ZAČETNA PROSLAVA 20-LETNICE SRA NASTOP PEVSKEGA ZBORA IZ MENDOZE El episcopado y ia ley tle radiodifusión Con la firma del arzobispo de Paraná, mons. Tortolo, presidente de la Conferencia Episcopal Argentina, se ha hecho llegar a la Presidenta de la Nación, señora de Perón una carta, en la que se expresan entre otros conceptos: “Es de público conocimiento que se está preparando una Ley Nacional de Radiodifusión, cuya importancia y gravitación en la vida de nuestro Pubelo ha creado un hondo interés por sus implicaciones sociales, morales y culturales. El Episcopado Argentino no es extraño a ese interés, y con ánimo de servir mejor a nuestro Pueblo y como leal aporte para quienes deban elaborar esta Ley y sancionarla, pone en manos de Vuestra Excelencia un haz de Documentos Pontificios. Son Documentos doctrinales que se fundamenta, tanto en le orden natural, como en las positivas exigencias de un orden social sabiamente estructurado. Entra en juego sobre todo el principio de subsidiariedad, según el cual a la Autoridad pública corresponde orientar y coordinar la actividad privada, estimularla y protegerla pero no suplantarla. Y en el caso parficular de los medios de comunicación social, se hace aún más necesario tutelar la libertad de confron tación de opiniones, así como la legítima autonomía de la cultura y la libertad de información”. Odmevi na tržaške manjšinsko konference Lakotu Od suše prizadetih obširnih predelov Afrike do velikih žitnih tržnic v Čikagu pa od zaskrbljenih vladnih funkcionarjev v Washingtonu do skoro praznih žitnih skladišč v Indiji se ves svet nahaja pred enim največjih problemov moderne dobe: pomanjkanje hrane, z milijonskimi žrtvami lakote. Že več let nazaj, zlasti pa v zadnjem času vedno več strokovnjakov in organizacij opozarja, da re svet bliža hudi prehranbeni krizi. V prihodnjih dveh letih bo zaradi lakote prizadetih milijone ljudi ter bo treba podvzeti akcijo na svetovni ravni, da se prepreči najhujše in da ne bo svet prišel v položaj. ko b,o pomanjkanje hrane postalo kronično. Daši je lakota vedno bila, zdaj na tem zdaj na onem delu sveta, pa strokovnjaki opozarjajo, da je sedaj zadeva bistveno drugačna iz treh razlogov: 1. Svetovno prebivalstvo narašča vedno hitreje, zlasti v revnih deželah, ki so najbolj podvržene lakoti. Lansko leto je svetovno prebivalstvo naraslo za 76 milijonov, doslej v enem letu največ v svoji zgodovini, število ljudi se je od konca 2. svetovne vojne podvojilo. 2. Daši je sicer vzporedno naraščala poljedelska proizvodnja, je to mogla zaradi enakega naraščanja tehničnih pripomočkov. Toda sedaj grozi pomanjkanje gojil in energije ter hitro naraščanje cen surovinam. 3. Zaloge žita, iz katerih so doslej mogli pomagati najbolj prizadetim delom sveta, so skoro pošle. Veliki ameriški žitni previški v prejšnjem desetletju so bili razdeljeni ali prodani. Medtem ko so zaloge žita leta 1961 bile e-nakovredne količine hrane, ki jo vse človeštvo porabi v 92 dneh, danes ne znašajo več kot za 26 dni. Z arabsko petrolejsko krizo so se zmanjšale zaloge umetnih gnojil. Brez teh in primernih naravnih klimatskih razmer, ki so zlasti letos bile slabe na severni polobli, se je svetovna prehran-bena kriza grozeče približala prej, kakor pa je bilo predvideno. Zaradi pomanjkanja gnojil še je močno zmanjšala žitna žetev v Indiji, ki je itak leto za letom odvisna od zunanjih dobav. Letošnjo jesen grozi Indiji silovita lakota, če ne bo pomoč pravočasno prišla od zunaj. Računajo, da bo v prihodnjih 12 mesecih v Indiji pomrlo od lakote verjetno do 50 milijonov ljudi. Po podatkih, ki jih ie zbrala Pre-hranbena organizacija ZN, je danes nad 10 milijonov otrok pod 5 let kronično in močno podhranjenih, nad 90 milijonov pa tudi nima nikdar dovolj hrane. Vsi ti so, tudi če preživijo, močno podvrženi kužnim boleznim. Nad polovico smrtnih slučajev v revnih deželah je v vrstah izpod 5 let starih otrok ter je do 75 odstotkov teh smrti kriva podhranjenost. Daši je pomanjkanje proteina eden glavnih problemov v teh deželah pa mnogi pozabljajo, da ogromno število ljudi trpi tudi na pomanjkanju škroba, ki je močan kalorični faktor. Področja, kjer je podhranjenost ljudi kronična, so raztresena širom našega planeta. Največji problem pa imajo brez dvoma Indija, Pakistan in Bangladeš s svojimi 700 milijoni ljudi. Druga taka velika področja se raztezajo ob južnem robu afriške Sahare, po severovzhodnem Brazilu, med andskimi Indijanci, v Mehiki in v revnih deželah Srednje Amerike. Doslej so bile samo ZDA, ki so s svojimi poljedeljskimi previški preprečevale na teh področjih še hujšo lakoto, večinoma z zastonjsKimi pošiljkami žitaric. Iz tkim. socialističnih držav z ZSSR na čelu, kjer vlada državni kapitalizem v najskrajnejši obliki, ni bilo pomoči. Nasprotno, ZSSR in njeni sateliti, med njimi tudi Jugoslavija, iz leta v leto uvažajo žito iz „kapitalističnih“ ZDA za svoje podhranjeno prebivalstvo. Slovenska kulturna akcija (SKA) proslavlja letos 20-letnico svoje ustanovitve 1. 1954, ter je zato namenila nekaj jubilejnih proslav tako ožjega kakor tudi širšega značaja. Ožjega so razni kulturni večeri, ki so letos namenjeni razgovorom o delu naših najvidnejših ustvarjavcih; kot prvi širši pa naj bi bil nastop pevcev, ki so po dirigentu povezani s SKA. Zato je Glasbeni odsek SKA naprosil ustvarjalnega člana prof. Božidarja Baiuka iz Men-doze, naj ga letos predstavlja on s svo-iim zborom, katerega vabi na koncert v Buenos Aires. Ta se je odzval prošnji, ki mu jo je osebno izrekel vodja gle-dališko-glasbenega odšel a N. Jeločnik ob gostovanju SKA v Mendozi z Rebulovo igro PJatova žena. Od tedaj se je' mendoški zbor pripravljal na koncert, s katei-im bi sodeloval pri jubileju SKA, obenem pa bi se predstavil buenosaireškemu občinstvu ob svoji 25-letnici. Gostovanje je omogočilo to, da je bil v četrtek Veliki šmaren, v soboto državni praznik in nato nedelja. Tako je naneslo, da so prišli pevci po 17-ur-ni vožnji na praznik v Slovensko hišo, ko so se med potjo ustavili za nekaj časa še pri romarski cerkvi v Lujanu, popoldan ob štirih. Takoj nato so imeli sv. mašo, med katero je govoril msgr. Orehar. Po opravilu je bila majhna pogostitev, na kar so se pevci razšli po svojih stanovanjih. Drugi dan je pevce povabil supe-rior slovenskih lazaristov blagajnik SKA Lado Lenček na obisk v Slovensko vas, kjer jim je pokazal lepo cerkev, misijonski zavod in šole, delo slovenskih gradbenikov, ter jim pripravil kosilo. Popoldan pa je bil ogled najvažnejših takih zgodovinskih krajev v Buenos Airesu kot so vladna palača, kongres, spomenik Krištofa Kolumba, spomenik Svobode, obelisk, Cabildo, katedrale, glavno pa je bil obisk enega nai-večjih svetovnih gledališč „Colon“, ki je trajal skoraj tri ure. Uprava je namreč pokazala posebno naklonjenost slovenski skupini ter jim razkazala vse prostore in jim razložila njih funkcije. Za to izredno pozornost v času, ko so bili že vsi, za obiske določeni dnevi zasedeni, so mendoški pevci upravi Colona še posebno hvaležni. Zvečer je bila skušnja v Slovenski hiši. Sobota ie bila namenjena odmoru, zvečer pa zahvalna sv. maša in koncert. Zahvalna sv. maša Ob pol osmih se je ob veliki udeležbi občinstva začela zahvalna maša ob 20-letnici SKA. Sv. daritev je opravil msgr. A. Orehar, sam redni član SKA, ob somaševanju dveh drugih rednih članov SKA: lazaristov Lada Lenčka in Franca Sodje. Ceremonijel je bil predsednik mendoškega zbora S. Grebenc. Prvo berilo je bral podpredsednik SKA arh. 1*. Eiletz, drugo berilo predsednik dr. Tine Debeljak in evangelij je pel blagajnik Lado Lenček. Nato je govoril msgr. Orehar prelep govor o poslanstvu in vrednotah kulturnega dela s posebnim pogledom na emigracijo, Slovenijo in © pomembnosti kulture sploh v povezavi z berili in evangelijem. Zaslužil bi in upajmo, da bo ta govor še kje priobčen. Med sv. mašo je pel mendoški zbor lepo slovensko sv. mašo tržaškega glasbenika U-balda Vrabca, zloženo za novi obred, ter je že s tem nastopom resnično presenetil s svojo pevsko kulturo. Vse vernike pa je prevzel tudi s svojim liturgičnim obnovitvenim sodelovanjem z mašniki ter je vse antifone, prošnje in povezave podal s petjem. Tako je tudi vse močneje prišlo do veljave „božje ljudstvo“. Vsa sv. maša je bila resnično dogodek v pevskem kakor liturgičnem pogledu ter smo zanjo SKA in mendoškemu pevskemu zboru pod vodstvom prof. B. Bajuka še posebej hvaležni. Pozdravni govori Nekaj minut po 21 se je začel koncert Mendoškega zbora. Pred nastopom ie bil pozdravni govor predsednika SKA prof. dr. Tineta Debeljaka. Pozdravil je častne goste: direktorja slov. dušnega skrbstva msgr. A. Oreharia. predsednika Narodnega odbora Miloša Stareta, predsednika Zedinjene Slovenije Boža Stariha, kompozitorja rednega člana SKA Draga Marijana š>-janca, predsednika pevskega' društva Gallusa Silva Lipuščka, kot predstavnika red. proizvajalnih pevskih zborov velikega Buenos Airesa, ter vse prijatelje pevske kulture kakor tudi še posebej SKA. V kratkih besedah se je soomnil 20-letnice SKA, omenjajoč meno kulturno pomembnost za emigracijo ter njeno nalogo predvsem v dveh smereh: s povezavo z našo duhovno tradicijo v domovini, predvsem z izdajami onih avtorjev, ki so zamolčani ali premalo upoštevani doma kljub svojim nespornim umetniškim vrednotam kot so Pregelj, Velikonja, Majcen, Balantič, Hribovšek, Kunstelj... ter z goiitvno sodobne kulture v vseh smereh duhovnega ustvarjanja, literarnega, likovnega, pevskega, znanstvenega itd., itd. 7 ustvarjanjem na ravni sodobno^ predvsem z dosežki zdomstva in zamejstva, neizključujoč onih iz našega ne-materialističnega duha v domovini in v svetu. Glavno misel pa je posvetil mendoškemu zboru kot sodelavcu na proslavi SKA in kot jubilantu ob srebrnem jubileju. Ta dan je praznik kulturne izmenjave med prestolnico in no-traniostjo države, je praznik dopolnjevanja in sodelovanja: kakor zbor sodeluje pri SKA, tako SKA daje okvir k njegovemu jubileju. Spominjal se je ustanovitve zbora pred 25 leti, ki ga je ustanovil sedanji dirigent, posebej pa je dvignil pomen njegovega očeta rav. Marka Baiuka, ki ga je vodil do smrti in pod katerim je dosegel naivišji vzpon z nastopom vseh slovenskih argentinskih zborov v Buenos Airesu 1. 1960. Tedaj je ta zbor bil zadnjikrat med nami. Za sedanji_,zbor pa je poudaril dve pomembnosti: njeno vsebinsko sestavo programa: domovinsko ljubezen do kra-ia in zgodovine ter njen sestav, ki ga nrikazuie mladega; saj so med 24-imi nevči, le še štirje (z dirigentom vred) iz garde ustanoviteljev, vse drugo je mladost, ki je največja garancija za bodočnost. Ustavil se je govornik ob središčni pesmi v sporedu, Ob Gorposevtski hvalnici, novi vkladbi v slogu X. veka na besede izpred tisoč let, ki so se uporabljale pri ustoličevanju karantanskih grofov, zahvaljujoč se za „kneza in gospoda po naši volji," ali pa tudi proseč zani. Ta bo zdaj prvič zapeta pred širšim občinstvom in govornik je prosil posebne pozornosti nanjo, kajti: kaj bi bila pri-merneiša himna za veličastne zaključke narodnostnih proslav v cerkvi in zunaj nje. Z željo, da bi zbor še dolgo v bodoče mogel izpolnjevati svoje geslo, ki mu ga ie zapustil v oporoko Marko Baiuk: „še bomo peli,“ toda dopolnjeno ..še bomo slovensko peli v Argentini, dokler bo živ slovenski rod!“ Po tem pozdravnem govoru se je v imenu Mendoščanov zahvalil za pozdrav predsednik pevskega zbora Stane Grebenc, ki je še posebej izrekel čestitke k jubileju SKA. Koncert Po govoru je nastopil pevseki zbor v številu 24 pevcev v narodnih nošah pod vodstvom prof. Boža Bajuka. Tako se je videlo iz programa, da je bil sestavljen po posebnem ključu kot pravi geslo: „Z našo pesmijo po domovini.“ Bil je to pojoč obisk domovini od Koroške preko Gorenjske in štajerske ter Prekmurja v Belokrajino, na Dolenjsko, Notranjsko in Primorja; pogrešali smo le Beneško Sloveniio. Toda to ie dopolnila Prešernova Zdravica, namenjena Slovencem „vsem, kar nas je“. (Nad. na 2. str.) V zadnji številki našega lista smo poročali o razvoju Mednarodne manjšinske konference, ki je bila meseca julija v Trstu. Konferenca, ki se je zelo pozitivno iztekla, in na kateri so nedvomno vodili predstavniki slovenske manjšine v Italiji, pa tudi iz Koroške, pa je po raznih odmevih pokazala tudi še, kakšna stališča zavzemajo določeni krogi in tudi nekatere oblasti, do manjšinskega problema, ali bolj določeno, do slovenskega manjšinskega problema. Na dveh mestih smo že omenili zadržanje uradnih ljubljanskih zastopnikov na konferenci, pa tudi zadržanje levičarskih krogov slovenske manjšine. Prizadevanju delegatov iz Ljubljane, da ne bi prišli v stik z zamejskimi Slovenci, in izbruhu sovražnosti dr. šiš-koviča ob omembi pok. dr. Lamberta Erlicha, naj dodamo še napad poslan ca v rimskem parlamentu Albina Serka na tržaški radio. V istem poglavju pa bi omenili, da je zastopnica Švice omenila, da se ji zdi, da tisti pripadniki manjšine, ki se vključijo v državne stranke, niso več manjšina, ker so nosilci oblasti. Tega bi se mogla zlasti zavedati ljubljanska vlada, ki vztrajno sili zamejske Slovence v tuje levičarske stranke. Pa seveda tudi tisti zamejski rojaki, ki se tem ukazom pokoravajo. Zanimivo je tudi pisanje italijanskega tiska, ki se je na splošno precej razpisalo o konferenci in tudi omenjalo manjšinski problem Slovencev. Ob tem pa „Katoliški glas“ iz Gorice ugotavlja, da vatikanski ,,L’Osservatore Romano“ v dveh objavljenih člankih sploh ni pojasnil, da je prišlo do konference predvsem zato, da bi imeli Slovenci v Italiji priložnost povedati kako si zamišljajo poslanstvo in dolžnost večinskega naroda, ki če je resnično demo-mokratičen, mora ščititi pravice vseh državljanov ne glede na njihov materin iezik. Vatikanski dnevnik piše o konferenci samo kot o priložnosti za srečanje znanstvenikov s politiki ter predstavnikov večine in manjšine. Pri tem zamolči dejstvo, da je Lila konferenca v mestu, kjer so konflikti med Slovenci in Italijani vsak dan na dlani in da ie ravno nerešljivost teh nasprotij dala pobudo za konferenco. Tudi v zaključnem članku „L’Osser-vatore Romano“ sploh ne imenuje Slovencev, niti ne smatra potrebno poročati da je mnogo govornikov spregovorilo o čisto pastoralnih problemih, o-ziroma konkretneje o neenakopravnosti in težavah slovenskih vernikov, za katere bi moral biti verski časopis posebno občutljiv. Ali pa smatra vatikanski list da je bolj primerno zapreti oči pred resnico, ki je v napoto in sramoto? Tudi tržaški škofijski list „Vita Nuova“ se ni kaj prida odrezal. Vendar ni mogel mimo dejstva, da so na konferenci imeli levji delež Slovenci in da nobeden izmed italijanskih predstavnikov ni vedel, kako bi se argumentirano zoperstavil obtožbam, ki so letele na razne organe italijanskih oblasti, tudi cerkvenih. Pri takem postopanju je pač treba omeniti msgr. Pavana, rektorja lateranske univerze, ki je prišel iz Rima v Trst, da bi opozoril, da je enciklika „Pacem in Terris“ še v veljavi. Spomnil se je na papeža Janeza XXIII., ki ie večkrat poudaril, da imamo vsi ljudje enako dostojanstvo in vsako zoperstavljanje, ki bi oviralo popolni razvoj manjšin, je tudi vrsta nasilja. Zato se morajo pripadnikom manjšin nuditi vsa primerna sredstva za zboljšanje njenih življenjskih razmer „posebej v zadevi njihovega jezika, kulture, navad, gospodarskih del in podjetij.“ (Mir na zemlji, 95). Toda italijanskih duhovnikov ni bilo zraven. Posebno pa je zamejske Slovence prizadelo zadržanje avstrijskih nemških zastopnikov na tej konferenci. Nastopilo jih je več, toda vsi so bili ubrani na isto noto, namreč da je v avstrijski republiki glede narodnih manjšin že vse ureieno in rešeno; če kai ni še povsem rešeno, so krive objektivne težave ne pa pomanjkanje dobre volje pri vladi. Kot opazovalec avstrijskega zveznega kanclerja se je konference udeležil di'. Rene Laurer. Med drugim je izjavil, da je člen 7. državne pogodbe v celoti izpolnjen z izjemo paragrafa 3 (ki urejuje, vprašanje dvojezičnih napisov — op. ur.) kakor tudi problem uporabe slovenskega jezika pred' sodišči in drugimi uradi. V posmeh vsem tem trditvam je prišlo sporočilo, da je ravno tiste dni avstrijska 1judska stranka vložila pri vladnem predsedniku Kreiskem zahtevo, da se mora izvesti štetje slovenske manjšine na Koroškem. Vse je torej lepo urejeno in rešeno, samo manjšino je treba prešteti. Tako hinavsko i-“ševanje manjšinskega problematike je ' tržaška konferenca odločno obsodila. Saj ni bilo govornika, ki bi kakršnokoli štetje manjšine zagovarjal, pač pa so številni vsako preštevanje manjšin odločno zavrnili in obsodili. Pravice državljanov ne slonijo na njih številu, temveč na dejstvu, da so ljudje. Ob konferenci naj omenimo še komentar dr. Eberharda Schultza iz Bonna na programu „Politisches Forum“ na radiu Zapadne in Vzhodne Nemčije, in ki ga je ponatisnil graški „Die Kleine Zeitung“, katerega urejuje Fritz Csoklich. Takole je govoril med drugim dr. Schultz: „Mi Nemci v Nemčiji se nočemo vmešavati v probleme drugih držav. Kdo ima prav v tem sporu, je za nas Nemce manjšega pomena. Vendar tičijo v vsem tem nekateri problemi, o katerih moramo enkrat premisliti. Neki Avstrijec je izrazil bojazen, da bi moglo priti na južnem Koroškem do nasilnih izgredov “kakor v Severni Irski, ker bi se mogli protagonisti obeh na-sorotujočih si grup še bolj sfanatizira-ti. Na eni strani slovenske šole (dr. Schulz najbrže ima v mislih slovensko gimnaziio v Celovcu, saj druge šole sploh ni na slovenskem Koroškem) gojijo slovenski nacionalizem — na drugi strani je pa zakon o slovenskih napisih na Koroškem pred nekaj leti pokazal, da vlada ni imela moči postaviti teh napisov proFi volji nemško govorečih Korošcev, čeprav je Avstrija po meddržavni pogodbi (pravzaprav po mirovni pogodbi) obligirana to storiti.“ GRČIJA IZSTOPA IZ NATO BEOGRAD IN M02KVA V OZADJU Aov tiskovni zakon v komunistični Jugoslaviji Razvoj dogodkov okoli Cipra je bil pretekli teden močno dramatičen. Turčija je z novo vojaško ofenzivo na otoku kršila začasno premirje, vsled česar so se pogajanja med Grki in Turki v Ženevi prekinila. Turške oborožene sile, ki jih je Ankara pomnožila na otoku, so se razlile iz obalnega mesta Kirenija proti jugu, vzhodu in zahodu ter zavzela približno severno tretjino Cipi-a. Približale so se predmestju Nikos:je, ki so jo nato obšle in jo zadnje dni obkolila tudi z južne strani; Veliko število grških Nikosijcev je pred prodirajočimi Turki zapustilo mesto in se zateklo v bližnje hribe. Turška vlada je po teh vojaških operacijah znova sporočila grški vladi in Angliji, da je ,,sedaj vsak trenutek pripravljena na pogajanja za premirje.“ Vztraja pa pri svojem načrtu o federalizaciji Cipra, kakor ga je predložila pred to novo vojaško ofenzivo na otoku, a ga Grki niso hoteli sprejeti. V Atenah je medtem predsednik Ka-ramanlis objavil, da se grška vojska ne bo izkrcala na Cipru. Grško prebivalstvo se je s to objavo čutilo močno prizadeto, še bolj grško prebivalstvo Cipra. Grška vlada je nadalje objavila, da vojaško izstopa iz NATO, ker organizacija „ni bila zmožna preprečiti turškega napada na Ciper.“ Politične zveze z NATO bo Grčija še obdržala. Medtem je v Atenah, Solunu in drugih grških mestih, dalje na otoku Kreti ter zlasti v Nikosiji na Cipru prišlo do hudih pouličnih demonstracij proti ZDA, ker da „niso storile nič, da bi Turčiji preprečile napad na Ciper.“ Razjarjeni Grki v Nikos;ii so med demonstracijami ubili tudi ameriškega veleposlanika na Cipru. Ciprški predsed- (Nad. s 1. str.) Ne bomo tu ocenjevali koncerta — ta bo ocenjen posebej —, le to bi radi poudarili, da je bil zbor čudovito glasovno ubran in tehnične izdelan, kar pa ni čudno, saj je bil v 75% zaseden po članih samo štirih družin, iz Bajukove (5), Grintalove (5), Hirscheger-jeve (4) in Šmonove (4) Spričo razmeroma majhne slovenske skupnosti v Mendozi je razumljivo, da je koncert mogel nastopiti samo iz nekaj izredno glasbeno nadarjenih družin, kar je tudi posebnost tega zbora. Uspeh je bil popoln pri polno zasedeni dvorani v Slovenski hiši. Počastili so ga s cvetjem pevski zbor Gallus, ramoški cerkveni zbor , bivši men-doški pevci v Buenos Airesu in Slovenska kult. akcija, ki se je po vodji glasbenega odseka Nikolaju Jeločniku še posebej zahvalila ter izročila umetniku dirigentu prof. Bajuku akvarel umetnice Bare Remec. Z zdravico Prešernovo, ki jo je u-darno uglasbil prof. S. Premrl, se je zaključil koncertni nastop, ki bo ostal vsem v lepem spominu tako po sestavu sporeda, večinoma na narodne motive 16 skladb ravnatelja Marka Bajuka) kakor tudi po pevski kulturi v glasu in izvajanju. K jubileju pevskemu zboru in k te- nik Clerides je obsodil umor. Izgredniki so tako v Grčiji kakor na Cipru vpili proti ZDA in zlasti proti ameriškem zun. ministru Kissingerju, ki so ga obsipali s klici, kakor: „ameriški Hitler,“ „morilec“, „zahrbtnež“, „turški vohun“ in „drogadikt“. Demontra-cije proti Kissingerju so uprizorili tudi grški Amerikanci na prostoru pred Belo hišo in ga obsipavali s podobnimi psovkami. V Atene je pred dnevi prišel Titov zunanji minister Minic na razgovore s Karamanlisom. Ker menijo da za Turčijo stoji Moskva, hoče Beograd dodati še svoj obulus k razkroju NATO-a, v upanju, da je možno razočarane Grke sedaj odtegniti kar največ mogoče od ZDA in zahodne Evrope in Grčijo, če že ne prevaliti v sovjetski blok, vsaj nevtralizirati, s čemer bi bil južni bok NATO-a močno oslabljen. Opazovalci ob tem razvoju tudi u-gotavljajo, da se je NATO izkazal za organizacijo na papirjlu, ki ni zmožna preprečiti spopada med dvema članicama. Poleg ZDA ob turško-grškem sporu molčijo vse ostale članice NATO, razen Anglije, ki pa se v zadevo ni vmešala kot članica NATO-a, temveč kot sopodpisnica svoječasne pogodbe o neodvisnosti Cipra s Turčijo in Grčijo. Ena socialno in ekonomsko najbolj razrvanih držav v Zahodni Evropi je trenutno Italija. Dopisnik UP Peter J. Shaw je v poročilu iz Rima zapisal svoji agenciji, da ima Italija „več kaosa kakor makaronov na krožniku.“ Vladne krize so tako pogoste kakor *r«.v mu nastopu v počastitev SKA še posebej čestita Svobodna Slovenija. Po koncertu Po koncertu ob 23 se ljudje niso in niso mogli raziti, toliko bi se radi pozdravljali in pogovarjali z gosti iz Men-dože. Med večerjo je bilo izrečenih še več zdravic in zahval. Tako se je predsednik SKA še enkrat zahvalil dirigentu in zboru za sodelovanje in za žrtve ki so jih imeli s pripravo in prevozom, direktor msgr. A. Orehar za petje pri sv. maši, predsednik Narodnega odbora Miloš Stare pa jim je dal na pot nekaj vodilnih misli: zvestobo veri, slovenstvu in ljubezni do vsega lepega in plemenitega, katerega en izraz je tudi pesem. Slovenska pesem! Po zahvali dirigenta prof. B. Bajuka, ki je. pohvalil svoj zbor, da še „nikoli v Mendozi ni tako ubogal in tako dobro pel“, se je zahvalil vsem, ki so se trudili za to gostovanje, predvsem pravemu organizatorju N. Jeločniku in drugim. Ob 2 ponoči je kolektiv „Barto-lome Mitre“ odpeljal izpred Slovenske hiše ljube goste proti Andon. Ne samo tisti, ki so bili ob slovesu, temveč vsi, ki so uživali proslavo tega dvojnega jubileja, so jim želeli gotovo iz vsega srca: Na svidenje! Po 10. nartijskem kongresu v komunistični Jugoslaviji, ki je bil konec maja t. 1. v Beogradu, je partija poleg drugega zaostrila svojo kontrolo tudi nad vsem tujini in domačim tiskom v državi. V parlamentu je predložila v odobritev (v katero nihče ne dvomi, ker so tkzv. delegati tudi sami partijci), nov zakon o „Odnosih s tujimi informacijskimi občili in filmi“, s katerim namerava „partija uravnati delovanje tujih časnikarjev“ v Jugoslaviji. Po novem zakonu bodo tuji časnikarji povsem odvisni od jugoslovanskih uradnih informacijskih ustanov. Po določilih osnutka novega zakona bodo morali tuji časnikarji „spoštovati pravila, veljavna za ozemlje, na katerem živijo.“ Vsi tuji časnikarji bodo tudi „morali delovati v soglasju z mednarodnimi običaji in spoštovati resnico, pravice drugih oseb in razvoj mirnega sožitje med ljudmi.“ Tuji časnikarji bodo dobili dovoljenje samo za dve leti bivanja v Jugoslaviji, „ki pa more biti podaljšano.“ Poleg tega bodo „smeli informirati, samo svoje agencije ali časopise o dogodkih v Jugoslaviji“ ter jim bo „prepovedati zbirati informacije, ki bi jili oddajali jugoslovanskim organizacijam, agencij am ali drža vij anom.“ Toda tudi za pošiljanje informacij stavke, inflacija letos že prekaša 20 odstotkov, obresti na italijanski državni dolg, ki znaša 10.500 milijonov dolarje.’, se kopičijo 700 milijonov letno. Italijanska birokracija in politični škandali črpajo nadaljne milijone .dolarjev iz državne blagajne, medtem ko na zaostalem jugu italijanskega škornja šole, stanovanja, zanori, prevoz in sanitetna služba kričijo po pomoči in obnovi. Italijanska pošta praktično ne deluje. Milijone pisem zaostaja, nihče ne ve, kje. Olivno olje, meso, vino, davki, nafta, elektrika, zdravila, vse to in drugo se je od letošnje pomladi naprej močno podražilo. Sredi takih razmer je nova italijanska vlada, ki ji predseduje že tolikokrat zamenjani krščanski demokrat Rumor, uvedla ukrepe uvoznih omejitev, izvršila več političnih in delavskih sindikalnih kompromisov, s čemer upa državo izpeljati iz najhujše krize. Ob industrijskem razmahu v desetletjih 1950 in 1960, ki je Italijo spremenil v sedmo največjo industrijsko državo in v deveto naj večjo izvoznico na svetu, so Italijani menili, da lahko živijo čez mero svojih ekonomskih’ zmožnosti. Delavski sindikati so priborili delavstvu visoke plače. Italija si je privoščila uvoz velikih količin mesa, whi-skyja in drugih inozemskih dobrin. Svoje lastno poljedelstvo je začela zanemarjati. Šlo je nekako, dokler niso Arabci zvišali cen petroleju. Italija uvaža 90 odstotkov svojega goriva, več kakor katera koli druga zahodnoevropska država. Cena uvoženega surovega petroleja je v prvih petih mesecih letošnjega leta poskočila za 250 odstotkov. Vlada je uvedla prepoved nedeljskih avtomobilskih voženj, toda Italijani se niso hoteli odpovedati svoji „aolce vita“. V aprilu je italijanski zunanji trgovinski deficit že znašal 1400 milijonov dolarjev. Sedanja Rumorjeva vlada ima v načrtu v enem letu iztisniti iz državljanov 5000 milijonov dolarjev letno in zmanjšati deficit plačilne bilance za 2000 milijonov dolarjev v prihodnjih 12 mesecih ter za 3000 milijonov dolarjev v naslednjem poldrugem letu. Strogi vladni ukrepi dajejo prve pozitivne rezultate in upajo, da bo mogoče državo izpeljati čez propad; če bodo državljani kolikor toliko sodelova- li. Vlada ima tudi obljubljeno vso oporo iz VVashingtona, ker hi za ZDA in Zahodno Evropo propad Italije, odn. njen padec komunistom v roke, pomenil smrtno nevaren udarec. Izvoz refiniranih petrolejskih proizvodov iz Italije se je letos zvišal za 162 odstotkov, potrošnja uvoženega mesa je padla skoro 30 odstotkov, potrošnja nafte 9 odstotkov, industrijska proizvodnja pa bo predvidoma porasla svojim agencijam ali časopisom, bodo tuji časnikarji v Jugoslaviji po novem zakonu omejeni. Zakonski osnutek nam-> reč pravi: „Tujim časnikarjem in tujim informacijskim ustanovam je v Jugoslaviji prepovedano zbirati informacije in mnenja od agencij, organizacij in državljanov z direktnim spraševanjem.“ Beograjsko partijsko glasilo Borba k tej prepovedi dodaja: „Pogostokrat so tuji časnikarji intervjuvali naše državljane, agencije in organizacije, ne da bi za to imeli dovoljenje; na ta način so si nabrali informacij za različne namene.“ Novi zakon tudi prepoveduje „uvoz tujega tiska, če ima ta ramen škodovati socialističnemu samoupravljanju v Jugoslaviji in varnosti države.“ Članki, ki „razširjajo napadalnost proti človeštvu, mednarodnim zakonom in ciljem Združenih narodov“ tudi ne bodo „dovoljeni v Jugoslaviji“, prav tako časopisje, ki „škoduje odnosom Jugoslavije z drugimi državami, žali čast jugoslovanskih narodnosti, predsednika države in ki razširja lažnjiva in alarmistična poročila“ o razmerah v Jugoslaviji. Večino teh omejitev je obsegal že dosedanji tiskovni zakon v Jugoslaviji, razen zaostrenih omejitev tujim časnikarjem. Zato za opazovalce ni posebej zanimiv, če ne bi bil v zvezi s celotno partijsko politiko vedno hujše kontrole in zatiranja javnega mnenja v Jugoslaviji po 10. partijskem kongresu maja t. 1. v Beogradu. Začetki te poostrene kontrole segajo v december 1971, ko je partija začela čistiti hrvaško, za njo srbsko in nazadnje slovensko partijo „vseh federalističnih elementov“ in z njimi v zvezi tudi ustavila ,-,nadaljno federalizacijo informacijskih občil.“ Todo Kurtovič, član partijskega izvršnega odbora, ki mu je podeljena skrb za „čistost partijske ideologije in propagande“, je že lanskega novembra, sredi priprav za 10. partijski kongres, izjavil, da so „jugoslovanski tisk in druga informacijska občila gojili napačne iluzije o razvoju tiska. Jugoslovanski informacijski sistem mora biti enoten.“ To pomeni, da mora partijski aparat izvaiati še večjo kontrolo nad njim, kakor jo je doslej. Ves zadnji teden, po velikem spopadu med varnostnimi organi in gverilci v Catamarci, o katerem smo poročali v zadnji številki, so vojaški in policijski oddelki preiskovali hribovite predele severnih provinc in iskali gverilska gnezda. Ker je bil dostop časnikarstvu absolutno prepovedan, ni točne informacije o uspehih te ofenzive. Uradna poročila govorijo o raznih odkritjih, ki potrjujejo gverilsko delovanje ter o zaplembi orožja in municije. Protigverilska ofenziva pa se n: omejila le na Catamarco, marveč je policija bila zelo aktivna tudi v Tucu> manu in Santiagu del Estero. V obeh provincah so tudi odkrili razna gverilska gnezda in zaplenili orožje, eksplozive, radiooddajnike in sprejemnike in tudi material pripraven za prevratne akcije. V Cordobi pa so odkrili tudi večjo zalogo orožja ukradenega pred tednom v vojaški fovarni eksplozivov v Villa Maria. Na vladnem polju pa v zadniih dneh ni bilo novih sprememb. Še več, vlada je objavila, da so potrjeni vsi ministri na svojih mestih in da bo sedaj prva skrb vlade doseči v ministrskem zboru še večje soglasje. K temu naj bi pomagali trije novi ministri, ki so bili imenovani pred tednom in sicer, kot smo že poročali, notranji minister (dr. Alberto Rocamora), minister za vzgojo (dr. Oscar Ivanisevich) in obrambni minister (Adolfo Savino). Vsi trije so opravljali razne funkcije že za časa prve in druge vlade generala Perona. za 5 do 6 odstotkov. Lansko leto je narasla za 9,1 odstotka. če bo vladi poleg tega uspelo iztisniti iz državljanov še 5000 do 7000 milijonov dolarjev za davke, eno tretjino davčnih dajatev, ki so se jim Italijani letno izogibali, pa obdržati zamrznjena posojila, omenjen uvoz in raven seda-niih plač kljub sindikalnemu pritisku, potem more upati; da bo državo izpeljala iz najhujšega do konca tega leta. Toda manjkajo še štirje dolgi meseci. V zadevni resoluciji, sprejeti na svojem 10. kongresu jugoslovanska KP poudarja: „Zveza komunistov (partija) bo vršila svojo vodilno ideološko-politično vlogo v sistemu javnih informacij tako, da bo vodila delavski razred, socialistično samoupravljanje, tisk, radio in televizijo.“ Resolucija nadalje poudarja, da mora „partijski vpliv segati v vse založbe, uredništva, radijske in televizijske postaje. Partijski člani na teh položajih morajo paziti na partijsko linijo v celoti.“ Razvoj po 10. partijskem kongresu gre v Jugoslaviji hitro v omenjeno smer. V prvi vrsti se je partija spravila na tuji tisk, ki se je zadnja leta močno razpredel po državi. Po uradnem Službenem listu je bilo letos do 30. junija t. 1. prepovedanih najmanj 52 različnih izdaj francoskih, italijanskih, zahodnonemškili, avstrijskih, .angleških in švicarskih dnevnikov in tednikov. Milanski dnevnik Corriere della Sera je na prvem mestu: prepovedan je bil šestkrat; druga sta avstrijski dnevnîîc iz Graza Kleine Zeitung, za-hodnonemški Frankfurter Allgemeine Zeitung, oba prepovedana po petkrat. Zahodnonemška tednika Der Spiegel in Quick sta bila. v istem razdobju prepovedana po štirikrat, sledijo pa jim s trikratno prepovedjo: hamburški Die Welt in milanski Domenica del Corriere, z dvakratno prepovedjo: mün-chenski Süddeutsche Zeitung, pariški L’Express, turinska La Stampa, rimski L’Espresso ter milanski L’Europeo. Po enkrat pa so bili prepovedani naslednji zahodnoevropski dneyniki ali tedniki: pariški Le Figaro, milanski Eros, Epoca in Oggi, hamburški Wo-cbenend, Die Zeit in AVelt am Sonntag, münchenski Bayern Kurier, dunajski Die Preše in Die Furche, londonski The Daily Telegràpli ter zUriški Die Welt-woche. Ysè te časopise so obtožili, da so objavili „članke, sovražne jugoslovanski državi.“ Ves tisk, ki ga izdajajo slovenska, hrvaška, srbska in druge jugoslovanske politične emigracijske skupnosti v zdomstvu, pa je v celoti prepovedan v Jugoslaviji, dasi njegovega razširjanja po državi s še’ tako strogimi zakoni in ukrepi partija ne more in ga ne bo mogla zatreti. Dr. Ivanisevich pa je bil v letih 1949-50 prav na istem mestu. Te tri spremembe, kateri je treba prišteti še novega tajnika za tisk in obveščanje pri predsedništvu, opazovalci razlagajo, kljub uradnemu zanikanju, kot majhno spremembo v vladni politiki. V notranjem resoru napovedujejo ostrejše nastopanje proti gverili in levičarskim izpadom (notranje in obrambno ministrstvo); prav tako pa tudi poizkus vzpostaviti red na vzgojnem področji, zlasti na univerzah (ministrstvo za vzgojo). Kar se tiče tajnika za tisk in obveščanje, je spremembo baje povzročila reakcijo na vladno postopanje na področju televizije in radija, kjer je država enostavno pokupila privatno televizijske postaje in jih tako podržavila. Ko govorimo o televiziji in javnih občilih, omenimo tudi, da se je proti podržavljenju televizije izrekla tudi argentinska škofovska konferenca. Nje predsednik msgr. Tortolo je poslal zadevno pismo predsednici, kjer na podlagi papeške okrožnice „Communio et Progressio“ kaže na nevarnosti državnega monopola televizije. Na gremialnem polju pa je položaj precej razburkan, vendar se kaže trda roka vlade, ki v zadnjem hipu skuša preprečiti širok nastop levičarskih sindikatov. Tako je prišla federalna intervencija v kordobski mehaniški sindikat (SMATA), v Buenos ’ Airesu pa je intervenciji v časnikarski sindikat sledilo odvzetje pravne osebnosti grafični federaciji, ki je zadnje čase vedno pogosteje napadala socialni pakt in prirejala vrsto stavk. ORGANIZACIJA DRŽAV, ki izvažajo petrolej (OPEČ), namerava zamrzniti cene petroleju do konca tega leta, da ne bi prišlo do političnega spopada s Saudijevo Arabijo. Sestale se bodo na Dunaju 12. septembra t. 1. in takrat določile ceno petroleju. Sandijeva A-rabija je predlagala, naj bi ceno petroleju znižale. MENDOšKI PEVCI ob nastopu v Buenos Airesu. V sredi pevovodja prof. Božida Bajuk, ob predsedniku SKA dr. Tinetu Debeljaku. Zbor tvorijo: soprani Cilka i Danica Bajuk, Rozika^ Grintal, Katica Hirschegger, Majda Nemanič in Angel smon;.alti: Lenčka Boznai;, Anica in Francka Grintal, Matilda Petrena, Bernardk smon m Marjanca Žumer; tenorji: Jernej Bajda, Marko Bajuk ml., Joško šmo m Janez Stern;ter basi mg. agr. Marko Bajuk, Janez in Luka Grintal, Gabrije I eter m Rudi Hirschegger, Lado šmon in Janez Štirn ZAČETNA PROSLAVA 20-LETMCE SKA Italija v drnžbeno-ekonomski krizi ZDA OBLJUBLJA POMOČ Iz življenja in dogajanja v Argentini CERKEV V STISKI Letošnji že štiriindvajseti 28. julija v Koengsteinu pri F M. Hansen iz Hildesheima. Iz sledeče izvirno poročilo: No ta kongres je prišlo vsega 21 narodov izza železne zavese, prijavilo se je 280 zastopnikov, Slovence so zastopali 3 izseljenski duhovniki. Med udeleženci je bil tudi škof Sloskans, 80-letnik, ki je preživel 46 let v kazenskem taborišču ali v pregnanstvu. Kongres je pozdravil tudi kard. Mindszen-ty, kard. Slipyj, kard. Doepfner iz Munchena in nadškof Berg iz Salzburga. Nadalje zastopniki pravoslavnih in evangeličanskih Cerkva. Poseben pozdrav je veljal begunskim duhovnikom in socialnim delavcem v Nemčiji. Posebej je pozdravil krajevni župan in zastopnik parlamenta. Vsebina, ki jo je letošnji kongres obravnaval, je bila sodobna: humanizem, marksizem in krščanstvo. Marksizem obljublja, da zastopa pravi humanizem. šele ko bo premagano „izrabljanje človeka po sočloveku“, bo dana možnost razvoja brez sile. Tudi krščanstvo skrbi za človeka in ohranja spoštovanje vanj. Le Cerkev mu daje spoznanje božjega usmiljenja in svobodo, ki jo potrebuje za razvoj. Tako so vsa predavanja iskala osnove, ali je krščanstvo zadosti močno biti alternativa na-pram marksizmu. Predavatelji so bili mladi, nekateri celo v šolah v Rusiji in napisali so že več 'knjig o svojih raziskavah. MARKSISTIČNI HUMANIZEM Prvi je govoril prof. dr. J. Splett iz Frankfurta o tem, kaj je „človek“ (humanum) v marksizmu in krščanstvu. Ugotovil je, da ni nevtralnih točk med marksizmom in krščanstvom. Vprašanje je načelno. Svoboda določa človeku, da sam ureja svoje, da sam odloča. Vezan pa je tudi na druge, ker je svoboda možna le v zvezi z drugimi. Meje svobode lahko preiskujeta psihologija in sociologija. Vedno pa gre za resnico in dobro. Končno vprašanje o človeku je vprašanje o Bogu, ki je končni smisel človeka. Krščanstvo ga približa v Jezusu Kristusu. Tako zahteva svobodo od sebičnosti, kar vodi zares k Bogu, človek ni popoln sam v sebi. Humanizem, kot ga uči marksizem, zanika krščansko idejo o človeku. Vsak posameznik je vprašanje, ne človek. Tako je mogoče izničenje življenja Za marksizem je vsaka vera iluzija, „opij“, kar nujno vodi v preganjanje. Ali je krščanstvo inhumano? Končno je v celotf obrnjeno le zanje. Vprašanje je le, ali človek določa delo in borbo, ali ima svoje cilje. Kot vzor je grški Prometej, ki se v mitologiji upre vsem bogovom. Od tam moremo razumeti vprašanje svetovne revolucije in dogajanja v današnjem svetu. O vrednosti človeka v socialistični družbi je govoril dr. M. Spieker iz Koelna. Poudaril je, da je napaka v kongres Cerkve v stiski je bil od 25. do rankfurtu. Otvoiril in vodil ga je škof H. tega kongresa prinašamo za naše bralce antropologiji, ko postavlja človeka v sredino vsega brez vsakega transce-dentalnega odnosa, sam se spočne in sam se z delom razvija. V socialistični filozofiji, ki poudarja družbo, so vsi gospodarski odnosi določeni. Tako osnovo sprejmejo. Zgodovinski razvoj je produkt ekonomskega razvoja, ki se bo končal v brezrazredni družbi. Komunisti poznajo ta razvoj m ga pospešu jejo, saj je glavna njihova naloga, čeprav se vsi drugi upirajo. Ti razgledi sestavljajo socialistično dražbo. Človek ima polno pravico do eksistence, če podredi svoje interese partiji in dela za „družbeno nujnost“ t. j. gradnjo socializma. Sredstva, ki jih uporablja, so država in pravo. Pravo je odločilnega pomena za mesto, ki ga daje človeku v družbi, dasi nima možnosti, da bi odločalo o politični moči, ki bi jo mogel človek obvladati in voditi. Služi le, da posameznika vodi v socializem, ko izpolnjuje sklepe partije. Pravo daje obvezno moč tem sklepom, ki se jim ni mogoče upirati. Tudi ustave so osnove tega prava. Pravice, Kot je enakost pred zakonom, osebna svoboda, vzgoja otrok in politična dejavnost naj služijo vzgoji državljanov v socialistični morali. Človeka je treba odtrgati od nadnaravnosti, ga vključiti kot producenta v družbo in podrediti skupini, ki jo je določila zgodovina, ter ga mobilizirati za določene cilje. Vsako pravico določa končno dolžnost priznati vrhovno oblast partije, človek, ki se ne podredi temu prvenstvu, je brez pravic, izključen je iz družbe in tudi iz zgodovine. OBVEŠČEVANJE OD STALINA DO HRUŠČEVA Dr. P. Rott iz Munchna je s predavanjem o človeku in množičnih sredstev obveščevanja v sovjetski Rusiji pokazal, kako mora človek stopiti v ozadje. Dejavnost in organizacije teh sredstev ima začetke že pri Leninu. Mnogo pred revolucijo je zvezal partijo in tisk v teoriji in praksi tako, da je tisk imel le orodno funkcijo t. j. vzgojo, vodstvo in organizacijo. Državni in družabni red je bil tako določen, saj si ga je podredila partija. Že Lenin je odstranil svobodo mišljenja v tisku. Vprašanje o človeku, ki ga je nekdaj stavil Marx, je služil^ le v propagando. Stalin je uredil množična sredstva v hierarhično strukturo, kot jih danes poznamo. Nujno je vključil teror, ki ga je začel Lenin, le da ga je organiziral in razširil. Tudi diktatura v vzgoji je postala stalna struktura. Obveščevalna Sredstva so postala le transmisije partijske voljo vodene od zgoraj. Po Stalinovi smrti ni bilo več mogoče s terorjem in indoktrinacijo izvesti svetovne revolucije. Potreben je bil novi človek. Odjuga je zmehčala prisilne jopiče, tu- di obsodba osebnega kulta je prinesla nekaj upanja. Spet so začeli govoriti o sociologiji in javnem mišljenju. Pri obveščevalnih sredstvih sicer partija ni popustila, bilo pa je lažje nekaj obravnavati. Ko pa je slana spet padla pod Kruščevo vlado, je nastal samiz-dat. Tako je opozicija dobila nekaj možnosti začeti s protesti, dajati predloge in se izogibati cenzuri. Že 1. 1966, še bolj 1. 1968 je bila spet nataknjena uzda. Pripravljenost čeških komunistov dati vsaj nekaj svobode mišljenju, je šokirala sovjete. Pojavile so se represalije kot v Stalinovi dobi, vendar je ostal samizdat in mnogi inteligenti se niso več podredili. Čeprav bi morda našli nekaj olajšanja, je bila cenzura nad obveščevalnimi sredstvi okrepljena; ponovno začno govoriti o nevzdržljivosti meščanske ideologije in družabnega reda, ki ju ni mogoče vskladiti s socializmom. Ne moremo pričakovati svobodnega mišljenja ali svobodmh informacij. Državljani ne smejo govoriti, ker bi lahko partiji škodovali. Tako so obveščevalna sredstva dobila statično, proti-revolucionarno funkcijo, ki zabranjuje vsako spremembo v družbi, človek je le vzgojni objekt. BOJ ZA PRAVICE C. I. Gerstenmaier, Oberwinter, je govorila o osveščenju inteligence v Rusiji. Osrednji in najbolj pomemben element je gibanje za človeške pravice, ki je znan pod imenom „demokratično gibanje“. Zbira in organizira skupine intelektualcev, ki se borijo za človeške pravice v deželi. Občut osebne odgovornosti pred 'zgodovino povzroča mnogo svetovno nazornih razlik, a jih veže in druži. Govore v imenu milijonov brezpravnih, preganjanih in umorjenih. Svojo borbo vodijo pod pojmi „resnica“ in „dobro“, vse kar je nasprotno laži in hinavščini. Boj se je začel sredi prejšnega desetletja. Rojstvo bi lahko označili ob procesu Daniela in Sinjavekega (1966), ko je prvič v javnosti prišlo do protestov. Ko so diktatorji odgovorili z nadaljnimi procesi, je kulturna opozicija prešla v politično. Niso sc postavili proti ustavi, prav nasprotno so zahtevali, da se ustava utrdi, ko prizna svobodo mišljenja. Prav načelno delajo jasno in ne skrito in seveda ne protizakonito. V sovjetski družbi hočejo zbuditi zavest pravičnosti in tako vsak nekaj storiti v prid javnemu mišljenju. Terorja ne priznajo kot političnega sredstva. Najvišji cilj je pravična država, ki jo je mogoče doseči z nenasilnimi sredstvi. Res se večina zavzema za parlamentarno demokracijo. Dosedaj še niso dosegli širokih množic, zdi se pa, da se le malo trudijo za to. Njihovega števila ne moremo določiti. S kritiko morejo nastopiti le oni, ki jih ni strah osebnih žrtev. Režim pač ni zmožen debate, zato odgovarja s silo. Zadnje dve leti bolj pri- Odtnevi nu Zbornih V Trstu izhaja slovtenskii tednik „Novi list“, katerega je ustanovil pokojni dr. Besednjak, odgovorni urednik pa je: sedaj Drago Legiša, ki je tudi župan občine Devin-jNabrežina. V številki od 20. junija t. 1. je ,yNovi list“ pod naslovom „Nov slovenski zbornik iz Argentine — žal v znamenju politične reakcionarnosti“ prinesel sledečo oceno: „Iz Argentine je prispel novi zbornik, ki ga vsako leto izda tamkajšnji slovenski tednik „Svobodna Slovenija“. Ti zborniki predstavljajo debele knjige velikega formata, zato je razumljivo, da je z njimi veliko dela in stroškov. S tem si moramo razlagati dejstvo da je nastala pred leti v njihovem izhajanju zamuda, tako da nosi novi zbornik šele letnici 1971 in 1972. Ti zborniki nimajo značaja običajnega slovenskega koledarja, kot npr. Mohorjev, ampak so v resnici bolj znanstvene publikacije, vsaj v poljudno-, znanstvenem smislu- V njih je objavljena marsikakšna zgodovinska, sociološka, etnografska in druga razprava trajne vrednosti, po kateri bodo znanstveniki vedno radi segali. To velja tudi za novi zbornik. Take razprave zgodovinskega značaja so npr. „Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Ko- roškem za verski pouk otrok v slovenščini,“ Bogdana Novaka „Slovenska manjšina v Italiji,“ Janeza Boltarja „Slovenska narodna politika in komunizem,“ dr. Andreja Bratuža „Primorski Slovenci v boju za svoje pravice,“ Dr. 'rineta Debeljaka „Slovenski narod in simboli njegove narodnosti in državnosti“ — doslej najbolj izčrpna in temeljita razprava o tej zanimivi temi —, dalje prispevki več avtorjev o osebnosti nekdanjega voditelja Slovenske ljudske stranke dr. Antona Korošca za stoletnico njegovega rojstva, in še nekaj manjših prispevkov. Nekatere razprave se ukvarjajo s sodobnim svetom in njegovimi problemi, tako npr. piše dr. Oton Ambrož .o „trikotniku Moskva-Pe-king-Beograd,“ dr. Ludvik Puš o ameriški demokraciji in dolarju, dr. Ljubo Sire pa o „protislovjih samoupravljanja“. Znani filozof dr. Milan Komar pa je objavil zanimivo razpravo z naslovom „Osebna vez in borba“ v kateri razglablja o realizmu v človekovem prizadevanju in o komunikaciji oziroma nekomunikaciji v družini, v skupnosti, v tovariških odnošajih. Razpravo je napisal v spomin mlademu fantu, ki je bil po poklicu avtomobilski mehanik, pa je bil eden najb.olj rednih udele- žencev filozofskega krožka, ki ga je vodil avtor v Slovenskem domu v Ca-rapachayu. Precejšen del zbornika, ki obsega kakih 460 strani, je posvečen jubilejem raznih uglednih ljudi, poročilom o delovanju in življenju Slovencev v raznih državah na ameriški celini in drugod, alpinističnemu delovanju Slovencev v Andih v južni Ameriki in poročilom o delovanju slovenskih manjšin. čeprav se verjetno kritičen bravec morda z marsičem v zborniku ne more strinjati — posebno ne z avtorji, ki vztrajajo pri preživelih konservativnih političnih in ideoloških shemah, katere neučinkovitost in anahronističnost je razvoj že davno dokazal — mora vendar priznati, da prinaša mnogo takega, kar bo ohranilo svojo vrednost in pomeni prispevek k slovenski kulturi, hkrati pa navaja človeka k razmišljanju in plodni polemiki, ki je edina pot k resničnemu napredku. Zbornik je tudi dokaz žilave življenjske volje slovenskega življa v Argentini.“ (Op. ur.: Strinjamo se s „plodno polemiko“, ki jo zagovarja „Novi list.“ Radi bi pa le vedeli kaj pisec razume pod besedo „reakcionarnost.“ — Besede tiskane kurzivno v drugem odstavku ocene so v Novem listu izpadle, verjetno po zaslugi „tiskarskega škrata.“) tiska, političnih zapornikov je vedno več čeprav jih nekaj izženejo kakor Solženicina. Sicer pa od zapada pričakujejo podpore, ne v „duhu Munchena“, ki je diktiral molk. Zadržanje zapada bo odločilo režimu silo in teror, ki ju uporablja. . KRŠČANSKA ALTERNATIVA Zadnje predavanje je imel Avgust Vanistendael, glavni 'tajnik mednarodne delovne družbe za socialni ekonomski razvoj (CIDSE) iz Bruslja o temi ali je krščanstvo alternativa marksističnemu humanizmu. Humanizem ni samo kulturna tradicija svobode, ampak dediščina Grkov in krščanstva, ki je dalo svoj razvoj zapadu. Humanizem skuša razviti svobodne strukture družbe in države v smislu pravičnosti, saj izenačuje osebe in občestva. Kot svetovni nazor je ustvarjen po človeku. Obsega vse kulture, ne samo zapadne. Znanost in tehnologija grade le „en“ svet. čeprav vsi narodi niso dosegli iste stopnje, vsi ustvarjajo iste ideje v upanju za mir in blagostanje. Humanizem, ki ne nalaga etičnih meril, ne more biti za daljšo dobo osnova pravičnega , in miroljubnega skupnega življenja, bodisi posameznika ali narodov, človek ne more najti zadnjih osnov za mišljenje in dejania. Priznati mora svoje nepopolnosti. Le oni, ki priznajo nadnaravno resničnost. morejo imeti ospove za humanistično etiko. Krščanstvo je edino verstvo, ki v osnovi prizna enakost ljudi. Vsi ljudje kot vsak posameznik je ustvarjen po istem Bogu, vsi so odrešeni po Kristusu in vsi poklicani k vstajenju. Vsi so enaki, vsi imajo iste pravice, isto svobodo in zaslužijo spoštovanje, čeprav zgodovina govori o nekaterih zmotah v preteklosti, je bilo krščanstvo ono, ki -je priznavalo človeške pravice. Kot ni kapitalistično pojmovanje države skladno z evangelijem, še manj je marksizem, le v resnično humanistični družbi mora zoreti božja beseda o človeku. V taki družbi bo človek, ustvarjen po podobi svojega Stvarnika, mogel najti srečo. Krščanstvo ni alternativa, pač pa vodi humanizem do polnosti. Zato ga je treba doživeti avtentično in resnično po besedah: „Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje!“ Ves kongres je izvenel v teh besedah. Tako so bile misli pri vsakdanjih mašah, tako meditacije. Res letos ni bilo ekumenske pobožnosti, pač pa služba božje besede, narodi so pa vsi molili za Duha, ki naj bi razsvetlil vse. (Vsa predavanja bodo izšla v knjigi, ki se naroča: Haus der Begegnung, 624 Konigstein im Taunus, W, Deutsch-land. Tam tudi izhaja „Digest des Ostens“, mesečnik). T. Kunstelj Dve ekonomski študijski knjigi Izpod peresa dr. Ljuba Sirca Univerzitetni profesor dr. Ljubo Sire, ki poučuje ekonomske vede na univerzah v Glasgowu in Dundee na škotskem v Angliji, je za univerzitetni študij ekonomskih ved napisal dve knjigi: Obris mednarodne trgovine (Outline of international trade), s podnaslovom: Pretekanje dobrin in delitev proizvodnje med državami (Commoditv flows and division of production between countries) ter Obris mednarodnih financ (Outline of international finance), s podnaslovom: Menjalni kurzi in plačila med državami (Exchange rates and payments between countries). Knjigi sta izšli v založbi Eidenfeld and Nicolson v Londonu kot pivi v sklopu serijske izdaje ekonomskih študijskih knjig, ki jih založba namerava i-dati pod skupnim zaglavjem: O ekonomiji (Reading economics). Prvo knjigo (Obris .mednarodne trgovine) je prof. dr. Ljubo Sire posveti! „Angliji, deželi tolerance“ (To Britain, the country of tolerance), drago (Obris mednarodnih financ) pa „škotskima univerzama v Glasgowu in Dundee, mojim kolegom in študentom“ (To the Scottish Universities of Glasgow and Dundee, to my colleagues and students). Priporočljivi sta za vsakega, tudi južnoameriškega, študenta ekonomije in gospodarstvenika. O vsebini prihodnjič. Jugoslovanski „sistem delegacij“ V prejšnjih dveh številkah našega tednika smo pod zgornjem naslovom objavili sestavek o sedanji predstavniški ureditvi v komunistični Jugoslaviji, kakor jo je partija pod Kardeljevim vodstvom zamislila in izvedla po „sprejetju“ nove jugoslovansko ustave letošnjega 21. februarja. Za lažje razumevanje obeh sestavkov objavljamo danes grafični prikaz zadevnega ustroja v komunistični Jugoslaviji. Tak bo ta ustroj, dokler ga razvoj, ki ga jugoslovanski komunistični veljaki kljub svoji marksistični „znanstvenosti“ ne morejo predvidevati, ne bo spet prerasel. Takrat se bodo spet lotili spreminjanja ustave in vs?ga, kar je z njo v zvezi — kakor bo pač najbolje v tistem trenutku kazalo partiji odn. njenim vodjem, da se obdržijo na oblasti. DRŽAVNO PREDSEDSTVO 9 Slanov SKUPŠČINA SFRJ ZBORNICA REPUBLIK IN FEDERALNA ZBORNICA AVTONOMNIH PROVINC 88 DELEGATOV 220 DELEGATOV 12 delBgatov iz republiških in 3' iz prbvincij gkih skupščin UJ U < 2 CT . tor Jto * j*, a O UJ .*?= w a n Zbornica združenega dela Zbornica občin Družbeno- politična zbornica Delegacije k,3 milijona zaposlenih oseb v 21.GOO BOZC Delegacije 3,9 milijona zasebnih kmetov 30 delegatov iz rep. in 20 Izfaor. "izvoljeni" v občinskih skupščinah Delegacije. 300.000 obrtnikov in zaseb nih poklicev Delegacije delovni i skupnosti,državnih institucij in oboroženih sil Delegacije družbenopolitičnih orga-nizacijCpartije, sindikatov,SZDL, Delegati "izvoljeni s tajnim mladinskih, itd.) Delegati imenovani za Druîber -politično zbornico Kandidatni O Delegacije 10.000 krajevnih skupnost v 500 oblinah / liste, potrjene a tajnim gl£ sovanjem Zbornica združenega dela •< * y- FH Zbornica krajevnih ¿5» skupnosti O*- Družbeno politična zbornica CO BGZD - Bazična organizacije združenega dala: podjetja in ustanove; krajevnB skupnosti; družbene organizacije; oborožene sile; zasebni kmet.jej obrtniki. Mendoški pevci v Buenos Airesu „Koristno je ohraniti vse, česar ni nujno potreba uničiti.“ Francoski pesnik Alfred de Musset < 1810—1857) Načelnost in idealizem nas bosta rešila Buenosaireška slovenska skupnost je v soboto 17. t. m. doživela nov pevski praznik. Slovenski pevski zbor iz Men-doze, ki letos obhaja 25-letnico svojega uspešnega in hvalevrednega delovanja, je prišel med nas in se nam v veliki dvorani Slovenske hiše predstavil s koncertom „Z našo pesmijo po domovini“. Veseli smo bili napovedi, da bomo p.' slovenska ideološka emigracija še posebne dolžnosti in odgovornosti. Simbol teh predstavlja Narodni odbor za Slovenijo, ki letos slavi 30. letnico svojega obstoja. Za njegov nadaljni obstoj in uspešno delo nosimo odgovornost vsi, ne le posamezniki, ampak tudi kot ce lota. Vrnimo v našo emigracijo načelnost in idealizem, kjer jih ri več ali sta obledela, odnosno zamrla. To sta dva stebra naše narodne bodočnosti. Prepričan sem, da lio mladina potem bolj sledila zgledu starejših. Naša pretirana skrb za materialne dobrine škodi in slani našo skupnost. Nikdar ne vrednotimo človeka samb po njegovi eko'-nomski lestvici, ampak po moralnih vrednotah in idealizmu in načelosti. Načelnost in idealizem ne samo redkih posameznikov, ampak vse naše skupnosti je tista, ki bo prineslo novega živlienja in je edino zagotovilo da slovenska beseda in pesem ob Srebrni Reki ne bosta usahnili. jus. Dr. Puš in Karel Mauser na poti okrevanja Uredništvo Brali smo Boris Pahor, Spominski kaleidnskep Boris Pahor je v reviii Zaliv, ki iz- (1) Slovenske družine v Evropi Na sestanku Zveze slovenskih mater in žena z dne 25. juliia, je bil prebran referat, ki ga je pripravila gospa Marija Roger iz Bregenza. Zaradi zanimivosti ga objavljamo za naše bralce. Položaj slovenskih družin v Avstriji, Nemčiji in Švici je približno enak, in ni posebnih razlik. Moje poročilo temelji na izkustvih v Vorarlbergu (Avstrija), kar pa v glavnem drži tudi za ostale države. Posebej bi poudarila, da v Švici tujska policija pazi na to, da ne bi kdo dobil pravice naselitve in pošljejo družine priseljencev domov, predno je 10 let kdo tam živel (desetletna doba bivanja na enem mestu je eden od pogojev za pridobitev državljanstva v Švici). Slovenska družina je res slovenska le doma. Povsod drugod v svetu se „obarva“, včasih v prvem rodu, včasih kasneje. Različni so vzroki, ki naše ljudi napotijo po svetu, opredelili bi jih nekako takole: „če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje dvignejo,“ pravi Prešeren v Lepi Vidi. Ta razlog poznamo vsi do kraja. gredo možje, puste doma ženo in o-troke, za eno, morda dve leti, pravijo, da si denarno opomorejo; gredo fantje, nekoliko iz radovednosti in želje po novih doživetjih; gredo dekleta, da si prislužijo osnovo za zakon. Naj bo razlog ta ali ta, še vsakdo je bil v tujini razočaran ker si jo je lepše risal, kot v resnici je. Delaš, garaš, prodajaš svojo mlado moč, zvečer in ob nedeljah si pa sam, ker šparaš težko pris.luženi denar za pošiljanje „domov.“ Vsakdo, ki je „zunaj“ mora vzeti na znanje, da je „druga klasa“, da ga le trpijo, ker ga rabijo. Podzavestno se hočejo priseljenci zato čimpreje prilagoditi, da bi z asimilacijo z domačini čimpreje prebrodili distanco do fuje-rodcev. A) Narodnostna situacija Na podlagi te sociološke psihološke situacije bi najprej govorila o tukajšnjih družinah pod narodnostnim vidikom. Položaj naj prikažem na treh tipičnih situacijah: 1) Družine, preseljene iz domovine: Zelo malo je tukaj takih družin, ki- so po koncu zadnje vojne zapustile domovino. V teh družinah je slovenska zavest živa (večinoma tudi pri otrocih). Starši čutijo svoje poslanstvo, da se narodna zavest obdrži v družini in pri otrocih. 2) Družine, ki so se formiralo po preselitvi, ali v teku preselitve: To so v glavnem družine mladih priseljencev. Prvega otroka so dobili še v domovini, osetale že v tujini. Tukaj je treba zopet razlikovati: a) če žena ostane doma in čuva o-troke, naravno da govori z niimi slovensko *n vsaj do šolske dobe ostane v družini občevalni jezik slovenščina: b) da bi si čimpreje prislužili tistih nekai tisočakov, ki so potrenbi za hišo doma, ostane žena tudi po porodu še dalje zaposlena in odda otroke v varstvo domačinkam, ki seveda priuče malčku takoj izpočetka nemščino, -— in starši ob sobotah in nedeljah, ko otroke spet prevzamejo, prav tako govore z njimi v nemščini, da se sploh razumejo. Spet se ustavimo pri najbolj pozitivni obliki družine, t. j. kjer je žena čuvarica doma. Tam je vseeno, če jih je mesto dveh otrok tudi nekaj več. Ko pa mladina zapušča to oazo in gre v šolo, — da še prej, ko gre v vrtec, prevzame avtomatično govor drugih otrok v razredu in prenese ta govor tudi doma v družino, — ne do staršev, — pač pa do bratov in sester.. Sedaj bi pač morale stopiti matere na bran in se začeti z otroki intenzivno pogo- varjati, ne le o oblekah in prehrani oz. čiščenju po hiši, — temveč o vseh panogah znanja, ki ga dobivajo v šoli. Kaj hitro se namreč opaža pojav, da se ti otroci znajo v zemliopisju, prirodoslovni, itd. mnogo bolje izražati v nemščini kot pa v slovenščini. Po večini jim povzroča čitanie slovenščine preglavice, ker slovenskih izrazov za strokovne pojme sploh ne poznajo. Pridruži se še zmotno naziranie staršev, da ne bi radi otrok „begali“ s slovenščino, da ne bi zaostajali s poukom v nemških šolah. 3) Družine, katerih otroci rastejo v domovini: Tukaj je o družini sploh težko govoriti, ker otroci vidijo starše le za časa dopusta, enkrat ali dvakrat na leto. Otroci se staršem popolnoma od-tuje in svojih staršev večkrat kot takih sploh ne priznavajo. Zanje obstoja le tisti, pri katerem žive. V narodnostnem pogledu seveda tu ni pričakovati nobene škode, kar pa gre na račun izgubljene družinske pripadnosti. Slovenska šola V tem oziru je položaj v posameznih deželah zelo različen V Avstriji kaže šolska oblast pripravljenost, da se slovenski otroci v okviru osnovnošolskega pouka poučujejo tudi v slovenščini, to se pravi dve uri na teden. Seveda je mogoče v tem času navaditi o+roke komaj na branje in pisanje. Zaenkrat je to v gotovem obsegu uresničeno le v Vorarlbergu. V Nemčiji se osnove slovenščine poučujem v sobotnih tečajih, ki jih prirejajo ali slovenski dušni pastirji, ali pa druge organizacije s podporo jugoslovanskih predstavništev. V Švici prirejajo take tečaje samo jugoslovanska predstavništva. V Srednji Evropi ne žive Slovenci v strnjenih naseljih, kot ie to v Argentini, temveč samo pomešani z domačini. Ker so slovenski priseljenci tu v več-jem številu šele približno osem let, nimamo še praktičnih izkustev glede o-hranitve slovenske narodne zavesti. Upravičen pa je sklep, da bodo slovenske družine, v kolikor se re vrnejo domov, tukaj kmalu izginile. Razvoj gre v to smer, da naši ljudje po večini ne ostanejo dolgo v tujini. čim so si doma postavili hišo, se vračajo tja. Seveda se bodo otroci tam znova začeli učiti slovenščine, ker bodo praktično nepismeni in nesposobni za izvrševanje poklicev z višjo kvalifikacijo. Tega se večina slovenskih staršev ne zaveda in verjetno se bodo ti otroci vrnili v tujino, oziroma izsilili, da družina v tujini ostane. (Konec prihodnjič) /*"*** ^atache s» Svetoletno romanje v Lourdes LJUBLJANA — Ljubljanski Narodni muzej že petnajst let izdaja zbornik ,,Situla“, ki je namenjen predvsem arheološkemu svetu, v njem pa občasno izhajajo tudi razprave z raznih zgodovinskih polj. Letos je izšel zbornik v dvojni številki na 410 straneh ■—■ izdali pa so ga za šestdesetletnico nekdanjega ravnatelja Narodnega Muzeja in sedanjega profesorja arheologije na ljubljanski univerzi dr. Jožeta Kastelica. V tem zborniku sodeluje 41 avtorjev, od tega 14 iz tujih držav. Vsebinsko razpravo tega zbornika zajemajo vse dobe od paleolitika do novejšega časa, nanašajo pa se v veliki večini na slovensko ozemlje. KAMNIK — V tem mestu so 27. julija svečano proslavili 100-letnico rojstva kamniškega domačina, pesnika in borca za severno mejo generala Rudolfa Maistra. Na spominsko slovesnost jo prišlo tudi Se okrog 500 njegovih nekdanjih soborcev. NOVA GORICA — Čedalje je več tatov, ki vdirajo v cerkve in odnašajo umetniške starinske predmete. Sem pa tja kakega ulove, večinoma pa se jim kraje obnesejo. Posebno ,,smolo“ pa je imel študent iz Ljubljane, ki je vlomil v cerkvico sv. Lovrenca na Er-zelju na Vipavskem, študent Danilo J. je vdrl v noči 16. julija skozi okno. nato pa se je, ko je že vrgel na piano dva svečnika in starinsko razpelo, skušal ponovno splaziti skozi okno. A se je ujel v past: s čelom in tilnikom jo ostal nesrečno zagozden. Na srečo so njegove krike slišali vaščani, sicer bi se zanj stvar še slabo končala. Potem so ugotovili, da je isti zlikovec iz druge cerkve v isti vasi prejšnji mesec odnesel dve sliki, ki ju je iztrgal iz oltarnih okvirov. POSTOJNA — Avtocesta med Postojno in Razdrtim, odseku slovenske avtoceste, ki bo povezala Šentilj s Koprom, bodo odprli za promet v septembru. Odsek meri 9 km in sedaj dokončujejo razna zaključna dela na priključkih in podvozih. Lani so graditelji napovedovali, da bo odsek končan že pred poletno sezono, pa so se dela zavleklai. Še letos bodo razpisali licitacijo za naslednjo etapo, med Razdrtim in Sežano, ki predvideva velik, 700 metrov dolg predor med Razdrtim in Senože- LJUBLJANA — Komunistični ob-astniki so letos računali na veliko tu-istično „žetev“, ki naj bi primerno pod-irla državne finance, ki so precej šibke. J voz se namreč stalno veča, izvoz pa je etos precej nižji kot lani in predlanskim. Poda razni vzroki so letošnjo turi--itično „reko“ spremenili le v skromen ,potok“. Zato pripravljajo dolgoročen lačrt, kako privabiti v deželo čimveč turistov. Ta načrt naj bi realizirali do le-a 1985. LJUBLJANA -— Da bi malo ublažili učinke povišanja življenjskih stroškov, ki so hujši, kot je bilo predvideno v začetku leta, so š 1. avgustom povišali tudi pokojnine. Vse pokojnine so zvišali za 45 dinarjev in še za 5 odstotkov. PREDDVOR — Predstavniki obutvene industrije so podpisali sporazum o ustanovitvi poslovne interesne skupnosti. Z njim so se zavezali, da bodo skupaj usmerjali in načrtovali proizvodnje zmogljivosti in usklajeno nastopali na tržiščih. Sporazum so podpisali Alpina iz Žirov, Industrija obutve Novo mesto, Jadran-Ciciban iz Mirna, Lilet iz Maribora, Peko in Trio iz Tržiča, Planika iz Kranja, Tovarna obutve iz Tolmina ter Tolo iz Šentjurja. Umrlj so od 26. julija do 5. avgusta LJUBLJANA. Stane Zorčič, v. kmet. svetnik v p.; Viktor Zupanc up. žel. dir.; Josipina Smolčič r. Baraga up.: Inž. Stanislav Fras; Ema Milavec; Ivan Bratuša miz. up.; Frančiška česen r. Pogačar; Silvester Prošek; Ro man Kramaršič sodni ur. v p. (89); Helena Kvaternik; Alojz Ahac, dentist vp.; Franc Glavač, skladiščnik; Karel Robič, mizar v p.; Angela Bojt up.: Marija Požar vd. po šol. upr.; Martin Rifelj; Franc Bogša pek. m. v p., borec za sev. mejo; Vinko Štrukelj up.; Heda Malič r. Zorine; Štefka Repež; Jerice Demšar up. (84); Marija Marič med. sestra: Andrai Cvetežar up. rudar; inž. Vinko Čerin up.; Jože Lovec up. • Ivan Mehle; Dr. Stanislav Zajc, zdravnik v p., Elizabeta Trček r. Pavk" • Anica Kocjan (76) up.; Frančiška Tomše r. Čik (96); Nežika Pungerčar i'. Susman ¿86!; Alo'z Rižnar (86), drž. ur. v p.: Marija Doljšak r. Kosi; Karol Velkavrh, up. RAZNI KRAJI.. Marija Papež r. Borštnar, babica, Krmelj; Franc Lenič up., Skrilje;. Dr. Franjo Pavlič (76 f, primarij v p. Brežice; Cvetka Cencič. Kostanjevica na Krki; Lovro Baloh. Jesenice; Ivan Valjavec up. Dravlje: Andrej Vipotnik Vpl Gotovlje; Jože Žigman, dir. predstavništva v Beogradu; Boris Ožir fotograf, Celje; Franc Zupančič ključavničar (prom. n.) Bočna; Ferdo Pavletič, komercialist, Maribor; Tinea Verčnik, Domžale; Albin Lazar, vlakov. Divača.; Ivan Sajevic up. Črnuče; Janez Zobec, Ribnica; Jožo Adamič up., Murska Sobota; Antonija Golja-Pajntar, Kovor pri Tržiču; Miha Adamič, Praproče pri Grosupljem; Dr. Milan Orožen (90) odvetnik v p. Kamnik: Dr. Srečko Lukman, KanaU Leopold Pasar, Žužemberk, Jože Beguš (77) kroj. m. v p., koroški borec, Kranj; Janez Rojšek up., D. M. v polju; Angelca Toni r. Jozelj, Dobrunje; Frančiška Sovine r. Hribar, Zagorje; Marija Bernot r. Vogelnik, Koroška Bela; Ana Hrome r. Kušej, Ravne na Koroškem: Urška Podmilšak r. Udovč, Krašnja-Ivanka Barborič, Dravlje; Miško Zo- barič, Mostec; Franc Šipec kol. m. Viž-marje; Jože Medved, Zagradišče; Jože Grilj, up., Motnik; Alojz Breznikar Ravne na Kor.; Zdravko Gabrijelčič delov., Kranj; Marija Slabe up., Vič; Štefan Primožič up. (81) Železniki: Frančiška Premrov r. Krušovar, Kranj: Lovro Šumberger up., Trbovlje; inž Dragotin Gustinčič (92) univ. prof. m eden ustanoviteljev komunističnega gibanja v Sloveniji, Dolenja Košana-Anton Krek up. Podnart; Anica Jensterle, Boh. Bistrica; Anton Pečnik ^un Lavrica; Branko Kadunc, ldučavničar Polišnik pri Litiji; Jožefa Mlinarič r ^nnan, Lesce; Marija Ličen r. Fabjen Branik. Petdesetletnica prve uprizoritve Župančičeve Veronike Deseniške Eden viškov pesnika Otona Župančiča je gotovo njegova tragedija Veronika Deseniška, ki je izšla v knjigi leta 1924. Danes velja, da je bila prva njena uprizoritev na tedanji narodni praznik Zedinjenja 1. dec. 1924. leta v Narodnem gledališču v Ljubljani v zasedbi- tedaj najboljših igravcev, kakor so bili Levar (Grof Herman Celjski), Rogoz (Friderik; sin) Marija Vera (Jelisava Fran-kopnnska) in šaričeva (Veronika Deseniška) in drugih. V resnici pa je bila Preteklo nedeljo 18. t. m. smo se Slovenci v Argentini zbrali na svetolet-no romanje v romarski cerkvi lurške Matere božje v bližini Buenos Airesa. Bilo je to tudi jubilejno romanje, saj je poteklo 25 let, odkar smo leta 1949 prvič skupno poromali rojaki, ki so prišli v Argentino pred drugo svetovno vojno, in emigranti, ki smo prav tista leta zapustili taborišča in se naselili v Argentini. Bila je lepa prilika, da se zahvalimo Bogu in Mariji za vse prejete dobrote. Pobožnost se je pričela ob pol štirih pri lurški votlini. Molitev rožnega venca in nato pete litanije Matere božje ter procesija v zgornjo cerkev, vse v globokem vzdušju sprave z Bogom in njegovo Materjo. Med procesijo so vsi rojaki prejeli tudi spominske podobice, na katerih je bilo napisano geslo letošnjega romanja: Marija Pomagaj, daj da bomo vedno in povsod pričevalci Jezusa Kristusa. Sveto mašo je daroval msgr. Anton Orehar, delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, ki je v pridigi med drugimi poudarjal sledeče misli: „Ko smo prinesli k Mariji svoje skrbi, se ji zahvalimo za milosti, ki nam jih je sprosila od Boga med letom in jo prosimo varstva tudi za naprej. Hkrati pa preudarimo našo skupno odgovornost za življenje preteklih desetletij, ko smo se borili proti črni in rideči diktaturi ter se prav odločili. Zgradili smo lastne hiše, skupne domove ter dve slovenski cerkvi v Argentini. Tukajšnji pastirji stavljajo naše versko življenje za zgled svojim vernikom. Za bodočnost moramo urediti svoje misli: da poznamo nauk Cerkve, probleme našega verskega in narodnega življenja. Vzemimo v roke časopise in knjige, da se poučimo. Vzdržujmo s svojimi žrtvami te ustanove', ki so odvisne od nas duhovno in materialno. Pridobljeno poznanje resnice posredujmo drugim v družini, šolah, organizacijah. Sv. Pavel kliče staršem in drugim: Ne zanemarjajte milosti, ki ste jo prejeli. Govorimo in pišimo s premislekom, bolje nobenega govora ali članka, če nista pametna. Ni vedno lahko poučevati, pa je potrebno, kot pravi Apoptol: Oznanjaj, bedi prilično ali neprilično. Na drugem mestu: Kateri greše, jih jjo-svari vpričo vseh, da se bodo bali tudi drugi. Tim I. 6, 20. Kontrolirajte, kaj učijo vaše otroke pri verouku po šolali in sami skrbite za njihov pouk: Drži st' kot pravila zdravili naukov. Pri vsem delu zaupajmo v Boga pod geslom „Gospod pozna svoje“! Od vsakega od nas bo odvisno; kako bomo živeli Slovenci v Argentini kot kristjani in kot člani naše narod rte skupnosti!“ Po pridigi se je nadaljevala maša, med katero so rojaki glasno peli in molili. Izredno število jih je pristopilo k obhajilu in mnogi so se prav na tem romanju spravili z Jezusom, saj je spovedovalo 7 duhovnikov, štirje pa so delili sveto obhajilo. Nepozabno je bilo slovo od Marije, ko. je po zahvalni pesmi nad 1500 Slovencev zbranih v cerkvi iz srca zapelo eno najljubših marijinih pesmi: „Marija skoz’ življenje.“ prva uprizoritev te klasične tragedije že nekaj mesecev prej:, namreč na Veliki šmaren 15. avgusta 192A. leta v Prosvetnem domu v Domžalah ter se je prav te dni dopolnilo 50 let, kar bi radi poudarili. Na oder jo je postavila Kamniška podružnica Slovenske dijaške zveze, počitniškega društva katoliških dijakov, ki je nosila ime BISTRICA. Pobudo za to uprizoritev je dal a-biturient Miloš Stare (star 19 let) sedaj predsednik Narodnega odbora za SLOVENCI Osebne novice Krščena je bila v slovenski cerkvi Marič Pomagaj Marija Terezija Mojca Vombergar, hči arhitekta Jureta Vom-bergar in ge. lic. Mete Debeljak. Botrovala sta univ. prof. dr. Tine Debeljak in akad. slik. gdč. Bara Remec. Krstil je delegat msgr. Anton Orehar. ¡Srečnim ¡staršem naše čestitke. Rudolf žitnik umrl. Po koncertu mendoškega pevskega zbora se je razširila novica, da je umr? znani politični delavec gospod Rud.olf Žitnik. Na mrtvaškem odru je ležal v Ciudadeli, oa koder je bil v nedeljo, 18. avgusta pogreb na pokopališče v Villegas. Spotoma se je pogrebni sprevod ustavil v ¡Slomškovem domu. kjer je msgr. A. Orehar opravil molitve za mrtve in se v lepih besedah poslovil od pokojnika, ki je previden z zakramenti za umirajočo lepo v Gospodu zaspal. Nato ie nngrebm sprevod krenil na pokopališče, kjer sta se od pokojnika- poslovila g. Feliks Urankar in g. Rudolf Smersu. CASTELAR 8. Občni zbor Društva Pristava Društvo Slovenska Pristava je v nedeljo 11. avgusta povabilo na 8. redni občni zbor svoje članstvo, ki se ie vabilu v res lepem številu odzvalo Predsednik France Pernišek je občni zbor pričel z pozdravom in po fojnnal-nostih takoj prešel na dnevni redTUo običajnem branju izčrpnega zapisnika prejšnjega občnega zbora, ki je bi' Slovenijo, ki je igro tudi režiral in nastopil v vlogi Bonaventure. Eni zadnjih skušenj je prisostvoval pesnik Župančič osebno in dal dokončno dovoljenje za uprizoritev. Premiere svoje drame se je Župančič udeležil z vso svojo družino. Šele z desk prosvetnega doma v Domžalah (ponovitev je bila tudi v Kamniku) je stopila ta prelepa tragedija na oder državnega osrednjega slovenskega gledališča nekaj mesecev -— kasneje. Ohranjena je slika prvih igralcev te premiere. Poleg imen navajamo pri nekaterih, tedaj študentih, poznejši poklic. Sede od leve porti desni: Polonca Pirnat, Anita Meze (poznejša operna pevka v Beogradu) Reza Pirnat, učiteljica (pozneje poročena z dr. Šarcem), Mici Meze (poročena s pisateljem Slavkom Savinškom), Manca Strgar (por. z dr. Malenškom). Stoje: Janko Sicherl (pozneje učitelj), Tine Zajc (zdravnik, ustreljen od Nemcev), Stanko Sicherl, Avgust Cerar (profesor in komponist), Miloš Stare (odvetnik), Janez šare (zdravnik), Jože Bohinc (zdravnik), Konrad Stražar (profesor), Joža Vombergar (dramatik) , Franci Lazar (sodnik). Zdi se nam, da je vredno spomniti se ob 50-letnici Veronike Deseniške s priobčenjem te dijaške igralske skupine kamniškega okraja, ki jo je prva igrala. td ARGENTINI soglasno odobren, so poročila odbornikov podala pregled opravljenega dela na upravnem, gospodarskem, gradbenem, kulturnem in mladinskem polju. Poročila so bila ugodna, razveseljiva; veliko dela je bilo uspešno opravljenega. Le finančni položaj društva ni nič kaj zadovoljiv. Gradnja doma, ki sicer počasi napreduje, požira velike vsote denarja. Zato je moral blagajnik Nande Češarek, delati skoraj čudeže, vendar ni društvu preostalo drugega kot najetje posojila za premostitev ovir. Po poročilih odbornikov je spregovoril še predsednik France Pernišek, ki je sporočil, da bo po daljši dobi predsedovanja „spregel voz“, obenem se je iskreno zahvalil vsem pridnim in vestnim sodelavcem za dolgoletno pomoč; poudaril je ¡tudi svoje veselje nad velikim številom mladih udeležencev na občnem zboru, kar kaže zanimanje mladih za Pristavo in daje upanje da se bodo kmalu aktivno uvrstili v delo za napredek društva. Ob koncu se je zahvalil še dosedanji dolgoletni oskrbnici ge. Mariji Dolinšek, ki bo konec avgusta zapustila Pristavo in ji zaželel mnogo sreče v novem življenju. Po poročilu nadzornega odbora ie bila izrečena razrešnica dosedanjemu odboru; sledile so volitve novega odbora. Soglasno ie bila izvoljena lista, ki ic je predlagal dosedanji odbor. Novi odbor sestavljajo France Rant kot predsednik člani pa so Marjana Batagelj, Alojzij Boh, Nande Češai'ek, Polde Golob st. Rudi Gričar, Franc Jerovšek, Kazimir Keber, Rajmund Kinkel, Franci Klemenčič, Ivan Klemenčič, Albin Kočar Mimi Kočar, Ivan Kopač, Mirko Kopač Boian Križ, Rok Kurnik, Karel Lisjak France Pernišek, Loize Poglajen, Maiv jan Pograjc, Tomaž Rant, dr. Jul i i j Slovenske mladenke i : : bodo v kratkem izdale svojo : : : Novo LP ploščo : ■ ■ -katere izdelava predstavlja izrednp- j : velik izdatek. : I ! Zato prosijo rojake, da jim tudi j j ob tej priliki nudijo svoj.o pomoč ; in to s ; : predplačilom . • ¡plošče za ceno $ 60.—. J : Prednaročila sprejemajo vse čla- * • ; niče Zbora in telefonsko na Š 628-5234. Po športnem svetu _ JUGOSLOVANSKA mladinska košarkarska reprezentanca je v Orleansu v Franciji v odločilni tekmi premagala v podaljški Španijo z 80:79 (tekma se je končala neodločeno 71:71) in s tem ohranila naslov evropskega prvaka, ki ga je osvojila leta 1972 v Zadru. Sovjetska ekipa, ki je tudi bila med favoriti, se je morala zadovoljiti s petim mestom za Italijo in Švedsko, METKA PAPLERJEVA, 19-letna kranjska metalka diska je 27 julija na tekmovanju v Celju žie šjestič letos izboljšala svoj državni rekord. To pot ga je zalučala 51,14 m. JULIJA se je odpravila na Islandijo slovenska odprava, ki je nameravala prečkati največji evropski ledenik Vatnajoekulla, ki meri celih 8.500 kvadratnih metrov. Odpravo so sestavljali Radko Polič, dr. Tone» Jeglič, Vane Brajnik, Tone Fornezzi in Mitja Košir. Toda odprava ni dosegla svojega cilja: Huda megla jim je preprečila orientacijo in ker kompas zaradi raznih razlogov ni kazal nikdar prave smeri, so morali odnehati. Opravili pa so nekaj drugih vzponov na poldrug tisočak visokega še delujočega vulkana Tekle nato pa so se vrnili domov. SLOVENSKA MLADINSKA atletska reprezentanca je v Szombathelyiu na Madžarskem tretjič osvojila prve hiesto in prejela v trajno last poka! Savaria. Mladi slovenski atleti, ki sc premagali Štajerce in Madžare, so dosegli tri mladinske rekorde: v štafeti 4 x 100 so izboljšali še šest let star rekord s 43,00. Šobrova je s 57,0 izboli-šala svoj rekord na 400m za starejšo mladinke, čop na je z 200 cm postavil nov rekord v skoku v višino za mlajše mladince. SLOVENSKA SMER v Marmolati se imenuje smer, ki sta jo 17. julija preplezala Janez Gradišar in Igor Herzog. Marmolata je visoka 3344 metrov, leži pa v Dolomitih. Plezalca sta bila v steni'kar dva dni, ker sta imela več slabega kot lepega vremena: veter dež in celo sneg jima je močno nagaja! Savellh Franc Zurc in župnik Matija Lamovšek. Po izvolitvi novega odbora je tajnik France Zurc prečital pismo novega predsednika Franceta Ranta, ki je bil službeno zadržan. Udeleženci občnega zbora so z veseljem sprejeli besede novega predsednika, mu z aplavzom izrazili zaupanje in zagotovili pripravljenost za delo v novem obdobju društva Slovenska pristava. Med predlogi je bil še sprejet predlog blagajnika, da'se poviša mesečna članarina društva, kljub temu pa bo glavne vire treba poiskati drugje, kajti nujno v je, da se na Pristavi čimprej omogoči delo na raznih poljih v za to primernih prostorih. V okviru 6. zborovskega festivala, ki ga organizirajo Državno podtajništvo za kulturo, Ravnateljstvo za kulturo občine Benos Aires, SEGBA in sindikat Luz y Fuerza, nastopa 57 zborov iz vse države. Koncerti so v veliki dvorani AB Teatv.o ¡San Martin (vhod iz Sar-miento 1535). V nedeljo, 1. septembra ob 17.30 bosta v okviru tega festivala nastopila tudi dva slovenska zbora: Slovenske mladenke in SPZ Gallus. Poleg ¡programa, ki ga bosta ta dva zbora izvajala vsak zase, bosta skupaj zapela tudi nekaj odlomkov iz Sattnerjevega oratorija „Asumptio“. — Na ta koncert, ki ga bo oddajala tudi postaja Radio Ciudad de Buenos Aires (prejšnji Mu-nicinal), opozarjamo in vabimo vse rojake. OBVESTILA SOBOTA. 24. avgusta 1974: V SloVeuski hiši ob 20 pevsko glas-beni festival. Slomškovem dumu mladinski dan s celodnevnim programom. SOBOTA, 31. avgusta 1974: V Slovenskem domu v ¡San Martinu, zvečer proslava 26. .obletnice ustanovitve slovenske maše z mašo, slovesnim sprejemom mladine v članstvo doma in večerjo. NEDELJA, 1. septetmpra 1974: čajanka ob 16 v dobrodelne namene Zveze Hovenskih mater in žena. V Slovenski hiši ob 9.30 najprej mladinska sv. maša nato zvezni sestanek fantov in deklet, na katerem predava Rudolf .Smersu. NEDELJA, 8. septembra 1974: V Našem domu v San Justu mladinski dan. V Slomškovem domu tombola v korist Zavetišča. SOBOTA; 14. septembra 1974: V Slomškovem domu bo ob 18 praznovala 25-letnico šola A. M. Slomška. SB® SFZ Pevsko Glasbeni Festival Sodelujejo dekleta in fantje iz naslednjih krajev: ADROGUE CASTELAR ' CARAPACHAY RAMOS MEJIA SAN JUSTO SAN MARTIN SLOVENSKA VAS sobota, 24. avgusta, ob 20 v Slovenski hiši Zveza slovenskih mater in žena vljudno vabi na ČAJANKO dne 1. septembra ob 16 v Slove'nski hiši Zadetek s sv. mašp za vse v tem letu umrle žene in matere. Spored pod ¡okriljem odseka Zveze mater in žena iz San Justa. Razstava ročnih del vseh krajevnih odsekov. Žrebanje dveh slovenskih narodnih noš v miniaturi. Dražba slovenske avbe. Prodaja ročnih del. Med prireditvijo ho igrala mladinska godba pod vodstvom g. A. Skubica Vstop prost. Izkupiček namenjen dobrodelnemu delovanju Zveze slov. mater in žena KADARKOLI IN KJERKOLI VIDIŠ TA ZNAK, VEDI, DA GRE ZA PRVO RAZSTAVO SLOVENSKE PODJETNOSTI Pozanimaj se čimpreje, kako moreš biti tudi ti soudeležen pri tej mogočni manifestaciji, ki bo od 19. do 27. oktobra tega leta ESL0VB9A UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Air^ T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit V SLOGI JE MOČ! ŽEGNANJE V SAN MARTINE v soboto, 31. avgusta Spored: Ob 18.30 bo slovesno SV. MAŠO daroval msgr. Orehar v kolegiju Sagrado Corazón v počastitev 26. .obletnice ustanovitve slovenske maše v San Martinu. Maša bu obenem tudi mladinska in šolska. TočrJj ob 20 bo v dvorani Slovenskega doma slovesni sprejem fantov in deklet v članstvo doma. Takoj nato bo VEČERJA, za katerp se je treba prijaviti pri odbornikih ali v dpmu (tel. 755-1266). Častna dolžnost vseh rojakov iz San Martina je, da se teh slovesnosti udeleže. Obletnico smrti generala Leona Rupnika borno počastili s sv. rnašp v nedeljo, dne 1. septembra tega leta, ob 9.30 v slovenski cerkvi Marija Pomagaj na R. Falconu 4158. Lepo vabimo vse rojake. Slovenski protikomunistični borci, Buenos Aires 1. s Ig a c £73