116. številka. Ljubljana, v torek 20. maja. XVII. leto, 1884 Ishaja vsak dan zvečer, izimdi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za leden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana bisi, »Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 20. maja. Izpovedati moramo, da uas obhaja vsakokrat, kadar dobimo vest, da pripravljajo in snujejo nera-čurji in Nemci, mej nami živeči, kak izlet, nekaka bojazen, ker si vsekdar mislimo: Gotovo pride do prepira, morebiti celo do sukoba, kajti naši nasprotniki ne opuste niti najmanje priliku, da bi naših ljudij ne dražili in ne izzivali. Njih izleti prirejajo sena tak način, kakor da bi nalašč hodili domačine klicat „na korajžo." Jednake misli usiljevale so se nam tudi pred par dnevi, ko smo čitali, da so Celjski nemški in nemškutarski junaki določili izlet v Šent Jurij ob južnej železnici, ustanovljat krajno skupino nemškemu nSchulveremuu. Šent Jurij, ta prelepi in po svojih odličnih narodnjukih znameniti kraj, jim je že davno trn v peti in ni še dolgo temu, ko so nemškutarji po svojih listih trosili brezvestno laži o ondašnjem izbornom in prekoristnem „Cesarjevič Rudolfovem sadjerejskem društvu". Ker kratkonoga laž ni izdala, izumili so si krepkeje sredstvo, napravili so omenjeni izlet, češ, na ta način se nam morebiti posreči izzvati in prouzročiti kak izgred in naš namen je dosežen, kajti vbo krivdo navalili bodemo, kakor je že naša junaška navada, na Slovence in Če mogoče še na njih veljake. Po tej taktiki priredili so izlet. Pobrali so vse zagrizence, kar jih biva v Celji in v Štoreh, ter s posebnim vlakom odpeljali se v sicer idilično mirni Šent Jurij, delat propagando za zloglasni „Schul-verein". Kdor pozna Šent Jurij, temu je tudi znano, da je ondu „krajne skupineu toliko treba, kakor petega kolesa pri vozu, kajti Nemcev ondu ni, vrhu tega so pa tamošnji prebivalci v tako ugodnem gmotnem položaji in imajo vse tako dobro urejeno, da tudi brez „Schulvereina" izhajajo in naklonijo svojej deci pouk tudi v nemščini, kolikor se jim zdi primerno in potrebno. Izlet v Šent Jurij imel je tedaj že a priori demonstrativno lice in čudimo se, da ga politična previdnost ni preprečila, zlasti ker jej mora biti znano, da Celjski nemški matadorji neso priljubljeni po okolici in tudi biti ne morejo, ker v svojih glasilih uan na dan grdč in obrekujejo naše veljavne može, na&o duhovščino, naše narodne zavode, ker uporabljajo vsakeršna nepoštena iti gnusna sredstva in jih niti ni sram in strah, ponarejati celo pooblastila, ker so že v navadnem občenji toli provo-kantni, da se jih vsak miren človek rad 'zogiblje. Nemarno še podrobnega poročila, a po skromnih brzojavkah nam je že jasno, da so nemškutarji i ta pot dosegli svoj namen. Izzvali so izgred, v poprej mirni trg zase j ali so nemir, par naših ljudij spravili v zadrego, morebiti celo v nesrečo in zdaj jim ne preostaje druzega, nego po starem svojem običaji — debelo lagati in obrekovati. To je plod „Scbulvereina" in višje omike! Že se čita v nemških listih, da je bilo vse „planmassig vorbereitet", da so temu krivi prvaki, da je bila osnovana velikanska zarota proti Celjanom in jednake neslanosti in pričakovati smemo, da bodo hujskajoči nemški iisti odprli vse svoje zatvornice in napadali in grdili narcd slovenski in to V3e zaradi tega, ker bo „Schulvereiou" in njegovim agentom dopušča postopati proti pravilom, prirejati demonstracije, dražiti in izzivati narod. Skrajni čas je, da se \>-mu rovauju stori konec, sicer utegnejo dotični krogi biti neprijetno iznenađeni in bodo slabo hvalo želi za svojo brez-skrbnost in popustljivost. Sedaj že se jim v telegramih očita nebrižnost. Kajti, ako je bilo vse „planmasBig vorbereitet" in se je že več dnijotem govorilo, kakor pišeti „Tagespost" in „N. Fr. Presse", bi bilo vender tudi okrajno glavarstvo v Celji moralo o tem kaj znati, ker si ne moremo misliti, da bi ono jedino bilo „tujec v Jeruzalemu". In vender ni ukrenilo ničesar, tedaj nebrižnost! Ker bodo iz te rabuke nemški listi kovali kapital in jo razpihavali na vse strani, nam bode še o njej govoriti, osobito, ker se bode zopet pri tej priliki ponavljala stara basen o volku in jagnjetu, ker bodo naši nasprotniki tudi v tem slučaji kazali se nedolžne, kakor beli sneg, in vso krivdo zvračali na naše ljudi, na naš narod. Za zboljšanje delavskega stanja. i. — o.— Skoro jednoglasen je bil zadnjo soboto sklep drž'ivuega našega zbora, da se preide v po- drobno debato o obrtnega reda šestem poglavji, če-gar določila imajo delavcu dati nekoliko več varstva in za prve potrebe pomagati mu do boljšega stanja. Soglasje je v našem parlamentu redka in draga stvar, zato pa kadar se do te stvari dokopljemo, razlagamo si je tako, da predmet sploh dopuščal ni različnega mnenja in dvojbe, ali pa, da je bila nujna potreba, ki je zjedinila na parlamentnem bojišči stranke sovražne. Govori prošlega tedna v splošnji debati pričajo, da ima sobotni sklep temu poslednjemu razlogu zahvaljevati se za svojo skladno podobo! Z raznih stališč opazovali so govorniki predmet, kateremu naj bi se udahnilo postavno življenje in zato so bila njih mnenje različna, ali je vreden da se ga obda s postavnimi močmi in v koliki meri nej se mu jih podeli. Poslanci na levici prorokovali so mu slabo bodočnost in zla, ki jih bode napravila vsaka njegova stopinja, ali vender so konečno izjavili, da bodo glasovali za predloženo osnovo, vender so jej pomagali v sj ecijMno debato! Visoka zbornico družilo je ta pot jedno središče: strah pred socijalno nevarnostjo! Zavest, da nekaj se mora stoiiti, ako se hoče potolažiti mrmrajoče delavske oatalijooe, preoblastila je poslanske naše kroge tako, da so malo da ne soglasno sklenili prestopiti v podrobni razgovor o delavskem redu, kateri se je včeraj tudi pričel. Ni dolgo tega, ko je poudarjal proglas avstrijskih socijalnih demokratov, da vse gre rakov pot, samo jedna stvar napreduje, ta pa je socijalizem. Hipen pogled po svetu nam razodene, da je resnico izpregovoril proglas z le-to trditvijo. Od vednostnih raziskavanj pa do vsakdanjih pogovorov, vsi se vrtijo ob jedni in isti reči, ob socijalnom vprašanji. Po-prijela se ga je ved*, in pozornost svojo so obrnile na-nje parlamentarne zbornice, za kar nam zlasti pričajo komaj pretekli in sedauji dnevi! Modrovanje pa, ki je v javnem in privatnem življenji namenjeno vprašanju soajaluemu, mnogotero je, raznolčao in raznomiselno in godi se mu pri tem — da se izrazimo z besedami kancelarja Bismarcka — kakor je v zdravilstvu navada, da hoče vsakdo govoriti, in more vsakdo povedati svojo mi&el! Zdravniki, ki lečiti hote človeške družbe gobovo truplo, imenujejo se anarhiste, nihiliste, komuniste in socijalne demokrate! S „peklenskimi stroji" in z dinamitom, s si- LISTEK. Knez Serebrjani. (Buski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIV. Poglavje. Pun t razbojnikov. (Dalje.) Silen Klis naprav'le so te besede na tolpo. Ganilo ni to pogumno govorjenje le jednega samega zastarelega grešnika, ne samo v jednem surovem srci se je razvnela ljubezen do domovine. Stari razbojniki so prikimavali z glavo, ter pogledavali drug druzega. Glasni klici slišali so se mej občnim razgovarjanjcm. — Kaj! — rekel je jeden, — saj res ne smemo pustiti onečistovati cerkev božjih! — Ne smemo, ne smemo! — ponovil je drugi. — Smrti itak ne odideš! — pristavil je jeden, — boljše je umreti v boji, kakor pa na vislicah ! — Res je! — zaklical je nek Btar razbojnik, — kajti lepa je smrt v boji! — Naj bo, kar bo! — rekel je, stopivši na prej, mlad razbojnik: — jaz ne vem, kaj mislite drugi, a jaz pojdem na Tatarje! — Jaz tudi! jaz tudi! jaz tudi! — zakričali so drugi. — Govore o vas, — nadaljeval je Serebrjteto 1848. Vihar ta je razrušil poslopje orgauizovane nesvobode in privilegovane&& prava! Splošua svoboda razvila je svojo za;^uv0< Sumno jo je pozdravljala Evropa po svoje.*;,/veiiije,n delu, od nje je pričakovala svoj zlat'/'vek. Veselil se je je tudi delavec iu m.deJ£pol'n atopii je V£ za_ druge — I vinarjem <; Bii je SVoboden, sam- tw°i*jfift*ffioTgo\ Sostd, ki je imel dva vinarja, pobegnil je svobodni vinar ua-se, da je imel vinarje tri, ker zakon ekonomije j«; t«k! Hipoma je bilo videti, da ima jeden vinarje tri, a drugi nema nobenega. To pa ue more biti jednakost, nikakor ne more biti! Vt lika revolucija ustvarila je svobodo za vse, ker u; pomislila, da slabotna gospodarska sredstva ue smejo hoditi vsako po svojem potu, nego če hočejo obstati, morajo združena biti in v orgauizovanem sodelovanji. Ali stvari pokazale so same j)0 sebi, da je podrobna svoboda uprav tuka sovražnica joduakosti, kakeršna jej je orgonizovaua nesvoboda. Kjer je namreč neomejena svoboda doma, tam ne more nobene meje prestopiti, kdor močim hoče zatirati iu zatreti slabšega! Svoboden kupital izpodjedal je svobodno razcepljene koreninice malim obrtnikom in delavcem, spravljal jih ob vso odporno moč in rezati jim začel kruh svoje milosti in nemilosti! Oči so s nova videle pred sabo nejednakost in za- visnost. Nova, nevarniša oblika socijalne hipo-hondrije se je polastila teh krogov. Premnogi zdravniki so jeli misliti na zdatoo pomoč, da bi rešili njih in — sebe. Zdravila pa se ponujajo, kakor smo že rekb, jako različna! ..Glasbene Matice" občni zbor. 19. maja 1884. V 10. dan julija 1871 objavil je v našem listu gosp. V. Valenta obširen poziv, v katerem je po udarjal potrebo muzikalne izobrazbe našega naroda ter vabil naše občinstvo, da mnogobrojno pristopi k „Glasbenej Matici," katera se je kmalu potem dejansko ustanovila. Ako sploh katerega društva, smemo so po vsej pravici veseliti ttGlasbene Matice/ katera ima v razmerno kratkem času svojega delovanja zabeležiti toliko uspehov na polji glasbenem, katera je tako izdatno obogatila naše muzikalno slovstvo, ter v zadnji čas začela tako plodno in sistematično širiti svoj delokrog in vzgojevati naš naraščaj, da smemo na njo v istini biti ponosni. Žal! da se tudi pri tem zavodu ue moremo izogniti trpkej opazki, da se tudi pri „Glasbenej Matici" pojavlja nekaka nestalnost, ne glede vodstva in odbora, marveč glede občiustva. Da so vsi člani, ki so se kdaj upirali, ostali stalni, brojila bi „Glasbena Matica" na stotine člunov, bila bi v še ugodnejšem denarnem stanji iu možno bi jej bilo storiti še ve5 za svoj preblagi smoter. Vsled omenjene nestalno -t., in ue-brižnosti da niti vseh muzikalno izobraženih Slovencev ne nahajamo v vrstah tega prekori3tnega zavoda, ukoravno je letni dunesek jako nizek in dobiva vsak člau toliko in tako izbornih proizvodov, da njih vrednost sigurno prezeza pičlo letamo. Na-dajamo so, da se bode tudi v tem oziru obrnilo" ha bolje, da se bodo naši rojaki v bodoče bolj goreče zanimali za ta zavod, o čg^aV uspešnej delavnosti se mok'o osvedočiti iz^raHledujih poročil. Včerajšnjtj£.£'zbora udeležilo se je 27 članov. Predsednik .?£ r> R a v n i h u r pozdravi navzočne, risa v kratkih potezah delovanje društva, omeuja gosp. Stegna rja in g. Alfreda Ledenika kot posebno zaslužnih mož, katerima se jo zahvaliti, da se „Glas bena Matica" sme staviti v jedno vrsto z drugimi jednakimi zavodi ter izraža nado, da se čez leto vidimo v če večjem številu. Čita se potem poročilu blagajnikovo, kateremu povzamemo te-le podatke: Dohodkov bilo je 2505 gld. 91 kr., izdatkov pa 2199 gld. 51 kr., tedaj je v gotovini ostalo 306 gld. 40 kr. Ker ima društvo razen tega pri obrtnem podpornem društvu naložene ustanovuiue 980 gld , jeden delež „Narodnoga doma" za 200 gld. iu oirestovauega napitala 403 gld. 80 kr. izuaša ves deuarui imetek 1 9 50 gld. 2 0 kr., od katere vsote se more tekom leta za šolo in za društvene muzikalije porabiti 770 gld. 20 kr. Potem poroča tajnik g. Stegnar: Slavni zbor! Dasiravno odbor ,, Glasbene Matice" o svojem delovanji mej letom ue priobčuje posamičnih poročil po slovenskih časopisih, vender naj častiti gospodi društveniki ne mislijo, da je odbor mlačno opravljal izročeni mu nalog, določen po „pravilih" ; storil je marveč vse, kar je po svojih skromnih močeh zmogel. V kratkih in glavnih potezah hočem torej podati slavnemu zboru podobo o društvenem stanji minulega XI. društvenega leta. Odbor je imel 6 sej. Iz dotičoih zapisnikov je povzeti, da so se v lanskem občnem zboru voljeni odborniki konstitovali in da so določile naredbe zaradi izvršitve sklepov zadnje glavne skupščine vzlasti zastran navoda za igro na klavirji, zastran diplome častnemu Članu gosp. A. Forsterju, zastran razpisa učiteljske službe v glasbeni šoli in ž njo združene letne plače. V prvi odborovi seji se je tudi določilo, da se nauk v glasbeni šoli za prvo leto s koncem junija sklene. Mej tem je odbor vso svojo skrb obrnil na pridobitev zdatnih podpor za vzdrževanje glasbene šole. Največ nade je gojil, da dobi „Glasbena Matica" od države nekoliko subvencije, kakeršna je bila od gospoda ministra za nauk iu bogočastje že na prvo našo prošnjo do veleslavne viade obljubljena s pogojem, ako se društvo izkaže, da v svojem glasbenem zavodu vzgoja mladino v muziki. Ker je društvo tej zahtevi pričenši z 9. novembrom 1. 1882 zadostilo, upal je odbor, da državna podpora ne bode izostala. A niti na prvo prošnjo dne 12. decembra 1882, niti na drugo dne 8. avgusta 1883 ni bilo nikakega ministerskega odloka. Zato je odbor že premišljeval v svoji drugi odborovi seji dne G. septembra 1883, dali bodo moč nadaljevati in vzdrževati glasbeno šolo. Glede na godbeno šolo je bil položaj „Glas-bene Matice" res jako neugoden in utegnil bi odboru veliko preglavico delati, a pesimistične misli so se morale umakniti zaupanju v dobro stvar, odbor je sklenil vztrajati in — hvala neupogljivemu trudu g. prvoseduina Fr. Ravniharja, g. podpredsednika Alf. Ledenika iu drugih odbornikov — našla so se sredstva, dvomljivemu obstanku pridobiti trdno podstavo. Na prošnjo „Glasbeue Matice" je slavni deželni zbor v IX. seji dne 9. oktobra 1883 glasoval za 500 gld. podpore iz deželnega zaklada za 1. 1884. Istot .k je slavno mestno starešiustvo naklonilo za šolske namene 500 gld. v seji dne 4. janu-varja 1884. Kakor prejšnja leta je tudi slavna kranjska hranilnica za tekoče leto podarila društvu 50 gold. podporo za izdavanje muzi kalij. Za blago naklonjenost in zdatno podporo omenjenih korporacij naj bode na tem mestu ponovljena i najprisrčnejša zahvala. Slava! In državna podpora? — Skoro da nesmo več ! nadejali bo je, dasi tudi smo dno 27. decembra 1883 tretjo prošnjo vladi predložili; prišla je tudi, sicer v pohlevnejši obliki 200 gold., a vender je tem važneja, Čim težavneje se je njega ekscelenca gosp. naučni minister odločil za njo, a to le na vztrajno posredovanje našega deželnega predsednika, visoko-rodnega gospoda barona Aud. Winklerja, ki z dobro-dejnimi simpatijami zasleduje našega glasbenega zavoda popolno zadovoljiv razvoj. Uvaževaje te izredne zasluge blagega gospoda pokrovitelja prosim slavni zbor, da mu Btoje izrečemo prisrčno zahvalo z navdušenimi slava-kiici. (Daljo prih.) — Poginejo naj Tatarji! Poginejo naj sovražniki ruske vere! — kričali so neprestano razbojniki. — Pelji nas na Tatarje! Kje so oni, ki po-žigajo naše cerkve? — Pelji nas, pelj: nas! — razlegalo se je od vseh stran;j. — V ogenj s Tatarjem! — zakričal je nekdo. — V ogenj ž njim! V plame ! — ponovili so drugi. — Počakajte tovariši! — rekel je Serebrjani: — poprej ga dobro izprašajmo. Povej, — rekel je knez, obruivfti se k Tatarju, — ali vas je veliko? Kje taborite? Tatarin naredil je znamenje, da ne razume. — Počakaj, knez, - rekel je Poddubni: — mi mu borno že razvezali jezik! Todaj, Hlopko, prižgano tresko. Tako. Nu, kaj, ali bodeš govoril. — Bodem, očka! — zakričal je obžgani Tatar. — Ali vas jo mnogo? — Muogo, očka, mnogo! — Koliko? — Deset tisoč, očka; zdaj deset tisoč, a jutri pride jih Še sto tisoči — Tedaj ste vi samo napreda! Kdo vodi vas? — Han! — Sam hau? — Ne sam! Han pride še le jutri; zdaj jo prišel Širiuski knez Šaktnat! — Kje je njegov tabor? Tatar je zopet pokazal z znakom, da ne razume. — Oj, Hlopko, podaj ogor! — zakričal je — Blizu je tabor, očka, blizu! — hitel je odgovoriti Tatar: — jedva deset verst od tod. — Kazal nam bodeš pot! — rekel je Serebrjani. — Ni mogoče, očka! Ni moč zdaj videti pota, očka! Jutri ga bodem kazal, očka! Poddubni nesel je gorečo ogor k zvezanemu Tatarju. — Ali boš našel pot! — Bodem, očka, bodem! — Dobro, — rekel je Serebrjani, — zdaj se najejte, bratci, in nasitite Tatarja, potem pa takoj odrinemo! Pokazati hočemo tem vragom, kaj je ruska sila ! (Dalje prih) Politični razgled. Notiaiijc dežele. V Ljubljani 20. maja. Zbornica poslancev državnega zbora začela je včeraj specijalno debato o delalskem iedu in bode to predlogo rešila do petka, če to drugače ne bode mogoče, bode pa zbornica tudi zvečer imela seje. To zasedanje državnega zbora se bode končalo 24., po druzih poročilih 27. t. m. Gospodska zbornica bode pa nekaj dalj časa zborovala, da reši najnujnejše zakonske načrte, katere je že vsprejela zbornica poslancev. Zakona o odškodovanji nedolžno obsojenih in o državnem račuuišči pa neki ne prideta več v tem zasedanji na vrsto, in kakor se sliši, sta ju dotični komisiji jako spremenili, tako da bosta najbrž iz gospodske zbornice prišla do nazaj v zbornico poslancev. Pred vsem hoče gospodska zbornica, da bi predsednik državnega računica ne bil neodstavljiv. To so zahtevali Cehi že v zbornici poslancev. Ogerski državni zbor se bode danes s pre-stoluim govorom slovesno zaključil. — Ia baš sedaj so se v Pešti na cesarskem dvoru zbrali vsi najvišji dostojanstveniki cesarstva. Nadvojvoda Albrecht podal se je iz Belega grada, kjer se je bil sešel s srbskim kraljem, v ogersko stolico. Grof Kalnokv, grof Bvlandt, šef generalnega štaba, Beck, poda'i bo se tudi v Pešto. Domneva se, da so se ti visoki, zlasti pa vojaški dostojanstveniki zbrali, da se posvetujejo o važnih vprašanjih, pred vsem o organizaciji državnih železnic. Vnauje tlržave. Pred včeraj se je sešla srbska skupščina. Predsedoval jej je Aleksej Zdravkovič. Izvolili so se Člani verifikacijskega o I seka. Zbornica se pa bode konstituirala Se le, kadar bode končal ta odsek svoje seje. Shod nemških narodnih liberalcev v Bero-linu. ki je bil v nedeljo, se je izrekel za Bismarckovo Bocijalno politiko, ob jednem pa sklenil, ustavljati se vsakemu omejen) u ustavnih pravic in odbil je vsako združenje s kako drugo stranko. Na tem Bhodu so se popolnem sporazumeli severno- in južno-nemški narodni liberalci. — Koliko spoštovanja ima pruska vlada do parlamentarizma, pokazala je v petek v pruskem deželnem zboru. Ko so prišle verifikacije nekaterih volitev na vrsto, pri katerih so se godile vsled pritiska vladnih organov razne ne-rednosti, zapustili so vsi vladni zastopniki iu komisarji zbornico. Dane prideta liolaudcšk i kralj in kraljica v Bruselj obiskat belgijsko kraljevo rodovino. Lansko leto sta se pa bila Bešla belgijski in holande-ski kralj v Spaa-u. Poprej je pa uad petdeset, let vladala neka mržnja mej tema dvema narodoma, katera vežejo razni skupni interesi. Poslednja leta je ta mržnja začela pojenjavati in danes bode dovršeno sporazumljenje obeh narodov. Vsi belgijski časniki proslavljajo holandeškega kralja kot pravega ustavnega vladarja. Holand^ška in belgijska zbornica izrazili sti že svojo radost zarad sporazumljenja obeh narodov. Vodje 8«"iI liIb konservativcev sklenili so pri drugem branji volilne reforme v zgornjej zbornici staviti nek predlog, ki bo jednakega pomena z zavrženjem te zakonske predloge. S tem hočejo prisiliti vlado, da bi razpustila spodnjo zbornico. A tega ne bodo dosegli, kajti vladni listi že sedaj pišejo, da vlada ne bode razpustila parlamenta, naj tudi propade volilna reforma. Angleška vlada je, kakor „Times" poročajo, obrnila so na francosko vlado, da naj se ta izreče o kakovosti in obsegu kontrolnih pravic v Egiptu, katere bi se moralo zopet ustanoviti. Zlasti hoče Anglija zvedeti, ali Francija želi, da bi vse vlasti se udeležile te kontrole, ali naj bi se ta kontrola raztezavala samo tu finančne zadeve, ali tudi na upravo Nilske dežele. Na ta vprašanja pa Francija še ni odgovorila, če so Be sploh stavila. Nemški listi pa pišejo kaj nepovoljno za Anglijo o egiptovskih zadevah. Tako se piše v „Kolnische Zeitung" iz Berolina, da so vse države prevzele dolžnost v egiptovskih zadevah kaj govoriti, in to ne le o finančnih, amjmk tudi v administrativnih. Anglija bode prav storila, ;iko bode manj napenjala svoje strune, kajti sedaj pijejo nekateri angleški listi, kakor bi se nobena vlada ne smela dotakniti angleškega vladanja v Egiptu. Anglija naj ne pozabi, da ni nobena sila prve vrste, kar se tiče moči na suhem, da še Sudana ni mogla obdržat', kar so zamogli vsi podkrniji počenši od Maboined Alija. N.idalje je že tolikokrat zagotovilu, da hoče umakniti svoje čete iz Egipta, kakor hitro bode mogoče. Egiptovske čete so pa sedaj jako nezenesljive, in jedna oborožena vlast mora biti v Egi|>tu, da v iruje red. Morda Še Anglija pride na prvotno misel, da naprosi legitimnega višjega gospodarja Egiptu, sultana da pošlje v Egipet svoje čete. Večkrat je že pač obžalovala, da je turškemu sodelovanju stavila toliko zavir. Ako se v Daily News iz Assuana prav poroča ima Mahdi zopet jeden nov vspeh v Sudanu zaznamovati Fascher, glavno mesto fanatičnega Dar-fura se je udal nekemu Mandljevemu poveljniku. To poročilo priuesel nek vladui uradnik, ki je pred petimi tedni bežal iz ElObtida. V Fuscberu je ko-mandaval Slatin boj, ki je rojen Avstrijec. Garni-zija štela je 9000 mož, kar pa je gotovo preveč povedano. Privojevanje tega mesta imelo bi gotovo velik pomeri za Mabdija. Imel bi prost hrbet, poleg tega je pridobil novo orožnico in podkrepljenja, zlasti dobre konjice, kajti Darfurjanci so dobri jezdici. M;.luli sedaj neki misli marširati na Chartutn. Daily News mislijo, da bi bilo treba 50000 mož za zo-petno /avojevanja Sudana, za rešitev Gordona pa zadostuje ekspedicija po Nilu s 1000 mornarji in z dvauajstorico majhnih parnikov s topovi. — Britanskega agenta v Berberu, mr. Cozzija in jednega bratranca Hussein paše so na begu iz Berbera arabski roparji nedaleč od AbuHameda ujeli. Občni zbor deželnega domoljubnega društva udov rudečega križa za Kranjsko. V petek IG. maja vršil se je v magistratui dvorani jako mnogobrojno obiskovan občni zbor tega društva. Prvi podpredsednik dvorni svetovalec grof Choriusky, ki je prevzel predsedništvo v zboru, zaradi bolezni predsednika dra. viteza Stbckel na, pozdravi zborovalce in naznani, da se je število članov lansko leto zelo pomnožilo, za kar gre zahvala deželnemu predsedniku g. baronu Winklerju, katerega trudu se je zahvaliti, da se je po deželi ustanovilo toliko podružnic, za kar izreka zbor jednoglasno zahvalo. Nadalje posebno laskavo naglasa g. grof C h o-rinskv delovauje Ljubljanskih veteranov, ki so pripomogli, da se je ustanovila tudi v Ljubljani rudečega križa kolona št. IG. Zato izreka zahvalo veteranom Ljubljanskim, posebno pa njih neumorno delujočemu predsedniku, g. Juriju Mibaliču. (Zbor z dobro-klici pritrdi.) Odbornik g. cesarski svetnik Murni k potem obširno poroča o društvenem delovanji preteklo leto. Članov pri deželnem društvu rudečega križa jc 172, nekoliko manj kot lani, kar pa ima uzrok v tem, da se je po deželi ustanovilo trinajst podružnic, katere brojijo 667 članov. Račun kaže dohodkov 1246 gld. 15 kr., in če se priračuni premoženje začetkom leta 1882 z 1148 gld. 46 kr., je vseh dohodkov 2394 gld. 61 kr. Stroški so znašali 418 gold. 85 kr., mej temi pa je uštetih 30°/0 (357 gld. 25 kr.), katere je deželno domoljubno društvo plačalo v osrednji zaklad avstrijskega društva rudečega križa na Dunaji. Premoženja v denarjih je 1976 gold. 36 kr., v obligacijah in srečkah pa 250 gld., tedaj skupnega premoženja brez inventara 2226 gld. Pomnožilo se je tedaj lani za 827 gl. 90 kr. Za prostovoljno sodelovanje v času vojne oglasilo se je, 14 zdravnikov, mej temi jeden za službovanje na bojišči, 3 lekarji, da bodo opravljali službo v tukajšnje] lekarni c. kr. vojaške bolnice. Pri prenašanji ranjenih in bolnih vojakov v času vojne pa je obljubilo sodelovati: Ljubljansko veteransko društvo (še posebe), telovadno društvo „SokolJ, „Laibacher Turnverein" in prostovoljna požarna hramba Ljubljanska. Nekaj veleposestnikov kranjskih in pa najemnik kopeli v Toplicah na Dolenjskem, g. Kula vic, obvezali so se, da prevzamejo 138 ranjenih in bolnih vojakov v svojo popolno oskrb. Za strežnike in strežuice se bode moralo še skrbeti, ker seje društvu od strani vojaškega poveljstva naznanilo, da bode treba 67 tacih osob za reservno bolnico, ki se ustanovi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem ali v Istri. Materijal društva vreden je 450 gl. 30 kr. Poročilo potem opisuje ustanovljenje kolone rudečega križa št. 16, po tukajšnjem veteranskem društvu in povoljni uspeh izpita v 28. dau oktobra 18S3. Tudi naznanja, da je prišlo vse orodje in vozovi za Ljubljansko kolono, ki so spravljeni v zasebnem poslopji društva. Zvezno društvo na Dunaji se izraža jako pohvalno o preskusnji veteranov in izreka zahvalo vodstvu c kr. vojaške bolnice in gospodom učiteljem, zdravnikom in častnikom za pouk veteranov, isto tako c. kr. dvornemu svetniku gosp. grofu C h urinskemu in štabnemu zdravniku g. dr. Stawi-u. Vodstvo zvezuega društva radostno naznanja, da se je posrečilo pod vzvišenim gaslom Nj. Veličanstva: „Viribus uuitis" ustanoviti v Avstriji trideset kolon rudečega križa, ki brojijo 1050 mož in da se zamore avstrijsko društvo rudečega križa ponašati, da ima v Evropi najbolj urejeue in najšte-vilneje pripomočke. K temu pa so izredno mnogo pripomogli veterani. Zvezni odbor tedaj izraža po-sebuo gorko zahvalo Ljubljanskim veteranom, v prvej vrsti pa, predsedniku g. Juriju Mi-haliču. (Živahni dobro-kbci.) G. c. kr. vladui svetnik baron Pascotini-Juriškovie nasvetuje, da se račuu društva odobri, poročilo odbora vzame pohvalno na znanje in se izreče društvu Ljubljanskih veteranov zahvala, isto tako društvenemu odboru. Baron Rechbach nasvetuje, naj se odbor, kateri je tako izvrstno društvu na korist posloval, izvoli zopet per aclammationem. (Zbor pritrdi.) Cesarski svetnik g. Murni k predlaga, naj se mesto jednega umrlega in jeduega uda, ki se je preselil na Dunaj, izvolita gg.: predsednik Ljubljanskega veteranskega društva Jurij M i h a 1 i 6 in c. kr. vlade svetnik baron P ase o t i ni - J e r i šk o v i č, čemur zbor pritrdi. Predsednik g. grof Chorinsky zahvali se za odboru izjavljene zahvalo in sklene zborovanje s trikratnimi „živio" in „bochM-klici na presvitlega cesarja. Domače stvari. — (»Glasbena Matica.") O včerajšnjem občnem zboru poročamo obzirno na drugem mestu, tu pa nam je zbeležiti izd volitve. Izvoljeni so: Fr. Ravnikar predsednikom s 16 glasovi: Stegnar tajnikom 27 glasov. Odborniki: Ohm pl. Janušovski 26, Karol Žagar 26. dr. Josip Stare 26, dr. Karol vitez Bleiweis 25, Razinger 25, Burgarell 24, Gerbio 24, Valenta 24, Drenik 23, Fajgelj 23, Gregorčič 22, Žeiovnik 22, A. Rohrmauu 21, ŠuŠtaršič 21, Gruntar 17, Juvanec 17, Ledenik 15, (11 glasov kot predsednik) P A. Hribar 13 glasov. Gosp. Al- fred Ledenik je pred volitvijo izjavil da ne prevzame predsedništva. — (Iz državnega zbora.) V sobotni seji državnega zbora sh je zvršilo drugo branje osnove zakona, s katerim je potrjeni sklep kranjskega deželnega zbora glede prikladov k direktnim davkom za kranjski zemljiško-od vezni zalog v letu 1884. — (Zabave v Ljubljanske j kazini.) Če se vinjeni kmetski fantje kje sporekd ali stepo takoj navstane krik po vseh nemških listih in celo uradna „Lajbaherica" je nedavno v nekej genijalno-dovtr. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 a Trammway-druŠt. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 55 kr 81 r 30 101 , 90 95 , 90 854 _ 315 * 90 122 — t u ; 67v, r» . 73 . 65 it 124 , 25 n 173 „ 75 n 101 . 85 122 . 60 92 „ 25 c 88 , 85 n 104 n 50 115 . 25 122 ■ 50 •» 108 , 40 107 . 25 176 . 25 19 114 n 10 221 , 40 n dvonadstrodna, Bolidno zidana, z opekami krita, katera leži na prav ugodnem kraji glavnega trga v Rudolfovem s pri-zidanimi hlevi in zadej ležečim vrtom se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Pripravna je za vsako kupčijo, posebno krčmarstvo. Natančneje se izve pri c- kr. motarji dr. Al« blnu Pomiku v Radolloveiu. (345—2) V kavarni pri Slonu vsak ćLan ( sladoled. (349—1) (ploščnato glisto) prežene d.r. Blocli zisi ZD-u.na.3i, Praterstrasse 42, tudi pismeno. (90—8) ^k- >^ **^^ 1 ) ^^^^ > Drogerija I Antona Mazzoli-ja v Gorici v gosposki ulici „pri črnem orlu" in poddruinica v Via Giardino st. 24. Velika zaloga drog (dišav) in barv, suhih in mletih na olji. — Laki (firneži) in čopki vsake vrste. — Barvarske potrebščine najfinejše. Prva in močna zaloga portlanditkega cementa, kakor tudi riinskeiea cement« iz Terbovelj, najboljih vrat, pohvaljenih in obdaro-vanih na ra-nih razstavah. Najboljša vrsta mletega žvepla za trte, z Rimskega in s Sicilije. Vse po tako nizkih cenab, da se ni bati konkurence (pretekanja). (300 —3) NAJBOLJŠI VV\R ZA C\GAR£>A * Je pristni C Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOTJBLiON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. ,500 ^pEUILLESI Fac-SImile de l'Etlguette IT Rn Št. 272. Razglas. (350—1) Pri županstvu Marija-CJradec poleg Laškega (Tiiffer) razpisana je služba občinskega tajnika z mesečno plačo 20 gld. a. v. in s prostim stanovanjem. Zahteva se popolno zmožnost slovenščine ter slovensko uradovanje. Prošnje naj se uložijo do 29. junija* t. I. pri orne-njenem županstvu. Županstvo Marija-tiradec poleg Laškega, dnč 19. maja 1884. Župan: K le z in. Št. 988. Razglas. (336—3) 1 1 Mesto Ljubljansko proda svoj ob Tržaškej cesti pod c kr. tovarno za tobak ležeči, obgraieni, spdaj za drevesnico rabljeni vrt. ki meri 613 I 1 sežnjev Podpisani magistrat vsprejema v uradnih urah do 31. maja t. I. dotične pismene ali ustne |>onudbe. Mestni magistrat v Ljubljani, v 8. dan maja 1884. za frančištansio cerkvijo, v g. J. Vilhar jevej hiši, pleskar za stavbe in hišno orodje, lakirar in slikar flrmnih tabel. Vred,aj«ti oljnatih barv, flrnižev in lakov n«, cli*ol>iio in debelo, ter vsega v to stroko spadajočega orodja, kakor ČopiČCV (pinzelnov) itd. — Prevzame pleskanja za vsa slavbena dela in poprave v mestu kakor na deželi po najcenejših cenah in zagotavlja točno in dovršeno izvrševanje svojega dela. Za mnogobrojna naročila se priporoča HUGO EBERL v Ljubljani. (288—4) ama BUDIMSKA Ak6czy r o rx .6 i c a w katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stiilzel v ftfonakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Tieliborne v Londonu, priporočajo profesor dr. (»ebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Itokitanskv v Iuomostu, profesor dr. Zetssel na Dunaji in profrSOr dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno bh uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno |»riporoča. Dobiva se po vseh lekarnah iti prodajalnio&h mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izredno Budimska Rakoczv (240—12) Lastniki bratje Loser v Budapešti. (M P o P- co to S -s t_i. ~ CD CO E2 — BAN Kil A U S „LEITHA" (Halmui), Wien, Schotleurinrj 15, vis-a-vis der Borse. ffDIc DerfeitArn mi ^e&ermaiiu (aui Bctlonam), (d lanflf 6er SPorrott) retct>t. orati* unb Uatito m\\txt Ifoeben trfAunfne. liudjft h)irt)»iflc, OiIja;t»reidje mib intcrcffaittc fBrortjurc f.immt UniUerfnl-'verlofiiuo*' ! Italmber (100 ©eitfti, 4.'. "Jluflagr). T-ii::« fur Kapital, Sparanlage, Effecten-Spsculation, sovvie Losbesitzer tttrr« mib '»iirfc^iitcrrifeiiteit, arolc mit) tlrine ttapUatifttU. 9ttftltnte, 9t>OCt«ff«n »'H> '-iii-IUiUc c I. .......... ^ . ....>. .........•.........rf... iTIl... »-..... ......,<,,. „1.4 •trni h.rnnpmn.i<)lMI VII111 CIi D(t< Oll> 11110 .'lllijlil I, >1 l. ini . . I. ^ \ .». i i l ■ *- ■» . ..|»----- - r —.----- _ aUettdjen, con met\x ai l)ert>Drragen»rii 3»uvualrii bh Jiu trener C o m p a s t ibti j| '.Ufiin... _ nul(bcilini'llbc unb iiiii-iii: ihi hiti S Liiurtnmcnb bi'ilirod)t-nf Uiti-t ali* 9 J9F~ trenerkom. Sbiircti Mt (Vofititnien bt8 bfterretdiifđien lžitr«blatte«. bietet iommt«. euro*ia|fd)en Uof'Stiielbliiiu (alfabet ). aOfS Z Dateti u. tfi-lautcrunnen iibev Smortifatioii, ?tiunlit, <3«uritat u. fficfeii bev iiitcrvelrt)if'1) intnjir «nl«in"-P«bifrc. Z S'2tniitvM-.-iit.-n «dfe, torun&cntlnftuiiiiS.Oblinnr.. '4Jfiin»bciefe, '4>rloritiiteit, HcHtn b« «wrtlj, Znttf«Z liort- u. Jnbiifirii-oefflMdi. iSjotcu ic. crtlcitt biv Mjorilirili'bei-HOtener »one nrfltMmbre b.-it VJadjUjeili-u ba- -Jirouut,^ m mib aiu#laiibd»itbritM., erlftuterlfdinmtliAc tf»?«bitm*lonen bec «Brcutation, Muvirtit bie linmficii, »trtiiidjamutieii 5 Gteiontfif, (Suiiberfiun. "Veiii.imlidiiin,) oec !8al)iieii. šltfVtctcit. CtlaiMCit, ^Ditiibeiibeit ber Jnftitute ic. - 3m K «n|d)ln|fe bierait eiimfclilfii rctr bntt JlbuiiiicmetU aui ba« bfituiitcvvirf)tete, biUtafte 11116 rt-idUialltgftf ^ iiiiancielle, BSrsen- irad Verlosungsblatt „LEITHA". | Daefclbt, oncrfaiint al« imbarttiifdif« unb net»ifi(iil)aftt* 3nformatioiia-3ountat. betatbjt bei Stnuf, Uuitnufrf) p unb fOevtauf bon ŠottM*. UnUtat- unb C»iecuIo«iond»>abieren, unb scrjfid)itet aae fflt b« 3nt«effeiIt« m niiHrnSrocrtbCM 'Jiadjridittn unb trltbcinunactl auf Doltamirttiidiaftlivbcm (bebifli-, be« Jpoubel« unb ber Jubuniif. 1»™' m neb,fnbfte3itfDi-inatioiitiifofteniv(i. (»amialuia blofi fl. l.so mit »Pofnuffiibuiin. lProbe..nre flrati« unb ICOIICO. ^boitue. 0 mtntflfbuncii mit jebnn Xan« btguiiieit. — 35n« »anfban« „Veithn" uotlmijit Otfi ino ~»ad| e i 1 n tt> t či ^ ui e » H u f: t ct g c, [OtDli Ovbrv« q» gj^" f ii r d 1 e IV i c 11 e r Borse ju Kutatteitaeđtli tale CUtdj in aflen ©b *cm I at i on #f o r m e«. graniten, (SoiitOttial-, Iniifdjopetationtn, ic. I fyact unb rttVL ju Oti.iiiialcurjeii aeatu mafiinf !Hebt4iinn unb aeringe 'Dtouifion. MT VormeliiiMKe uuf* Worllii»»i>lere ^ bi« auf SDcitert« m bli>* 5M „ gittfčn pr.. iinn..(flfbillir.-u. u. brobifionlfrei) In Btbftrtn »eti-Sacn, bia \n Hn»'u 6e«<5iir9nxvtliti». Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'