ borišču v teku težav polnega lota izvršila. V uvodni besedi'k razsta- je rečeno: "Večkrat nas je veljalo mnpgd'živijenskega poguma, Štev* -.113 -*-Domači klasovi, 27.Vili.1946 • T* **■» *>* mm**** Str* 2. kar b '0 mogel razumeti le tisti, ki'je kdaj sam hodil to težko pot. Ni bila lahka.naloga iz množice "izkoreninjenih ljudi" spet ustva¬ riti 'urejeno del vno skupnost. Vendar je razstava dobro zasedena«" Nato list našteva, prav vse podrobnosti, ki so. na razstavi bile razstavijene: od mizarj a,’. ki je rastavil vrata,' sodarja s sodčki, kolarja in žebljarja,. do čevljarja j krojača, šivilje, 'pl e tar ja, tcrbarskih, J.erinovih akvare- 1-O'V, . .otročkih jLgrae, ženskih rožnih del,, begunske tiskarne itd*' .. ■ Konča, pa z besedami: Razstavijalci so zapisali: "Hoteli smo. pokazati, 'da' smo si tudi v sedanjem položaju ohranili mnogo , veselja ža- del o.'"' Lienčani. pa so od svoje strani z zelo -številnim obiskom s pokazali- vkljub sedanjemu stanju mnogo veselja in zanimanja to,-dele.vno razstavo* " . - - " V 'is.ti, -'številki prinaša list tudi-lepo poročilo o slovenskem skem pevskem koncertu v lienški.frančiškanski cerkvi. Razveselila nas' je ta odkrita in res krščanska beseda li¬ an škega- -lista, ki kaže tiste-ga duha, kateri edini bi med narodi,- sveta mogel, .ustvariti, sožitje, in mirno sodelovanje v duhu bratstva narodov*. l/tm 5E PADSKA KONFERENCA ODLIKUJE l Zadnje dn'1 sac/'' mnogo neprijetnega brali o pariški mirovni konferenci, ki-s svojim mirovnim ■ delovanjem nikamor ne more,. Da pa javnost ne bo mirovne konference krivično in -enostransko pre¬ sojala, je vendar le treba pokazati tudi njene solncne strani,saj veste,.da-ima vsaka medalja dve plati. Jako ima tudi m.rovno pri zadevanje pariške konference dve strani; senčna je ta, da tam mno- -ero 'govore, nič ne sklenejo in_.se v ničemer ne zedinijo - kar še nhmreč svetovnega miru tiče. Solnčna stran' se pa tiče telesnega občutja, za katero je tam res prav vzorno preskrbljeno. Po "Welt- Woohe” povzemi j e 5 -o ta-le; članek; - .... "Kdor v teh dneh pride v Pariz se mora zadovoljiti s 'skromno' sobico v kakemprcdm;okiem.pariškem okraju, ako ni ravno eden izmed '2,000.delegatov , 3.000 časnikarjev ali neštetih tajnikov. ' luksenburško palačo so morali za konferenco primerno pri-i praviti,- Cela množica različnih stro3covnajkov. je 6 tednov delala j noč in dan v različnih delih ogromnega poslopja*. Samo naprava ra¬ dijske postaje je stala' Francijo več milijonov frankov. V vseh de¬ lih palače morejo s-pomočjo zvočnikov vsak' čas zasledovati potek razprav* ,-40 telefonskih celic je' na. rapolago časnikar jem, da jih po vročih razpravah oblegajo in se prepirajo za nje* 640'delavcev je 14-' dni in noči nepretrgoma polagalo kabel'j .-za telefonske napra¬ ve-; položili so ga nad 13 k .pobarvala. 10,000 kv,m -osidj po hodnikih -in dvoranah, za opremo pomožnih uradov so porabili 4200 kv. m furifirja. ' t : .a . j Kdor dela, naj tudi je. Mr.Flin, vodja restavracije v pč?,r lači, skrbi, da so odposlanci dobro oskrbljeni s hrano in pijačo, Francija si šteje v čast, da more v okrepčilo državnikom in njiho¬ vim sodelavcem v luksenburski palači postreči s svojimi najboljši¬ mi vini. Za ohladitev v'vročih poletnih dneh jim nudijo hladen"6aj. Kitajska in Ceylon sta v ta namen poslali v Pariz več sto kilogra¬ mov najboljših vrst čaja, „ : . Pierre Andrče, pariški policijski'prefekt, pa zelo skrbi za varnost udeležencev konference.‘Policija natanko preišče celo jedila,, namenjena udeležencem,in posebni ostrostrelci pazijo na pa¬ lačo samo, " . .. k' m. a, Skupina- slikarjev'in pleskarjev je 3.0 00 -kv.m preprog je bilo -položenih a..tvk*..17b • Domači glasovi ^ ■ 27.-VIII* 1946- —-- Str. 3, jnmm/m mula Vpričo zadnjih dogodkov v zunanji peli tiki postaja sta¬ lišče Sovjetske zveze-in njene diplomacije vedno jasnejše in do¬ ločnejšo. Sovjetska zveza se brez dvoma zaveda svojih uspehov in tudi sv::jo sile. Daši jo nemška okupacija uničila velikanske in¬ dustrijske napravo v zahodnih dolih Rusije, je bilo po nemškem umi¬ ku, zlasti pa po nemški kapitulaciji, mnogo škode popravljane« Zl : .sti za Uralom pa so se med tem razvila ogromna industrijska središča, ki se zdaj mrzlično naglo spcpolnjujojo. 0 tem nam priča naslednji članek: "Rusija je že pred 10 loti iz gospodarsko-političnih raz¬ logov pričela prelagati svojo težko industrijo, predvsem ono vojno¬ go spe darskoga pomena iz evropske v azijsko' Rusijo. Tako so v Sibi¬ riji postala taka pomembna industrijska središča; Ural,-Kužnecki kenbinat (UKK), industrijske področje ob Bajkalskem jezeru in. in¬ dustrijske področje cb reki .Amur. Po odkritju silnih ležišč železne rude okrog gore Magnoti- naja in bogatih premogovnih zalog pri Kuznecku na Altaju, so je industrijsko najbolj zanimivo razvijal UKK. Magnetinaja ni ena sa¬ ma gora, temveč cela gorska skupina v razsežnosti okrog 26 kv.km. Zalego železa cenijo v tej pokrajini na 250 milijonov ton, zalogo premega v Kuzneckem bazenu pa na 450 milijonov ten. (Za primerjavo navajamo, da po ruskih cenitvah znašajo zalege v Sovjetski zvezi - železa: 10.800 milijonov ton, premoga: 1,654.000 milijonov'ton)v V težki industriji volja cd nekdaj pravilo: "ruda k.pre¬ mogu". Onstran Urala pa je to drugače. Ker je uralski premog manj¬ vreden in za novodobno pridobivanje železa neuporabijiv, morajo dovažati visekovreden gorilni materijal 1800 - 2000 lan daleč iz ' Anšera, Kuznočka in Altaja, področja,v obsegu okrog 25.000 kv.km« Kljub temu težkemu, v prometno političnem oziru še nerešenemu vpra¬ šanju pa so razvija težka industrija na in ob Uralu žolc pomembne, in zavzema vodilno mesto v ruski industriji ž 0 s tem, da na jv .žnej- ša podjetja težke industrijo izdelujejo še p- sobne predmete. Pako izdelujejo v Fa-niitogcrskem tanke in traktorje, v Sverdlovskem železniški materij al in vagone in v Orslcem Diesel - lokomotive. Med vojno se zgradili v vojaškem in stratogičnom oziru zelo pomembno železarne v Kuznecku,. ob Bajkalskem jezeru in ob reki Amur. Ozemlja ob Bajkalskem jezeru in ob Amurju so zelo oddalje- naiod evropsko Rusije, pa tudi od uralskega industrijskega področja. Zate so gospodarsko in industrijsko take zgrajena, da se sovjetske daljnovzhodne armade in vojno pristanišče Vladivostok po potrebi lahko oskrbuje samostojno in neodvisno od druge industrije. Iz te¬ ga vzroka so na arourski železnici zgradili drugi tir in severno od Bajkalskega jezera napravili novo, 2.000. km dolge železnico v Kom- som 'lsk. la mesto je imenovano tudi "mesto mladine”, se je že od lota 1952 razvijalo v t ;-žko industrijsko središče, ■ čeprav l.o.ži sredi divjine ob Amurju. Obdane cd gostih gozdov leži to. industrij¬ sko mostodzadesti daleč cd mandžursko meje, pa tudi od izliva reke Amur, da ga smatrajo za'noznvzetno. mursko ozemlje'je bogato različnih zomskih zakladov.Naj¬ važnejši so: železo (pridelujejo ga na 40 mestih), ptom-og (zalogo ceni je na 1.270 milijonov ton), zlato (mislijo, da ga jo okrog 6 milijonov kilogramov!), baker (ugotovljen na 66 krajih), za tem rebro svinec, cink, wclfrsm in petrolej. P •■'leg industrijskih središč evropske Rusije sc nastala §< večja v sibirskem prostoru.. Z industralizncijo ogroftinih ozemelj onstran Urala.je nastalo 'tudi veliko preseljevanje in naraščanje Štev. 173--Domači glasovi, 27-.VIII.1946.-- Str.4. prebivalstva, kakor se je to zgodilo v različnih evropskih državah. Produkcijska mesta Sibirije pridelujejo in izdelujejo danes vse, kar je morala Rusija nekdaj uporabnih dobrin uvažati."("Weltpresse" 15.8.1946.) . PRIGLASI ZA.DIJAŠKI KONViKT. Ravnateljstvo slovenske gimnazije v Peggezu poziva vse učenko -'in- učence J ' ki nimajo v peggeškem taborišču svojcev in žele stano¬ vati v konviktu, da se do l.sept. po dopisnici ali osebno javijo:., friijtnažij skemu ravnat el j siva ^da bc moglo preskrbeti dovolj pro¬ stora. V obeh konviktih je letos vse preurejeno in bodo prostori povečani, 'Morajo pa stanovati v konviktu vsi, ki nimajo v tabo¬ rišču svojcev. - Ravnatelj. - POIZVEDOVANJE. Kdor bi kaj vedel o Janezu Krivcu iz Šentjur¬ ja, 9 pri Mirni peči, ali o Ignaciju in Francetu Kastelicu iz Poljan pri Mirni peči, ea pro¬ simo, naj sporoči na naslov: Ana Krevs 7 3 Lake' shore Rd. Timm.ins • Ont. - Canada. . 90.000 SE JIH NOČE VRNITI. Člani- zavezniške komisije za Av¬ strijo so poslali vsak svoji vla¬ di poročilo o preseljenih' oseb‘ah v Avstriji. To poročilo ugotavlja, da je v Avstriji 430,000 preselje¬ nih oseb. Izmed teh se jih 90,000, vsi iz Vzhodne Evrope, noče vrni¬ ti v svojo domovino kljub vsemu prigovarjanju od strani raznih komisij, ki obiskujejo taborišča. Med njimi je rudi 25-000 Judov,. . večinoma v ameriški coni. Ostali so: 40.000 talcih, ki čakajo na povratek v zapadno in južno Ev¬ ropo, 100.000 takih, ki.se morajo na podlagi potsdamskega sporazuma vrniti v Nemčijo, ter 200.-000 Madžarov, Romuncev in Jugoslova¬ nov. ("The Daily Telegraph" 10. 8.1946.) NIC ZAVLAČEVANJA! V. angleškem tedniku "The New Statešman and Nation" je napisal dr.Ernest Jones članek o odnošajih zapadnih zaveznikov do Sovjetske zveze. Svoj članek zaključuje s stavkom*. "Samo : kadar se bomo odločno po¬ stavili proti Sovjetski zvezi, .bomo zrušili svet domišljije, in se znašli v -stvarnem . svetu, Tre¬ ba se je pa Odločiti, ali je bolje in koristneje to neizogibno operacijo narediti takoj ali po¬ zneje." - V istem listu pa 1G-. t.m. oporoka neki Horder in pra¬ vi, da se s prvo ugotovitvijo strinja, nikakor pa ne z drugo, ter nadaljuje: "-Tisti, Jp- nam svetujejo potrpežljivost z naši¬ mi sovjetskimi prijatelji in pa,A naj jih "skušamo razumeti", nas ™ hočejo pridobiti za isto poli¬ tično taktiko pomirjevnnja in zavlačevanja, kakršno smo izva¬ jali v letih 1938 in 39 in kate¬ re rezultate bridko obžalujemo." TRIJE AMERIŠKI VOJAKI, .so „ bili zadržani v Jugoslaviji'od '• februarja meseca do zdaj.'Zdaj' ' se : pcgajajo, da bi jih Jugoslavi¬ ja izpustila. -Tako poroča amer, vojni minister, ki tipa, da se bo stvar mirno uredila.' V MANDŽURIJI divjajo hudi bo¬ ji med komunisti in nacionalisti. Komunisti znova dolže Aiherikan- ce, da podpirajo Cangka jš.Tca, Ce £ ne prenehajo, se bouo obrnili na Združene narode. IZMENJAVA PREBIVALSTVA.Ju¬ go slovanska vlada je predložila Ogrski, naj bi ti dve državi izmenjali 'prebivalstvo po na¬ rodnosti. In sicer naj bi se to zgodilo eno leto po podpisanem miru. Vsak nad 18 let stari Madžar, ali Jugoslovan bi lahko optiral ali pa se dal repatriira- ti v novo domovino. V SOVJETSKI RUSIJI zdaj iz¬ vršujejo velike čistke med ko¬ munističnimi funkcionarji zaradi izsiljevanja in korupcije. Tudi v vojski delajo za dvig morale.