j£°XLVI - št.75 - CENA 70 SIT GLAS Kranj, torek, 28. septembra 1993 Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek med managerji Kdo bo bogat in vpliven Milan Kučan: Čimbolj se s privatizacijskimi programi in dejanji zarisujejo novi lastniki, toliko °°U se zastavlja vprašanje, kdo bo v Sloveniji bogat in kdo bo imel bistveno možnost vplivati na P°litično življenje. ^'ed, 24. septembra - Slovenski managerji, zbrani na tradi-lQnalnem srečanju na Bledu, so se v četrtek pogovarjali s Predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom (in z njegovimi !°delavci), v petek pa še s predsednikom države Milanom Kučanom. Čeprav Slovenija nima vizije o prihodnosti, imamo pri nas namesto ustvarjalne konfrontacije o prihodnosti spor o preteklosti in boj za porazdelitev "osamosvojitvenega kapitala" oz. ta • £ 7i} osamosvojitev, demokracijo in gospodarsko sanaci-v \fc dejal Milan Kučan. Ker Slovenija živi na robu evropske •",e, je po njegovem mnenju zelo pomembno, kje bo meja j/ed mirom in vojno in na katero stran bo mednarodna skup-°st uvrstila našo državo. Delu slovenske politike dela precejš- nje težave tudi prehod iz nenormalnih razmer in uporabe izrednih sredstev v normalno življenje z uporabo legalnih sredstev. Dr. Janez Drnovšek je za prihodnje leto (po dolgih sušnih letih) napovedal majhno gospodarsko rast, sicer pa je dejal, da bo vlada kljub različnim napetostim in pritiskom nadaljevala s "politiko vztrajanja in prebijanja". Čeprav predvsem izvozna podjetja "pritiskajo" na povečanje tečaja, se vlada predvsem prizadeva za to, da bi razbremenila gospodarstvo in povečala njegovo konkurenčno sposobnost; od podjetij pa je odvisno, ali bodo znižanje prispevkov izkoristila za izboljšanje položaja ali bodo razliko "prelila" v plače.« C. Zaplotnik, sliki: G. Si-nik vredna 4 milijone mark Bled ima vrhunsko igrišče za golf 19 *?r.acntev dodatnih devetih igralnih polj, bazena, teniških igrišč in hotela pa bodo potrebovali še bilijonov mark. Qovem golfu so Blejci uredili tudi dve umetni jezerci. wtehna ŽELEZNIMA mmmm ^fjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 Bled, 25. septembra - Bled si zasluži vrhunski evropski turizem, so v soboto, med velikim turnirjem za državno prvenstvo pod pokroviteljstvom Ballanti-nesa in na dan otvoritve novih devetih igralnih polj na igrišču za golf dejali zastopniki blejskega turizma Stanko Slivnik, Helena Janša, Miro Mulej in Marko Božič. Bled ima igrišče za golf že od leta 1938. Po vojni so ga obnovili (nekateri so želeli na tem zemljišču zgraditi farmo za 100.000 piščancev) in usposobili vrhunsko igrišče z 18 igralnimi polji oziroma luknjami. Konec osemdesetih let so začeli graditi dodatnih 18 polj. Prva etapa z devetimi dodatnimi polji je bila odprta v soboto. Blejci tako prodirajo v svetovni golferski vrh. 40 odstotkov igrišč za golf na svetu ima 9 lukenj, 45 odstotkov igrišč ima 18 lukenj, 10 odstotkov ima 27 lukenj in sem sodi sedaj blejsko igrišče in le 5 odstotkov igrišč za golf po svetu ima 36 lukenj. Sem se želi prebiti Bled. S povečavo za dodatnih 9 igralnih polj nameravajo začeti čez dve leti. Ker se igrišče ponavadi ureja eno leto, naj bi dobil Bled leta 1996 vrhunsko igrišče za golf s 36 igralnimi polji. Celoten projekt s hotelom, bazenom in teniškimi igrišči ter drugimi športnimi napravami pa naj bi bil končan proti koncu tega desetletja, za uresničitev pa bo potrebnih 19 milijonov mark. Blejci so posebej ponosni, da igrišče ni škodljiv poseg v naravo, ampak se z okoljem ubrano ujema. Ima tudi avtomatski sistem namakanja, tako da letošnja suša golfa sploh ni prizadela. Želja blejskih golfarjev je približati ta šport ljudem. Tako je po svetu (Islandija ima na primer 40 igrišč), pri nas pa naj bi bil golf še vedno za bogate. Slovenija bo morala v prihodnje imeti najmanj 30 igrišč različnih kategorij, od cenenih do najdražjih. • J.Košnjek, slika G. Šinik Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Jesenice postajajo ogrožena občina Poročilo o polletnem poslovanju slovenskih železarn kaže, da na Jesenicah s sanacijo še niso uspeli, velika brezposelnost pa socialno strukturo vedno bolj poslabšuje. Jesenice, 27. septembra - Po četrtkovem zasedanju slovenske vlade, ki se je odločila, da neprofitnih železarskih družb ne bo več podpirala, je lahko na Jesenicah še več zaskrbljenosti. Opozarjajo sicer, da je tudi za začetek sanacije poreben določen čas, vendar je vprašanje, ali bo Acroni uspel pravočasno dokazati, da lahko posluje pozitivno. Kar petkrat večja izguba slovenskih železarjev od načrtovane, je vlado prisilila, da bo začela ukrepati, na Jesenicah pa opozarjajo, da zapiranja železarne ne bi prenesli. Na zasedanju občinske skupščine so potrdili prizadevanja izvršnega sveta, da si Jesenice pridobe status ogrožene občine, s tem pa oprostitev nekaterih prispevkov in subvencioniranje komunalnega urejanja zemljišč, ki bi omogočala nova proizvodna vlaganja. Cenejša delovna sila in za investicije pripravljena nova zemljišča so povsod po svetu nujni predpogoji, da se v nekem kraju prične gospodarsko oživljanje, s tem pa ustvarjajo (Jesenicam prepotrebna) nova delovna mesta. Več o zasedanju slovenske vlade in jeseniške občinske skupščine na 3. strani. • Š. Žargi Ta teden na sedežih Rdečega križa popisujejo begunce Le s kartonom dovoljeno bivanje Ljubljana, 28. septembra - Urad za priseljevanje in begunce pri slovenski vladi ta teden na novo popisuje začasne begunce, nastanjene v Sloveniji. Minuli konec tedna je popisovanje*poteka* lo v zbirnih centrih, begunce, ki prebivajo pri družinah, pa bodo večidel popisali na sedežih Rdečega križa v občinah. K popisu, ki se je začelo včeraj in bo trajal le tri dni, morajo begunci prinesti dokumente, ki jih imajo, in dve fotografiji. Popis velja za vse begunce, ne glede na to, ali so svoje statusno vprašanje Že uredili aH še ne. Z evidentiranjem si bodo begunci pridobili karton začasnega begunca in le na osnovi tega jim bo dovoljeno začasno bivanje v Sloveniji. Osnovni namen ponovnega evidentiranja začasnih beguncev pa Urad za priseljevanje in begunce pojasnjuje s potrebo po številčni informaciji o stanju beguncev, ki je potrebna zaradi pridobitve mednarodne človekoljubne pomoči, zagotovitve potrebnih sredstev za prihodnje leto, delitve prejete materialne in finančne pomoči začasnim beguncem, ki žive pri družinam, najnujnejše zdravstvene oskrbe, vključevanja v šolanje in programe prostoČasnih dejavnosti. Na Gorenjskem bodo begunce popisovali na sedežih Rdečega križa na Jesenicah, (Titova 65), v Kranju (Bleiweisova 16) in Radovljici (Gorenjska 27), v Skof ji Loki v zbirnem centru v vojašnici, v Tržiču na Rdečem križu na Cankarjevi 1 in v zbirnem centru. • D.Ž. čakajo na izplačilo avgustov skih osebnih dohodkov, se bodo o tem dogovarjali na petkovem sindikalnem sestanku. • S. Saje Delavci Zlita spet za stroji Minuli petek so zagotovili oskrbo z elektriko, včeraj pa je ste kla proizvodnja. Tržič, 28. septembra - Po končani septembrski stavki delavcev ZLIT Tržič je 17. septembra spet stekla proizvodnja v tovarni, vendar le za nekaj ur. Ustavil jo je odklop električne energije, zato so med tržiško občino in dobavitelji ves teden potekali dogovori o rešitvi tega problema. To jim je uspelo minuli petek opoldne s pomočjo tovarne BPT Tržič, ki bo zagotovila dodatno energijo iz svojih električnih central. Včeraj zjutraj so v Združeni lesni industriji ponovno pognali stroje. V tovarno je prišlo okrog 100 delavcev, ki so jih poklicali na delo. Sedaj delajo vsi obrati, vendar ne s polno zmogljivostjo. V obratu pohištva je bilo sicer na začetku nekaj nejasnosti glede nadaljevanja proizvodnje, vendar so se tudi tam lotili izpolnjevanja zaostalih naročil. Ker delavci še folo bobnar SLOVENCI PO SVETU Predsednik in ministra v Ameriki Zunanji minister Lojze Peterle že dober teden potuje po Ameriki in obiskuje Slovence, od včeraj naprej pa je skupaj s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom na sedežu Organizacije združenih narodov. Prek Luže je odšel tudi finančni minister Mitja Gaspari. V Ameriki se ta čas dogajajo pomembne stvari, zato so tja odpotovali premier in dva ministra, v VVashingtonu pa je tudi guverner Banke Slovenije dr. France Arhar. Zunanji minister Lojze Peterle se je srečal z večino slovenskih organizacij v Ameriki, s poslovneži slovenskega rodu ter nekaterimi znanstvenimi in drugimi ustanovami, ki želijo ali že sodelujejo s Slovenijo. Ministra med potovanjem po Združenih državah Amerike spremlja slovenski veleposlanik v Združenih državah dr. Ernest Petrič. Od danes naprej sta na sedežu Organizacije združenih narodov v Nevv Yorku minister Lojze Peterle in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki bo drevi govoril pred generalno skupščino OZN, ki se je zbrala na rednem zasedanju (obsega okrog 160 točk dnevnega reda). Na zasedanju sodeluje vrsta politikov in to je najlepša priložnost za uradna ali neuradna srečanja državnikov. Na generalni skupščini bo govora o vseh žgočih problemih sveta, tudi o vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije, katere neposredni mejaši smo. Finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar pa sodelujeta na skupščini Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Tokratno zasedanje je za Slovenijo zelo pomembno, saj prvič sodelujemo kot polnopravna članica Svetovne banke. Minister in guverner se bnosta skušala dogovoriti za nova posojila teh organizacij Sloveniji in slovenskim podjetjem in za zavarovanje izvoza v Slovenijo ter slovenskega izvoza v Ameriko, predvsem tudi v latinsko Ameriko. Slovenca se bosta pogovarjala tudi o obveznostih Slovenije do mednarodnih finančnih organizacij po razpadu Jugoslavije. Sporen je predvsem tako imenovani alociran dolg pokojne skupne države. Slovenija naj bi ga plačala dobro milijardo dolarjev, mi pa pristajamo na polovico manjšo vsoto. Slovenci v Strasbourgu Na sedežu Sveta Evrope je bila enotna delegacija Slovencev v Italiji. Delovala je uglašeno, čeprav je bila sestavljena iz zastopnikov različnih organizacij in političnih usmeritev. Delegacijo je sprejela tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Chri-stine La Lamuere, razen nje pa predsednik in podpredsednik Evropskega parlamenta. Sprejem v Strasbourgu vliva upanje, da se bo položaj Slovencev v Italiji zboljšal. Evropa namreč živi pod vtisom vzorne skrbi Italije za manjšine predvsem na račun položaja nemcev na Južnem Tirolskem. V tem francoskem mestu pa se začenja tudi 44. zasedanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Slovenska delegacija odhaja tja kot polnopravna članica, našo delegacijo pa vodi Borut Pahor. Parlamentarna skupščina se bo lotevala problemov, pomembnih tudi za Slovenijo: beguncev in skrbi zanje, položaja žensk in otrok v nekdanji Jugoslaviji, ustanovljeno pa naj bi bilo tudi sodišče za vojne zločine in zločince na območju bivše Jugoslavije. Slovenija med drugim meni, da je treba nepriznano Zvezno republiko Jugoslavijo onemogočiti v mednarodnih odnosih in jo izločiti iz svetovne diplomacije. # J.Košnjek Jožica Puhar in poslanci v Kranju Afere odvračajo pozornost od gospodarstva Kranj, 23. septembra - Pred sprejemom pomembnih zakonov (o družinskih prejemkih, o zaposlovanju in zavarovanju za brezposelnost, o delovnih razmerjih) je Združena lista SDP v Kranj povabila ministrico za delo, družino in socialne zadeve Jožico Puhar, srečanja pa so se udeležili tudi nekateri poslanci. Jožica Puhar je zbranim utemeljila pomen sprejetja omenjenih zakonov. Največ razprave je sprožil zakon o družinskih prejemkov, ki naj bi uveljavil otroški dodatek za vse otroke, zdaj pa je njegova uveljavitev odložena za pet let. Po mnenju Združene liste je vlada hkrati zlahka pristala na uvedbo cestnega in podprla obrambni tolar. Sonja Lokar, predsednica ženskega foruma pri SDP (poleg nje sta se Kranju mudila tudi poslanca Miloš Pavlica in dr. Mateja Kožuh Novak), je ocenila učinkovitost tako imenovane koalicije 3 + 1, ki naj bi tudi po zaslugi Združene liste dosegla, da se je umirila inflacija, tolar nekoliko ustalil in brezposelnost naraščala počasneje kot prej. Sprejeti so bili tudi nekateri pomembni zakoni, med njimi dolgo časa zadrževan zakon o privatizaciji, prej jabolko spora v dveh "vladavinah", zakon o soupravljanju, po zamrznitvi plač pa je kasneje obveljala kolektivna pogodba. Združena lista je v koaliciji dosegla več, kot sicer priznava na glas. Sonja Lokar je omenila tudi afere, ki so zajele Slovenijo in imajo namen odvrniti pozornost od gospodarskih vprašanj. Ko so kasneje govorili o "spornem" otroškem dodatku, so poudarjali, da je treba oceniti razvojne prednosti in presoditi, kako pomembne so varnost, ceste, izvoz, aktivna politika zaposlovanja, socialna politika... Med temi cilji se Združena lista zavzema za pravo ravnotežje. Na tehtnici med gospodarstvom in socialo pa naj presojajo socialni partnerji. • D.Ž. Irena Oman in Brane Eržen izstopila iz Slovenske nacionalne desnice Želiva ostati civilizirana desnica Kljub ponudbam se še nista povezala z nobeno stranko. Ostajata člana Samostojne poslan' ske skupine, v kateri bodo oziroma delujejo poslanci, ki niso vezani na nobeno stranko. Tržič, 25. septembra - Brane Eržen iz Tržiča, ki je bil v državni zbor izvoljen na listi takratne Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, pa se je z njim raz-šel in postal član Samostojne poslanske skupine, ki jo je vodil Sašo Lap iz Kranja, in kasneje stranke Slovenska nacionalna desnica, ki ji prav tako predseduje Sašo Lap iz Kranja, je iz te stranke izstopil. Enako je storila tudi državnozborska poslanka Irena Oman iz Kranja. "Nisem soglašal z vodenjem politike v Slovenski nacionalni desnici. Preveč je bilo politično nepremišljenih in prenagljenih potez. Od vsega začetka sem zagovarjal sodelovanje slovenskih desničarskih strank, katerih jedro bi morali biti mi kot parlamentarna stranka, ne pa Liberalna stranka na čelu z gospodoma Francem Goljo in Danijelom Malenškom, ki je Slovensko nacionalno desnico izkoristila kot neke vrste odskočno desko za ponovno vrnitev v slovenski politični prostor. Sploh me je motilo sodelovanje in povezovanje s strankami, ki niso sorodne nacional- nim strankam. Liberalna stranka ima na primer v programu marsikaj, česar mi ne zagovarjamo. Vodenje stranke me je spominjalo na Jelinčičeve čase, do nekaterih zunajparlamen-tarnih, na primer do Poljšako-ve Domoljubne stranke in Ger-lančeve Nacionalsocialne zveze, pa je bil odnos preveč ignorantski in omalovažujoč. Mi bi morali biti jedro sodelovanja in povezovanja nacionalnih strank, ne pa neka druga stranka. Ostajam nacionalist v pravem pomenu besede in bom deloval samostojno, zunaj programa Slovenske nacionalne desnice. Lahko bom delal 1 glasoval po svojem preudat • pri čemer je strankina discip1' na ponavadi velika ovira. y več se ukvarjamo z ločevanji na leve in desne, afere pa . postajajo element odvračal pozornosti od drugih bolj va*' nih problemov. Še naprej p°r piram spremembo zakona o <* žavljanstvu in spremembo • člena ustave, kjer naj se zaffl njajo besede državljanke in <* žavljani z besedama Slovenj in Slovenci," je povedal Br** Eržen. Irena Oman dodaja: "§e?• prej hočeva delati kot civi'1^ rana desnica. Vsaj sama še n razmišljam o vključitvi v katcf drugo stranko. Ponudbe so •>'' le. Vendar se mi zdi žaljivo.» si stranke privoščijo dobesč no kupovanje poslancev, naprej bom glasovala in L odločala po svoji vesti." J.Košnjek, foto G. Šinik UGLAS Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes se začenja dolga seja državnega zbora Ustava prehitela zakonodajo Poslanci državnega zbora se bodo tokrat odločali o spremembi ustavnega zakona za izvedbo ustave, ki naj bi za eno leto podaljšala rok za uskladitev vseh zakonov z novo ustavo. Sicer pa je na dnevnem redu tokratne seje nad 50 točk. Ljubljana, 28. septembra - Ocena iz decembra leta 1991, ko smo sprejeli novo ustavo, da bomo lahko do konca letošnjega leta uskladili z ustavo vso slovensko zakonodajo, je bila preoptimistična. Sedaj je pred poslanci državnega zbora predlog, da bi spremenjeni ustavni zakon (za sprejem je potrebna dvetretjinska večina) podaljšal rok za eno leto. Ali bomo ujeli ta rok ali ne, je tvegano napovedovati. V enem letu bi moral državni zbor na novo sprejeti ali novelirati okrog 170 zakonov, od katerih jih je 30 temeljnih oziroma prednostnih. Čim večji del tega zalogaja naj bi spravili pod streho še letos, ko so na programu vključno s tokratno Še štiri, sicer dolge seje državnega zbora. Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je napovedal zaostritev discipline poslancev, tako glede udeležbe na sejah odborov kot na samih sejah državnega zbora. Nes- klepčnost ali slaba udeležba sta vedno pogostejši, res pa je, da se nekatere seje delovnih teles časovno prekrivajo. Razen spremembe ustavnega zakona so na dnevnem redu pomembni zakoni. Štirje zadevajo ratifikacijo nekaterih mednarodnih sporazumov. Po hitrem postopku naj bi sprejeli zakon o članstvu Slovenije v Medameriški razvojni banki. Morali bi ga sprejeti, če želimo računati na posojila prek Luže. Prav tam se sedaj mudi finančni vrh slovenske države. Poslancem ponuja vlada v sprejem zakon o skladu za investicije v zdravstvu do leta 1997, zakon o družbi za izgradnjo avtocest, zakon o visokem šolstvu, zakon o skupnosti študentov, zakon o prisilni poravnavi, likvidaciji in stečaju, zakon o igrah na srečo, zakon o carinski službi, zakon o družinskih prejemkih, spremenjen zakon o državljanstvu itd. Na dnevni red gre predlog kazenskega zakonika Republike Slovenije, zakon o sodniški službi, zakon o ust* nem sodišču in zakon o sod'*~u in zakon o kazenskem postop" ^ Razprava o teh zakonih bo vf ča, tudi zato, ker se je vPra nje sodstva, sodnikov, nj'n? j0 ga mandata in neodvisnost' skrajnosti spolitiziralo in%£ V javljajo zahteve, da bi ™°ri. izločiti sodnike, ki so bili^^j teklosti povezani s politicr" procesi. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE 0* Demokratična stranka upokojencev Izjava za upokojence in invalide Ljubljana, 28. septembra - Z izjavo, ki jo bodo ponudili v P0^ upokojencem, strankam, društvom in državljanom, bo skušal Ifl sus (Demokratična stranka upokojencev Slovenije) zaustaviti'^ nje po zmanjševanju pravic upokojencev in invalidov. Strank?. tudi" opredeljuje do izjemnih pokojnin, tistih iz preteklost' novih, ki jih namerava državni zbor še namerava sprejeti. Vs3^ izjemno pravico mora plačati tisti, ki jo je sprejel, ne pa up0 > bljati denar iz prispevene stopnje. Revizija izjemnih pokojni**^-možna samo ob spoštovanju pravnih poti. Borcem in žrtvam nega nasilja zagotavlja posebno varstvo ustava, upokojevanje rjj slancev pa je izjema nad izjemami. Poslanci, ki bodo obravna^ izjemne pokojnine, naj najprej pogledajo sebe. Vsi predlog'^ nove izjemne pokojnine naj se kritično presodijo. Sicer se bOj pod splošnimi popgoji upokojevali samo še "povprečni de'a in nameščenci." • J.K. Pogovor ministra in nadškofa Ljubljana, 24. septembra - "Vesel sem bil tega srečanja predvsem zato, ker smo se lahko pogovorili o tem, kje nastajajo nesporazumi, ki so zadnji čas povzročili v javnosti precej razburjenja," je dejal po pogovoru s šolskim ministrom dr. Slavkom Gabrom ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Začrtana je pot naprej, tudi glede pomena verouka v šolah, ki ga nihče ne zagovarja, je dejal nadškof. Pomembno je, da bi nacionalni vzgojni program obsegal vrednote, ki so pomembne za vse ljudi. Minister Gaber pa je povedal, da mora pri nastajanju tega programa sodelovati čim širši krog ljudi, tudi s področij, ki še posebej zanimajo Cerkev. Sporna vprašanja naj bi še naprej reševali tudi v podkomisiji vlade in cerkve za področje šolstva. # J.K. N S H H U VELEBLAGOVNICA S KO F J A LOKA d o o Nacionalsocialna zveza Slovenije Kongres bo v nedeljo Velenje, 28. septembra - V nedeljo, 3. oktobra, ob 15. uri bo ni kongres Nacional socialne zveze Slovenije v Velenju, ob j uri pa bo veliko zborovanje, na katerem pričakujemo najm / 1000 zborovalcev iz vse Slovenije, sporoča glavni tajnik Nado"^ socialne zveze Matjaž Gerlanc. Kongres bo odločal, kdaj se vložila zahteva za referendum o razveljavitvi Zakona o državlj . stvu in vseh odločb, izdanih na osnovi tega zakona. PodpisO^ . referendum je že 45.000. Če tokratna pobuda propade, P0'f. dve leti ni mogoče razpisati novega. Zveza bo še naprej za80.^) jala desničarska (nacionalna) stališča kot levičarska (socia'^ stališča. Po pravni poti, demokratično, jih bo reševala. Vedno ff mo upali povedati odklonilno stališče do Kučana, ker je j| munist, do Janše, ker je dovolil urjenje muslimanskih in ho* skih bojevnikov v Sloveniji, do revolver politike Republika1? j do hujskaških krikov Slovenske desnice, izpadom PoljŠ3" jo Nacionalne stranke dela, do demagogije Podobnikove SLS.^. obiskovanja Karadžića, kar si je privoščil eden od Prvak°Vj,, telefon: 211-860, 211-835, telefas: 213-163 / Naročnine, uprav., propaganda, oglasi: Blciweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclcfax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur <*" j> na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 15 ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročn'"* , DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT I zravnava železarn na slovenski vladi in občinski skupščini Jesenic Za sanacijo je potreben tudi čas fe'°Ve"Ska vlada, presenečena nad slabimi rezultati v železarstvu, najavlja zapiranje družb, ki niso sposobne 1^ J ''.nega tekočega poslovanja, na Jesenicah pa opozarjajo, da je za sanacijo razmer (poleg denarja) potre-" l«ai čas in investicije. S|^nv'Ce' 27. septembra - Pretekli četrtek, ko sta položaj v Slovenca ?e'eza,rnan obravnavala tako slovenska vlada, kot tudi občin-5(V . uPščina Jesenice, ne bo pomenil v že kar dolgi zgodovini re-spre • s'ovenskih železarn posebne prekretnice. Niso bili namreč ^jeti sklepi, ki bi pomenili pomembnejšo odločitev o nadaljnji d j 1 Ze'ezarn, očitno pa je, da so pogledi kar precej nasprotni: vla-prej,^°.tavlja, da znatno večje izgube od načrtovanih zahtevajo čim-Jjsnje ukrepanje z zapiranjem tistih, ki ne dosegajo načrtovanih 'hvnih rezultatov, medtem ko na Jesenicah ugotavljajo, da sa- 'Ja zahteva poleg denarja tudi določen čas. Ijl '0r<>čilo o polletnih rezulta-je|e8°spodarjenja Slovenskih penilo kar precejšnje razo-aranje, saj se je pokazalo, da 0 železarne kljub finančnim nJek-cijam, ki so jih dobile po ak°nu o sanaciji železarn, parile petkrat večjo izgubo, JotJe bila načrtovana za to ob-J°bJe: namesto 15 milijonov ^kih mark znaša ta izguba ^»lijonov mark. Tak položaj J yiado prisilil, da zahteva te- je za slovensko vlado proučitev razmer v 89*0. 0 družbah, ki so nastale po re-Kanizaciji Slovenskih želeti! (Povsod se že izvajajo fi-se h reviziJe) in sklepu, da slo .k' kjer P" tekočem po-to Vanju ni pozitivnih rezulta-Ve,' v prihodnje ne podpira dn"«L ed slednjimi sta, poleg tuJ?b Livarna in Jeklo Store, in t' naJVeiJ' jeseniški Acroni in 0m' ki ne bodo več dele" v0'dnovih sredstev in garancij, en stv° železarn pa mora v Q etn mesecu pripraviti oceno r ^iselnosti sanacije ali zapihan To pa P°meni, da je "0 delovnih mest v naštetih JJhh železarskih družbah re-ogroženih. Kako slab je J°Iožaj, kažejo tudi podatki o letnem toku, ki naj bi bil v noj.^Vobj" pozitiven v vred- sko 26 milijonov mark, dejan-mii:Pa Je negativen v višini 39 Upr'JOn°v mark. Po poročilu iele e6» odbora Slovenskih 2arn, ki mora biti pripra- vljeno do 15. oktobra, se bo vlada odločila, katerim podjetjem bo poleg podpore za poslovanje in sanacijo omogočila tudi investiranje, katera podjetja, ki so v brezizhodnem položaju, pa naj bi prodali tudi po minimalnih cenah. Poročilo o polletnem poslovanju Slovenskih železarn pa je bilo na zasedanju vseh treh zborov jeseniške občinske skupščine deležno dvomov in kritike. Kot je dejal jeseniški župan dr. Božidar Brudar, je vse polno neprimerljivih podatkov, posplošenih ocen in ocen trendov, ki nimajo prave oz. razumne osnove. Predstavnik novega vodstva v Acroniju je opozoril, da je denar za sanacijo začel pritekati šele v mesecu aprilu in šele na tej osnovi so lahko začeli s postopnim oživljanjem proizvodnje. Rezultati tekočega poslovanja julija in avgusta, ko je proizvodnja stekla v celoti, kažejo, da bo lahko Acroni posloval pozitivno. Dr. Andrej Ocvirk, generalni direktor Slovenskih železarn je sprejel del kritike na poročilo in ob tem opozoril, da so bolj od količinskih kazalcev poslovanja in ocen važni finančni rezultati. Velika kriza na trgu železarskih izdelkov ter zlasti konkurenca iz Vzhoda so povzročili padec cen za 25 odstotkov, to pa hkrati zapira železarske zmogljivosti in zahteva državno pomoč železarstvu po Jesenice občina upokojencev? V razpravi o položaju v železarstvu in zaposlovanju v občini Jesenice ni manjkalo tudi kritičnih opozoril na predlagane sklepe, ki da se že leta brez konkretnih rezultatov ponavljajo. Tako je dr. Pogačar opozoril, da je zaposlenost na Jesenicah v nekaj letih padla za tretjino (od 15 na 10 tisoč zaposlenih), število upokojencev pa se je več kot podvojilo (od 3.400 na 7.300). Zahteval je, da se čimprej dobi odgovor o tem, kje se bo zmanjševanje zaposlenosti, ki se je v Železarni že prepolovila, ustavilo, ter oceno o tem, kaj pomeni položaj, ko le 37 odstotkov brezposelnih dobiva pomoč in nadomestila. Socialna struktura Jesenic, je še dodal, postaja skrajno mizerna. vsej Evropi. V vodstvu Slovenskih železarn se bodo potrudili, da čimbolj objektivno ocenijo možnosti tistih družb, ki so sposobne preživetja, pri tem pa se zavedajo, da bodo za uspešno poslovanje potrebne tudi investicije. Ključno merilo pa ostaja možnost ohranjanja delovnih mest tudi v primeru prodaje posameznih družb. V razpravi so bili podrobneje predstavljeni tudi sklepi jeseniškega izvršnega sveta, ki napore za sanacijo železarskih družb podpira in opozarja, da je za doseganje pozitivnih rezultatov potreben tudi čas. Občina Jesenice postaja s takim položajem v železarstvu vse bolj ogrožena občina, zato podpirajo sprejem zakona o zaposlovanju brezposelnih v ogroženih občinah, ki naj bi z oprostitvijo nekaterih prispevkov pocenil delovno silo, pri komunalnem urejevanju zemljišč za nove proizvodnje, pa subvencioniranje ustvarjanja možnosti za nove zaposlitve. Jože Resman, poslanec v Državnem svetu je zagotovil, da bodo pri sanaciji železarstva sicer vztrajali, poskušali pa s predlogi dograditi zakon o pomoči ogroženim občinam tako, da ne bo le zagotavljal socialne sanacije, pač pa predvsem ustvarjal pogoje za nova delovna mesta. Do poročila o polletnih rezultatih slovenskega železarstva, sklepov slovenske vlade in zlasti delovanja občinskega izvršnega sveta so bili kritični tudi predstavniki sindikata Neodvisnost, ki vodstvo Acronija in njihov program v celoti podpirajo in opozarjajo, da je govorjenje o prodaji in ukinjanju proizvodnje škodljivo zavajanje. • S. Žargi TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Sp. BesnIca 81 IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite 064/403-871 etrol obnavlja črpalko v Škofji Loki z dovoljenjem Bencinska črpalka v nasprotju s planom Ijl/teloški izvršni svet bo storil vse, da se dovoljenje za obnovo bencinske črpalke razveljavi. Zloraba poobla- ^oka, 23. septembra - Poročali smo že, da je Petrol začel v yy Loki z obnovo bencinskega servisa neposredno ob križišču Po domače Kale, da bomo Se najteije prišli v Evropo na tistih področjih, kjer nas pravzaprav ne ta ali ona mednarodna institucija oziroma skupnost niti ne bo potrjevala oziroma takšne ali drugačne za pravila obnašanja, ki veljajo v Evropi, sploh ni Gre preprosto za dogajanja, ki so Evropi pomenijo nepisano pravilo, za katero se preprosto ve, da drugačnih motnosti pač in sploh ni. Če pa te so, se tistemu, ki si jih poskuša prikrojevati, kratko malo ne splačajo. Eno takšnih je prav gotovo prijazno okolje, ki ga v letošnjem (in tudi le v prihodnjem turističnem letu) razglašamo skozi različne očiščevalne akcije, odlaganje odpadkov na mestih, ki, so za to določena, v zabojnike, ki naj bi ga imel vsakdo, čeprav je včasih marsikdo še vedno prepričan, da odpadkov sploh nima in zato tudi zabojnika ne potrebuje. Tistih nekaj smeti, ki se od časa naberejo, pa tako ali tako potem odpelje sam (čeprav največkrat do blilnjega brega potoka ali v gozd). Nekaj podobnega velja tudi za plakatiranje. V Evropi, kamor bi radi čimprej in po čimkrajši poti, poznajo tudi na tem področju določen red. Ne gre, tako po domače, kot si marsikje pri nas predstavljajo plakatarski red. Tisti, ki ima plakat na zanj določenem mestu, ima po eni strani zagotovilo, da bo obvestilo na ogled toliko časa, kolikor je pač dogovor (in plačilo) z upravljalcem. Pri nas pa jih je zadnje čase vse več, ki si plakatiranje razlagajo po pravilu, kdor prej pride, prej melje, ali pa še na bolj učinkovit način, s prelepljanjem po pravilu: Zadnji so tudi najbolj pomembni. Tako po domače, brez spoštovanja pisanih pravil, ki pa so v Evropi le dolgo časa nepisana pravila, bomo zato na očeh Evrope še dolgo iskali pravo pot vanjo. A. Žalar Največji jurček do zdaj? Kranj • Gob je, tako se slili in kaže, ie vedno kot Ustja in trave. Čeprav je bil minuli vikend precej deževen, marsikdo ni zdržal doma in se je podal v gozd. Redki so bili, ki so se, sicer premočeni, vrnili praznih rok. Ob bogati beri pa so se znašle tudi prave trofeje. mu. Med blizu 400 vrstami različnih gob na razstavi je Ivaničev jurček seveda daleč največji in bo v okras razstavi Se danes, ko bodo v Kranju zaprli sejem in razstavo. Razpoznavalec gob v Gobarski družini Kranj Franci Vrhovnik nam je povedal, da gre tokrat za jurčka, ki sodi med rekorderje. Sicer pa je bil pred leti v tržiški občini že slikan 3,40 kilograma težak jurček. Težjega do zdaj na Gorenjskem menda še niso našli. "Nisem mogel verjeti, da ie res," je v nedeljo na Gobarski razstavi na Gorenjskem sejmu vesel razlagal Slavko Ivanić iz Kranja. Po sicer ne najbolj natančnih podatkih pa smo, kot kaže, ta vikend zvedeli za največjega jurčka v letošnji bogati gobarski sezoni. V nedeljo se je podal v fozdove na območju Zgornje lelc v kranjski občini Slavko Ivanič iz Kranja. Je eden tistih gobarjev, ki največkrat gobe v Sozdu ne vidijo. Tokrat pa je v obrih dveh urah nabral blizu 15 kilogramov iurčkov in med njimi se je znašel tudi pravi velikan. Dva in pol kilograma težkega, zdravega, poletnega gobana pa ni pospravil v skrinjo, ampak ga je daroval Gobarski družini Kranj za razstavo na Gorenjskem sej- Ta domneva pa se je podrla že čez nekaj ur, saj smo v uredništvo pred zaključkom redakcije dobili sporočilo in sliko s Štefanje gore, da je Saša Ropret z očetom našla kar 3,60 kilograma težkega jurčka. A. Ž. Praznovanje pod Kriško goro SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET Komisija o oddajanju v najem in prodaji poslovnih prostorov RAZPISUJE zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov Na Mestnem trgu 26, škofja Loka Poslovni prostori so v velikosti 22,30 m2 v I. nadstropju, 110,45 m2 v II. nadstropju in 31,05 m2 v podstrešju. Poslovni prostori so namenjeni gostinski dejavnosti oz. za predstavništva, komercialo, trgovsko ali drugo primerno storitveno dejavnost. Prostori se lahko po površini prilagodijo enemu ali več ponudnikom. Ponudbe za najem naj vsebujejo: - navedbo dejavnosti s programom, - višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati, - pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za ureditev poslovnega prostora zagotovljena. Informacije o razpisu posredujeta g. Miha Bizjak, Občina Škofja Loka, tel. št.: 621-969 in Vili Hof. Obrtnik Škofja Loka, tel. št.. 620-381. Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas. nteresenti naj oddajo ponudbo v 15 dneh v časopisu Gorenjski glas v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ -PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Sekretariat za družbeni razvoj, 64220 ŠKOFJA LOKA. Mestni trg 15. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb. Na vseh področjih skoraj kot občina Ob skupnem praznovanju v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Se nič no v tržiški obciDj ugotavljajo, da tako pri uspešnem reševanju nalog, kot pri problemih, delujejo že domala W samostojna občina. Osrednja svečanost ob prazniku bo v nedeljo, 3. oktobra, ob 11. uri v Gozdu* Križe, 27. septembra - Predpraznično srečanje s predsedniki krajevnih skupnosti pod Kriško goro, kjer se bodo tudi letos skupaj spomnili požiga vasi Gozd pred 49 leti, je bilo konec tedna resnično podobno kar pogovoru o dogajanjih v manjši občini. Ugotovitvi, v sali seveda, da pravzaprav že zdaj v dobrem in slabem delujejo kot občina v malem, je nazadnje pritrdil tudi predsednik organizacije borcev Ivan Gre gore, ki tudi tokrat pripravlja spominsko svečanost pri Domu PD v Gozdu. Vsi štirje predsedniki krajevnih skupnosti (Križe - Katarina Lan-gus, Pristava - Jože Sparovec, Senično - Janez Kalan in Sebenje - Jože Tomažič) so se strinjali, da se ie na njihovem območju od lanskega praznovanja v letu dni zgodilo kar precej stvari. Med najpomembnejšimi ie vsekakor skupna telefonska akcija, ki se je nadaljevala na podlagi sprostitve 500 novih številk v centrali zaradi boljših telefonskih povezav med Kranjem in Tržičem. Katarina Langus, KS Križe: "Letos se je končno premaknilo na področju izgradnje mrliških vežic. Objekt je že zakbličen. Druga dobra novica je začetek gradnje ceste Križe - plinska postaja. Letos naj bi bila najprej zgrajena kanalizacija, prihodnje leto pa še asfaltna prevleka. To bo pridobitev, ki smo si jo vsi skupaj dolga leta želeli in čakali nanjo. Ustanovili smo tudi komisijo za denacionalizacijo pašnika, ki uspešno dela. Odprti pa sta še vprašanji Doma in rak rana -kanalizacija na celotnem območju. V Križah pa smo sicer asfaltirali cesto Avser - Sinko." Jože Sparovec, Pristava: "Še vedno smo edina krajevna skupnost, ki nima svojih prostorov. Sicer pa smo asfaltirali nekaj odsekov in obnavljali asfalt. Pod Senično: zdaj so razrešene tudi Sebenje: vloga za most je na zadeve glede ureditve vaškega občini že nekaj mesecev, odgo-jedra. vora pa ni. Križe: končno cesta - letos kanalizacija, prihodnje leto pa te asfalt vasco nas dela še čakajo. Vesel sem, da je uspela skupna akcija ureditve peš poti (namestitev ograje) od Primožka proti Mlaki. V akcijo so se vključila podjetja Trifiks, Komunalno podjetje, Peko, SGP in Zlit. Za boljšo varnost šolarjev smo uredili Pot na polje. Ob skromnih sredstvih pa nam je letos uspelo očistiti tudi jaške za meteorne vode, ki jih je v naši KS kar precej." Janez Kalan, Senično: "Pohvalimo se lahko s cesto Senično -Spodnje Veterno, kažejo pa se tudi že možnosti za dokončanje. Po številnih prošnjah smo uspeli zapreti kanalizacijo pod gostilno. Dokaj urejena je javna razsvetljava. V programu pa imamo ureditev igrišča po ureditvi zemljiških zadev. Po dolgoletnih dogovarjanjih pa so zdaj urejene tudi stvari glede urejanja vaškega jedra ob cerkvi z obzidjem. Že dlje časa je načrtovan tudi rezervoar Spodnje in Zgornje Vetemo. Pristava: ureditev ograje i* nejšo pot so podprla tudi tera podjetja. Sploh nas čaka še'najveČ dcl«^ področju preskrbe z vodo, H urejanju kanalizacije, Pere.feeI). pa sta tudi pot v naselje vi»f< dov in most na koncu j Grabnu. Radi pa bi razširili W* Dom organizacij v Seničnerg- ^ Jože Tomažič, Sebenje: "..j*. primerjal letošnje leto s prejHE mi, bi rekel, da smo vcv naredili veliko več. Bilo Pa Jj tudi več denarja. Zdaj ko15 polupamo kakšno pot. Prob'^ ki se še vedno vleče in nad 0J nemočno obupujemo, pa je k»*Vj lizacija in še posebej most P_ transformatorski po-staji v K benjah. Že pred meseci smo <* vlogo na občino, vendar odg0 ra še ni." Kljub problemom, ki jim vse » krajevne skupnosti sam« ^ kos. se je zadnje leto nek«! 5 -.^ razrešilo. Marsikatere s skup""/ napori. Zato bo nenazadnje t skupno praznovanje konec w' x. ko bo tudi več športnih Q& tev, prijetno. A. Žalar most na koncu va«1 Tekmovanje gorenjskih gasilskih enot Zmagovalci so znani Jesenke, 25. septembra - Zadnjo septembrsko soboto so se najboljše enote iz vseh občin zbrale na gorenjskem gasilskem tekmovanju. Srečanje smo izkoristili za pogovore s predsednikom in poveljniki občinskih gasilskih zvez, ki so pohvalili tako tekmovalne kot delovne dosežke. Letošnjega tekmovanja se je kljub deževnemu vremenu udeležilo 84 desetin. Zmagovalci v posameznih kategorijah so: pri pionirkah GD Begunje, pri pionirjih GD Gorje, pri mladinkah -z manjšo črpalko GD Dobrače-va in z večjo črpalko GD Smokuč, pri mladincih - z manjšo motorko GD Gorje in z večjo GD Begunje, pri članicah - pod 25 let G D Begunje in nad 25 let GD Brezje pn Tržiču, pri članih - pod 30 let GD Gorje in nad 30 let GD Begunje, pri veterankah GD Dobračeva in pri veteranih GD Zabreznica. Te ekipe so nagradili s pokali, posebna pohvala društvom pa so izjave naših sogovornikov iz vodstva občinskih gasilskih zvez. Alojz MOLIC, poveljnik OGZ Jesenice: »Letos je za nami že vrsta tekmovanj, od občinskega spomladi do udeležbe na 19. srečanju gasilcev treh dežel. Tam je ponovno osvojilo prehodni pokal društvo iz Smokuča, ki ima dober strokovni kader, veliko mladih članov, tesno pa sodeluje s krajem. Pri pripravi gorenjskega tekmovanja so jeseniškim gasilcem pomagala še društva s Koroške Bele m Hru-šice ter iz Mojstrane. Letos je kar nekaj društev praznovalo visoke jubileje, ob katerih so odprli prenovljene gasilske domove. Ker so prostovoljno opravili mnogo ur pri raznih dejavnostih, lahko prizadevnost članstva le pohvalim.« Marjan ČEFERIN, predsednik OGZ Kranj:»Od približno 3400 članov iz 44 društev jih vedno več sodeluje na tekmovanjih. mo med Gorenjci ponavadi nom dni smo imeli ooa-2 največ ekip na državnem tekmo- tekmovanje, kjer so se prv3*^; vanju. Volje za delo v 38 društ- pridružili tudi gasilci iz G°.tAQ vih nasploh ne manjka, kar se že prej je med člani prednjaC^ kaže v obnovljenih domovih v GD Godešič, med mladin0 \., Radovljici, Ljubnem in še kje. Gasilci na Bledu so lani dobili novo tehnično vozilo, ki je pomembna pridobitev tudi za reševanje ob prometnih nesrečah. Prednosti pri opremi društev po kategorizaciji pričaku- GD Poljane in Virmaše. - ^ enjskega tekmovanja sm° , udeležili s 24 ekipami. ^ zahteva veliko požrtvovan^ Nič drugače ni pri drugih 0^. gah. Na primer, GD TrebijaJ.^ 60-letnico letos odprlo priz>° k domu, člani GD BrekovK* se za enako pridobitev še tflj jo. Med društvi z dobro orgip ziranostjo ni moč prezreti f Dobračeva in GD Poljane, pa za vse prihaja z z^9° izobraževanj ain izpopolnjev8W članstva.« Jelko URBANČNTK, poveUjf OGZ Tržič>Na občinskih *«► movanjih so vedno v osP^jj) industrijska društva, pred**.^ BPT. Položaj tega društva, *U sem tudi poveljnik, pa je i& p gospodarskih težav tovarflc * dolgo neurejen. Upam, da " ^ bo uspelo vsaj do tuv'^/'Hj prihodnje leto zamenjati sk0., neuporabno vozilo. Kljub nim nalogam gasilcev sni0 Tekmovanje so si ogledali tudi koroški gasilci in jeseniški župan, financami skromni tudi v obči ^ ki zvezi; ves denar bomo via^ samo v opremo in orodje. GJ^ Letos tekmuje z drugimi gorenjskimi gasilci 7 ekip iz naše zveze, kjer zadnja leta dosegata največ uspehov GD Voklo in Mavčiče. Na Gorenjskem nismo nikoli v vrhu, vendar je bolj od zmag pomembna stalna pripravljenost za ukrepanje ob požarih. Pozitivno je tudi delo z > mladimi, ki kažejo veliko znanja o varstvu pred požari na vsakoletnem kvizu. Če smo lahko zadovoljni tudi s preventivnim delom društev, pa ni moč istega ugotavljati o skrbi za razvoj gasilstva v industriji; te je še največ v kranjski Savi.« Drago STOJC, poveljnik OGZ Radovljica:»Gasdci iz naše občine so znani po dobrih tekmovalnih rezultatih, zlasti članske desetine iz Begunj in mladi tekmovalci iz Gorij. Zato ima- jemo od novega zakona o ga silstvu, do organizacijskih spre memb pa utegne priti ob pre oblikovanju občin.« tega precej zaostajamo za^ j oškimi gasilci iz Avstriji*, katerimi veliko sodelujemo- ^ dejavnosti, ki bo posebno o** Metod J AMNIK, poveljnik bra obsežna, pa se nimamo &,( OGZ Škofja Loka:»Pred ted- sramovati!« Stoja" KRATKE GORENJSKE \1 RaZStava likovnih del • Grad pri Cerkljah V petek. \ septembra, so v Cocktail baru Vanesa v Gradu pri Cerkljah o°rj likovno razstavo učencev osnovne šole Davorina Jenka iz CerkeU mentorstvom Maje Zaje - Sobočan. Ob otvoritvi so učenci priP1^ kulturni program. Razstava, na kateri je več kot 30 najboljših lik° $ del predvsem učencev višjih razredov cerkljanske šole, bo odpr|jj p 1. oktobra. Na razstavi prevladujejo figure iz gline od fantazijski^ bajeslovnih bitij ter najrazličnejših živali. Izvirno je izdelan tudi o**^ Izdelki so nastali v šolskem letu 1992/93. Zanimivo razstav0 („ podprli TV servis Ilinčič, Optika Zala, trgovina GredeU avtopralnica Rožmarin, (kj) Mi nistrica Jožica Puhar o aktualni zakonodaji Uživamo previsoko raven socialnih pravic? ^prava z ministrico Jožico Puhar, ki jo je v Kranj povabila Združena lista, se je sukala okoli dveh rjtonov, ki sta ta čas pred parlamentom: predlogu zakona o družinskih prejemkih in zakona o Poslovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. 5^!! družinam obeh zakonih se zatika. Pri prvem, čeprav ga že dva mandata °trt»gtn° P"f»kujemo, se je zalomilo pri datumu uveljavitve daijn i 8 dodatka za vse otroke. Vlada ga namreč odlaga v fB* {*to, 1998. Pri drugem pa gre za nepriljubljeno krčenje ki jih zdaj uživajo brezposelni. Ministrica za delo, družino deoa -i.ne zadeve Pa napoveduje racionalizacije tudi pri drugih ""uh prejemkov, ki se napajajo iz javnih sredstev. socialnih merilih. Takšnega, ki je vezan na dogovorjeni cenzus, naj bi nekaj let še obdržali. Univerzalnega naj bi (po vladnem predlogu) uveljavili leta 1998, po mnenju parlamentarnega odbora za zdravstvo, družino in socialne zadeve pa dve leti prej. Poslanci Združene liste, med njimi tudi v Kranju navzoča dr. Mateja Kožuh -Novak, so zgroženi ob dejstvu, da vlada hkrati, ko za več let odlaga univerzalni otroški dodatek, uvaja obrambni tolar. Po mnenju omenjene poslanke je enako pomembno razvijati socialno varno državo, kot navzven varno državo, sicer se nam lahko primeri, da jo začno od znotrai razjedati kriminal in notranji socialni nemiri. £ffev,a se že dolgo pripravlja, uai h• $ storila M družine> kar in n«1 v nJenem socialnem 5t P°Pulacijskem interesu. Tudi BMkrf 80 Pred volitvami ob- Brezposelni čimprej na delo_ Tudi zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti povzroča hudo kri. Krčenje pravic na tem občutljivem področju ministrica za delo Jožica Puhar utemeljuje s potrebo po uskladitvi z drugimi kasneje sprejetimi zakoni, denimo socialnim, ter z vgrajevanjem stimulativnih elementov v zakon, ki bi brezposelne silil v čimprejšnjo vrnitev na delo. —j vse bodo storile v Ha družinam. Zakon o dru-inskih prejemkih bo urejal '°je: otroški dodatek, nado-?*stilo med porodniškim dopustom in opremo novo-^J.enčkom. Cilje zakona, ki 3, Pomaga družinam, pa je •cba uskladiti z ekonomskimi r^nostmi, je v Kranju dejala "Bistrica Jožica Puhar, pri Jjnjer naj bi imeli do obeh tat> približno enak odnos. £Opja se lomijo pri času uvel-(WVe un»verzalnega otroškega r*»atka. sodeč po nedavno Pfavljeni anketi se Slovenci 2nnJajo z otroškim dodatkom Za xe' vendar s časovnim sta • m' ^ede na materialno anJe slovenske države. Držav-£ sekretarka Anka Osterman ' dejala, da je država dolžna ?a8otoviti preživetje družinam d °troki, univerzalni otroški piatek pa bi bU instrument ^stne pomoči. Del politike 7 ogreva za selektivni otroški u°oatek, ki ga država deli po ^ kranjskem otroškem dispanzerju več mešanja zdravih ^ bolnih otrok JjJJii 28. septembra - Odkar letos izbiramo zdravnika tudi za Sta!*'v otroškem dispanzerju v Kranju vlada precejšnja zmeda, dr, v°dijo otroke k izbranemu zdravniku, v isti čakalnici se pijejo tako bolni otroci kot zdravi, ki prihajajo na cepljenje ali v Jjj*v*tovalnico. Starši so že vse leto nejevoljni, zato so se v ^Jskem zdravstvenem domu odločili za drugačno organizacijo p 8 zdravnikov odpraviti neljube motnje. ^trehnih je bilo nekaj gradbenih posegov, zaradi česar otroški je ^nzer od srede julija deluje v še bolj nemogočih razmerah, kot PriK novega leta. Na srečo je ta čas pomagal šolski dispanzer. žae °dnJi ponedeljek, 4. oktobra, ko se bodo mojstri poslovili in * c°ejo otroški zdravniki delati po novem, bo vse spet normalno. i)°.sleJ je imel otroški zdravnik enkrat tedensko posvetovalnico, Zdr dni Pa Je delal za Dolne otroke- Po n°vem naj bi delali trije i,J?Vniki dopoldne in trije popoldne, da bo otrok lahko kar ciio^e Prišel do svojega izbranega zdravnika," novo organiza-Pojasnjuje dr. Neda Gizdavčič, vodja otroškega dispanzerja v . ravstvenem domu Kranj. "Tudi posvetovalnica do delala sD;j5no. starši so bili doslej vajeni, da smo male bolnike vnemah od 7. do 11. ure, poslej pa bo izbrani zdravnik na pJ°..denimo med 7. in 9. uro, nato pa bo delal v posvetovalnici, dohn- n vtnuk. dela posameznih zdravnikov bodo starši lahko zdra 1 Pri sestri v kartoteki. Smisel nove organizacije je ločiti sWe otroke od bolnih, kar je bilo v minulih letih predmet pntožb staršev." Pt Ve* mešanja zdravih in bolnih otrok. zbrane ° morau' tako kot tudi odrasli bolniki, prihajati k Velijj 5mu zdravniku. Le v nujnih primerih (ki pa jih starši »prejgi at Pojmujejo drugače kot otroški zdravniki) bo otroka sili po 7draYmk, ki dela tedaj, ko ga starši pripeljejo v ambulanto, Vr°cin"J1 zvečer dežurna ambulanta. In kateri s •"cuisln u V------------..c. ... so ti pnmen: Vr°Čina astmatični napad, poškodbe in opekline, visoka ^fiiha«- z. Druhanjem in bolečinami v trebuhu, dolgotrajno 0trokme'hude bolečine. 2clravniic h ° odsleJ pregledovali v treh ambulantah, sestra in 8ko2i n Psta imela ločena prostora, posvetovalnica bo dostopna k° v nrSC • vnod' ljenje pa bo ob ponedeljkih med 8. in 11. "•Ž *jr°?torih posvetovalnice, tedaj ko tam ne bo delal zdravnik, ^»ebir, foto: J. Pelko Zakon ima tudi ambicije po omejitvi pogodbenega dela, ki se je ob pomanjkanju državne kontrole in neustrezni davčni politiki zelo razbohotilo. Tudi za nezaposlene, ki delajo po pogodbi in hkrati prejemajo državno podporo, naj bi se slednja skrčila. Ministrica sicer razume brezposelne, da razmišljajo racionalno in se ne zaposlijo, dokler se čutijo varne, ko jim še doteka nadomestilo. Pogodbeno delo, ki ga sprejema veliko brezposelnih, naj bi tudi delodajalcu bolj obdavčili, za kar so dali predlog finančnemu ministrstvu. Zakon o delovnih razmerjih, ki bo v kratkem doživel spremembe, naj bi skrajšal tudi odpovedni rok, ki teče delavcem, ugotovljenim kot tehnološki presežek. Po izkušnjah sodeč si tovrstni postopki v podjetjih vlečejo po devet, deset mesecev, kar je za pod- Stja veliko finančno breme, elodajalci, od katerih so odvisna tudi nova delovnamesta, si zaradi sedanje zapletene zakonodaje ne upajo zaposlovati, je bilo slišati v razpravi. V Erimeru, da podjetje zaide v rizo, odvečne delavce tudi težko odpusti, zato bi tozadevno zakonodajo res kazalo poenostaviti. Mag. Franc Belčič z zavoda za zaposlovanje v Kranju je temu pritrdil iz izkušenj, ki kažejo, da podjetja raje zaposlujejo po pogodbah ali za določen čas, ko pa se želijo znebiti odvečnih delavcev, gredo raje v stečaj, kot da bi ugotavljale presežke. Slednje je namreč predrago in preveč zapleteno. Ugovarjal je tudi ugotovitvi o splošni krizi zaradi brezposelnosti, češ da so delodajalci lačni delovne sile, vendar je spričo obsežnih pravic, ki jih uživajo brezposelni, težko dobijo. Prejemnike nadomestil je sicer tudi razumeti: ta prejemek ni socialna pomoč, pač pa pravica, ki izhaja iz zavarovanja v času, ko si bil zaposlen. Previsok socialni standard?_ Ministrica je napovedala tudi racionalizacije pri nekaterih socialnih prejemkih, ki so jih državljani deležni iz javnih sredstev. Menda imamo previsok socialni standard, zato nas tako kot mnoge druge države čaka poseg v socialne pravice. Mnenja o ravni socialnih pravic pri nas in v evropskih državah pa so si nasprotujoča. Alenka Kovšca denimo meni, da nas ne bremeni sociala, pač pa je gospodarstvo preveč obremenjeno z drugimi dajatvami. Omenja tudi, da 12 med 18 evropskimi državami namenja sociali večji delež narodnega dohodka kot Slovenija, le pet držav pa za nami tozadevno zaostaja. D.Z.Žlebir Dvaindvajsetič v Novigradu Družine z invalidnimi otroki naj bi živele čimbolj normalno V začetku septembra je v Pineti pri Novigradu potekala zdravstveno terapevtska kolonija in šola za starše otrok s cerebralno paralizo. Kolonijo, zdaj že 22. po vrsti, je tudi tokrat pripravil strokovni team za cerebralno paralizo pri zavodu Osnovno zdravstvo Gorenjske v sodelovanju z Društvom za cerebralno paralizo Gorenjske. Veličkovičeva z varovanci "V letošnji zdravstveno terapevtski koloniji, ki vključuje tudi šolo za starše, je sodelovalo dvanajst družin, večina z Gorenjskega, nekaj pa tudi z drugih koncev Slovenije," je povedala dolgoletna organizatorka, zdravnica in idejna voditeljica kolonije, prim. dr. Tatjana Veličkovič. "V kolonijah se srečujejo družine, ki imajo različno prizadete otroke, njihovi problemi pa so podobni. Pogosto celo ugotavljajo, da so njihove težave lažje od tistih, ki težijo druge družine. Navezujejo medsebojne stike, pogosto tudi trdnejše prijateljstvo. Tovrstno letovanje jim pomeni sprostitev in razbremenitev od vsakdanjih naporov in skrbi. Po drugi plati pa ugodno vpliva na družino tudi drugo okolje in družabno življenje, ki ga organiziramo vsak dan. Najpomembnejši je seveda terapevtski del, ko naši terapevti delajo individualno z otroki vsako dopoldne in je po štirinajstdnevni terapiji napredek pri vseh viden." Vsakodnevno druženje popestrijo z družabnimi igrami in v sproščenem vzdušju ponudijo družinam drugačen vzorec življenja. Te družine so namreč preobremenjene z usposabljanjem, ki je nujno potrebno pri ravnanju z otroki, ki imajo cerebralno paralizo. Vendar naj bi tudi njim življenje teklo čimbolj normalno, zavedali naj bi se, da obstajajo tudi prijetne stvari, sprostitev, veselje... "Naše kolonije so nekakšne šole za življenje, kjer se terapevti zbližujemo z družinami, kjer poglabljamo stike in s tem zaupanje, kjer prodirajo nove zamisli in predlogi, vse to daje našemu društvu vsebino in novega navdiha za delovanje." M. Srabočan Dr. VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA do o. KDOR IŠČE, TA NAJDI ___ V NAMI POMISEL Humanitarna pomoč Odkar se na Balkanu vojskujejo in v tej vojni trpi množica civilnega prebivalstva, svet do njihovega trpljenja ne ostaja hladen. Svet politike in diplomacije po svoje prispeva k reševanju krize na teh območjih, kar zelo dolgo traja, medtem pa humanitarne in druge nevladne organizacije v svetu pomagajo po drugi plati. Zbirajo in razpečavajo pomoč v hrani, oblačilih, zaravilih, tehničnih pripomočkih, in sicer vsi tisti, ki so to dolini po naravi svoje dejavnosti ali pa zgolj poslušajo svojo človeško vest. Ljudje na območju nekdanje Jugoslavije so iz drugih driav dobili ie mnogo neprecenljive pomoči, še vedno pa je veliko potrebujejo. Zato so človekoljubi pred nedavnim s hvaležnostjo pozdravili novo vrsto humanitarne pomoči, ki jo je v okviru mednarodne delavske pomoči za stanovske kolege, trpeče v bosanski vojni, začel zbirati mednarodni delavski razred. Mednarodna delavska pomoč, zbrana v 20 evropskih driavah, se je začela zbirati na Jesenicah, namenjena pa je v Tuzlo in druge kraje bivše Jugoslavije, kjer delavci najbolj trpijo. Kdor bo na poti do cilja potreben pomoči, jo bo dobil, so dejali organizatorji humanitarnega konvoja, ki so v prvem zamahu zbrali okoli sto ton hrane in zdravil. Ljudi, ki jim gre zaradi vojne na Balkanu teiko, pa je na poti do končnega cilja delavske pomoči nešteto, zato se je bati, da večina zbranega tovora ne pride na cilj. Že na Jesenicah so člani delavskih in sindikalnih gibanj iz zahodnoevropskih driav slišali o teiavah, ki jih doživljajo naši delavci, od velike brezposelnosti, čakanja na delo, bornih plačah, ki največkrat zamujajo, o teikem preživetju delavskih družin, o beguncih z vojnih območij, ki gostujejo pri nas in povzročajo, da so socialne stiske druiin še večje. Jeseniška socialna slika, ki so jo kolegom z zahoda predočili naši sindikalisti z ieljo, da bi za njih izposlovali del mednarodne pomoči, ni nič pretirana. Preteinemu delu jeseniškega iivlja gre resnično teiko in prav tako bi bili potrebni paketov z mednarodno pomočjo kot sotrpini na jugu Toda pomoč, ki so jo angleški, belgijski, skandinavski in drugi delavci zbrali za trpeče v Bosni, je namenjena tjakaj in spotoma spreminjati njen namen, je najbri neodgovorno do tistih, ki darujejo. Ko so te dni začeli razdeljevati humanitarni tovor, so ga del namenili tudi beguncem v Sloveniji. Za domače delavce, ki teiko iiviio, pa bi lahko na podoben način poskrbeli njihovi sindikalisti. D.Z.ŽIebir Popis beguncev Ljubljana, septembra - V Sloveniji se je ta konec tedna začelo popisovanje začasnih beguncev, ki živijo pri nas. Manjši del jih prebiva v begunskih centrih, večina pa pri družinah svojih sorodnikov in znancev. Od lanskega avgusta, kar jih naša država ni več uradno sprejemala, se je v Sloveniji tudi ilegalno naselilo mnogo beguncev z vojnih območih nekdanje Jugoslavije. Ti begunci brez statusa ne uživajo enakih pravic kot tisti, ki imajo svoj status urejen. Registracija zdaj neprijavljenih beguncev je namenjena ravno temu, da pridobijo možnosti za uveljavljanje pravic, kot sta zdravstveno varstvo in humanitarna pomoč. Država Slovenija pa namerava s popisom vseh beguncev ugotoviti resnično številčno stanje, s katerim bo lahko uveljavila pravice do mednarodne pomoči. S popisom beguncev so ta konec tedna najprej začeli v begunskih centrih. Po zdaj znanih podatkih je pn nas okoli 70 tisoč začasnih beguncev. Odmev na poziv našim bralcem Stanovanje za majhno plačilo Kranj, 24. septembra - Kljub vse bolj razširjenim negativnim pojavom v vsakdanjem življenju ljudi in vse bolj pogostem pisanju o stiskah posameznikov ter družin se včasih najde tudi svetla izjema. Nanjo smo naleteli po objavi kratkega zapisa o problemu družine, ki je ostala brez strehe nad glavo. Upravo Gorenjskega glasa je namreč poklicala naša bralka, ki je sklenila ponuditi pomoč tej družini. Zanimalo nas je, kdo je dobrotnica, in zakaj ji ni vseeno za usodo neznanih ljudi. Kot smo izvedeli med kratkim telefonskim pogovorom, sama prebiva na mali kmetiji v vasici pod Krvavcem. Ker je invalidna oseba, sama težko zmore vse delo. Prav zato je Eripravljena sprejeti v dve novi sobi za majhno olačilo nekoga, i bi ji hotel pomagati pri domačih opravilih. Želela bi si tudi družbe v odročnem kraju. Sama je skusila v življenju marsikaj težkega, zato želi pomagati nesrečnim ljudem. Kako živijo drugod, zve tudi iz našega časopisa, ki je že star znanec v njihovi hiši. Zaenkrat o ljudeh brez strehe nad glavo in dobrosrčni bralki le toliko. Če se bodo našli skupaj, pa jih morda še obiščemo! S. Saje Vrtec brez ogrevanja Tržiški vrtec Palček bo dobil svojo kotlovnico, ker je ogrevanje iz Zlita negotovo. Tržič, 24. septembra • Težave v tovarni ZLIT v Tržiču občutijo tudi tisti, ki niso prav nič krivi zanje. Vrtec Palček, v katerem se vsak delavnik nahaja okrog 110 otrok in 20 ljudi iz vrst osebja, je zaradi prekinitve obratovanja tovarne ostal brez ogrevanja. Zaenkrat še nikogar ne zebe, vendar je nujno poiskati takojšnjo rešitev, je povedala ravnateljica VVZ Tržič Erna Anderle. Razreševanja tega problema se je že lotil tržiški izvršni svet, ki je nastali položaj obravnaval pod posebno točko torkove seje. Ker gre za vrtec s tremi oddelki jasli za najmanjše otroke, je prevladala ocena o nujnosti postavitve samostojnega kurišča za centralno ogrevanje pri vrtcu. Ker je projekt za to napravo že izdelan, bodo takoj izbrali izvajalca del med več ponudniki, denar pa bodo zagotovili iz rezervnega sklada v občinskem proračunu. Tako naj bi že v mesecu dni vrtec dobil svojo kotlovnico. S. Saje KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja otroške in mladinske ilustracije Foji A. Zorman. V galeriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava grafik in risb Avgusta Cernigoja. V Kava baru Pungert razstavlja akademski slikar Zmago Puhar, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. V domu KS Stražišče razstavlja grafike Andreja Jamnik. JESENICE - V razstavnem salonu DOLI K razstavlja škofjeloška slikarka Mirna Pavlovec. V galeriji Kosove graščine je na ogled je na ogled razstava industrijskega oblikovalca Primoža Cerneta Design '93. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Valentina Omana. BOH. BISTRICA - V Domu Jože Ažmana je so na ogled slikarska dela nastala v slikarski koloniji Bohinjski slikarji v Bohinju. Razstavljajo: Slavka Čufer - Sark, Albin Polajnar, Janez Ravnik, Črtomir Frelih in Boni Čeh. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Zaradi adaptacije strehe gradu je zgornje nadstropje zaprto za ogled. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Samo Šiles. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava Ženska oblačilna kultura na Loškem, ob razstavi si je moč ogledati video kaseto Izdelovanje avb na Grencu pri Šk. Loki. V galeriji Fara razstavlja akvarele član likovne skupine ZKO Šk. Loka Edi Sever. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava Mik starih časov. V Kurnikovi hiši je ob deseti obletnici Društva tržiških likovnikov na ogled razstava del tržiških slikarjev in kiparjev. KAMNIK - V razstavišču Veronika je odprta razstava kipov in reliefov Igorja Ravbarja. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: PREDSTAVITEV KNJIGE - V knjižnici Gimnazije Kranj bodo jutri, v sredo, ob 17. uri na literarnem večeru predstavili knjigo Maturirali smo na kranjski Gimnaziji. KRANJ: FOTO IN VIDEO RAZSTAVA J|p GORENJSKA 93 - ZKO Kranj prireja v pe-\^ tek, 1. oktobra, Foto in video razstavo Go-^f]5|j^ renjska 93. Odprli jo bodo ob 18. uri v avli 8fj sko ekipo. Taka bo seveda t". predstava Kralj na Betajn0 ' ki je samo z domačo zase' vsekakor ne bi zmogli- yjj predstavi bosta izstopali ®-po bogati scenski in kostufl1^ postavitvi, za kar bodo ta; kot je bila navada že dos vsaj deloma prispevali tudi Pjj samezni sponzorji predstav^ Lea Mencinger KAMNIK V PODOBAH LIKOVNI*1 USTVARJALCEV Ob programu dogajanj ob Dnevih narodnih noš v Kam so v galeriji Majolka odprli likovno razstavo "Kamnik v deb^,. kovnih ustvarjalcev". Že naslov razstave pove, da gre za sko predstavitev del - videnj Kamnika in okolice v očeh razlik likovnikov, tako Kamničanov kot tudi ustvarjalcev iz drugih^ jev. Razstavljajo bolj ali manj znani ustvarjalci, ljubiteljski 1'" niki kot tudi šolani slikarji in profesionalci. . ^ Branko Čušin razstavlja dva realistična akvarela, poglej: injski samostan in na kamniški Glavni trg. Na ogled sta \ Mekinjsk H' dva tonska akvarela pokojnega akademskega kiparja Leona » marja, tudi vedutna pogleda na stari Kamnik, predstavljena v* problematičnem realizmu. V svoji značilni maniri se predsta ( Polde Mihelič s sliko cerkve Sv. Primoža nad Kamnikom- ^ realistični krajini v pastelu sta delo Branka Murka. Tudi P* • Pečevnik je prispeval dve svoji tipični krajini v oljni teh? > Kamniški rojak Tomaž Perko nadaljuje v svojih oljnih sl'*j, žlahtno tradicijo slovenskega realističnega krajinarstva in j* "( speval nekaj sugestivnih pogledov na Kamniške planine. Akva^ li kombinirani s tušem so svojstven in spoznaven rokopis Praprotnika, ki je prispeval nekaj vedutnih pogledov na Kan1*' Tudi oljni podobi Franca Rifla, veduta Kamnika in Volčjega toka, se navezujeta na realistične tradicije. Silvo Teršek je Pr!?yi val svoje značilne, ekspresivno naglašene poglede iz kamnjr^ ulic. Marjan Zaletel - Janč, slikar tišine, nadaljuje svoje id"jj| krajinske podobe iz planinskega sveta. Izredno zanimiva in ".j litetna sta akvarela kombinirana z ogljem, delo Tomaža Žel^j. ka, še dva pogleda na kamniško mestno jedro. Tudi spodaj 91 pisani sem prispeval dve deli: značilni akvarel Kamnika in i -j motiv iz Kamniške Bistrice. Edini kipar na razstavi, Miha Ka \ razstavil mitsko figuro kamniške Veronike in folklorni motiv j, zikanta, oboje v tehniki žgane gline. Svoj prispevek je dal še ^ ster domače obrti Jernej Kosmač s svojimi značilnimi izdelk'.^ zanimi na Veliko planino /pisave, sončne žepne ure, i^Jt rovaši, različne lesene žlice, ipd./, ki so lahko tudi kvalitetni . ■ 'nO* stični spominki. Dušan Lip GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Ječanje Združenja Manager Prihodnje leto spet gospodarska rast? Dn ^?nez Drnovšek: "Letos smo nekoliko zmanjšali prispevke za plače, vendar so podjetja na ta račun Povečevala plače, namesto da bi razliko namenila za povečevanje konkurenčnosti." na Bledu pripravilo tradicionalno srečanje, na je že tretjič podelilo priznanja "Manager leta" in hotel seP*en orj61^1"11 prijazno podjetje". Med zbranimi managerji je bilo >n rt'1' *.*ev"ne direktorje slovenskih (gorenjskih) podjetij, bank Qo uS|h organizacij, med njimi tudi Danila Kovaciča iz . vogoriškega HIT-a, ki je že dobil tovrstno priznanje. Ker je lesk • * 7 nJeg°veEa priznanja odpadlo nekaj nekdanjega g jI Je bilo tudi ob podeljevanju letošnjih čutiti nekaj ...danosti in previdnosti, ki se je kazala tudi v tem, da ni bilo istej iemc ^rnovšek, ki prišel sam, ampak s ye a.1 tistega odločnega zatrjevanja: p riz Žetrt*?61110 m uPamo» °"a *™ Srečanje je bilo na "visoki ravni": v Drn * Je 1 managerji pogovarjal predsednik vlade dr. Janez Ros °Vsek' na Bled ni prišel sam, ampak s sodelavci iz F Podarskega dela vlade - ministroma dr. Maksom Tajnikarjem prima^" .M'ljem Gasparijem ter državnim sekretarjem za iHufriIZac'J° Tonetom Ropom, v petek se je med managerji osD .s.am predsednik države Milan Kučan. Če so bila prva dan v Itounc 8°sPodarska vprašanja, so drugi dan prevladovala "ena. Ker pa se politika in gospodarstvo prepletata, je -*«mijivo, da je managerje zanimalo oboje. konkurenčnosti in preobrazbe. Vlada skupaj z Banko Slovenije in drugimi že .pripravlja ukrepe, ki bodo še prispevali k nadaljnjemu zniževanju obrestnih mer. priznanja so v pravih rokah. znižuje prispevke, podjetja po-!!$iigio plače___ fjedsednik vlade dr. Janez "niovšek je dejal, da vlada že Popravlja ekonomsko politiko ? Proračun za prihodnje leto, v *aterem po dolgem času spet "aPoveduje gospodarsko rast. , 0 tem, da je letos že nekoliko ;manjšala prispevke za plače, ki £a so jih podjetja namesto za Povečevanje konkurenčnosti Prelila" v povečanje plač, JJjbije nadaljnje zmanjšanje Zapleteno proračunsko usklajevanje Kot je dejal dr. Janez Drnovšek, bo pri proračunu za prihodnje leto zelo težavno in zapleteno usklajevanje med različnimi proračunskimi porabniki. Vlada se zavzema za to, da bi javno lahv V P^odnjem letu. Da bi porabo v primerjavi z letošnjim v«0, razbremenila gospodarst- letom zmanjšala, vendar jo nekatere skupščinske odločitve — icuuicmenua gosp °.» še zlasti ceno dela, že Popravlja reformo davčnega Sl$tema, s katero bo prerazporedila davčna bremena oz. pois-fala nove vire za financiranje lavne porabe. Več novosti in sprememb predvideva tudi v ***čitni politiki, na carinskem ^J^očju in pri različnih olajšani' Obrestne mere so že po drugi strani povečujejo. Gre za odločitev o uvedbi bencinskega tolarja, s katerim naj bi pospešeno gradili avtomobilske ceste, ter za potrebo po večjih izdatkih za obrambno usposobljenost in za urejanje razmer v gospodarstvu. Dr. Drnovšek ocenjuje, da bo vladi kljub različnim napetostim in posku- Orp 7**0 padle, vendar SO yu različnim napciusuiu in jjusKu- saj1,1 v'ade še vedno previsoke, som uspelo obdržati politično Podjetjem ne omogočajo stabilnost, ki bo podprla gospo- ^edsednik vrnil "žogico" podjetjem Na Pt.jPra*anJet kaj b° vlada storila za spodbujanje izvoza, je l'asedhik vlade dr. Janez Drnovšek odgovoril, da tečaj «'arJa samostojno določa Banka Slovenije in da vlada ne Potiska" na višji tečaj, s katerim bi spodbujali izvoz. Vlada P^/ema ukrepe, s katerimi razbremenjuje gospodarstvo in bo!f^e nJe8ovo konkurenčnost, od podjetij pa je odvisno, ali Plx raz^° porabila za povečevanje konkurenčnosti ali za ml To je po oceni dr. Drnovška glavno vprašanje m*odnjega razvoja. Kučan or o preteklosti ^Slovenijo je zelo pomembno, kje bo meja med epskim mirom in evropsko vojno. Sr^l en,ja je še vedno (in še nekaj časa bo) država na prehodu, Pod, Političnih in gospodarskih reform, med katerimi je zelo dejal on* tu<*' lastn»nska reforma," je na pogovoru z managerji lastnj Predsednik države Milan Kučan in poudaril, da proces polJri?Jenia nima samo ekonomskih razsežnosti, ampak tudi Hterje e* ."Razmerje lastninskih odnosov spreminja tudi raz-vp^v Politične moči, zato je razumljivo, da se konflikti o teh bo): anJ"h ostrijo. Čimbolj postaja proces konkreten in kolikor *astavi,S ^r°Srami in dejanji zarisujejo novi lastniki, toliko bolj se itqe| 'Jav vprašanje, kdo bo v Sloveniji bogat in kdo ne in kdo bo ^Odo* °st bistveno vplivati na pobtično življenje. Mislim, da ni delt,: tako Preprosto reči, da tisti, ki bodo lastniki, kradejo, bod0° nezakonite ali vsaj nemoralne stvari, in da tisti, ki to ne > delajo zakonito in moralno," je dejal Milan Kučan. Po^da'u10 ^e nekatere njegove hod iz nenormalnih razmer in liana© ••z blejskega srečanja z * Ko • jala :Se Je Slovenija osamosva-»n n'j^e v odnosu do Jugoslavije redi ga veljavnega pravnega t»eu0 uP°rabljala ilegalna °Pra" Pro«?feVala s tem, da se bori sredstva, ki jih je ni priznavala drjav0J°- Zdaj imamo svojo n°rrnai' Ustavo> pravni red in uPor u razmere, ki zahtevajo (»Dn«» ° Iegalnih sredstev Cit0°—je ustavnosti orabo arij c ustavnosti in za-tarn °stlj ln sredstev parlamen-s|0v demokracije. Delu ns*e politike dela ta pre uporabe izrednih sredstev v normalno življenje z uporabo legalnih sredstev precej težav. Bistvo problema je v tem, da nekateri niso sposobni živeti s pravno državo, ki je ni mogoče uvesti z dekretom, ampak jo je treba ustvarjati. .Vsako dejanje politika mora biti presojano, ali krepi pravno državo ali ne. * Kako nas vidi svet? Na nas ne gleda travmatično, ampak nam Erepušča, kaj bomo storili. Če orno za njih politično in gospodarsko zanimivi, bomo njihov partner; če pa se bomo "balkanizirali", bomo zanimivi Managerji leta 1993; Borut Mokrovič (Terme Čatež), Metka VVachter (Krka Kozmetika) in Branko Pavlin (Comet Zreče). Foto: G. Šinik darske procese, oz. da ji bo uspelo preprečiti večje politične krize in blokade. Petodstotno znižanje plač"? "proračunskih Finančni minister mag. Mitja Gaspari je managerjem podrobneje predstavil nekatere spremembe, ki se obetajo v gospodarski politiki. Ker je obseg javne porabe v Sloveniji med višjimi v evropskih državah, vlada za prihodnje leto Eredvideva znižanje javnih pri-odkov zadve indeksni točki, znižanje javne porabe pa bo zaradi dveh pomembnih izdatkov, od katerih je bencinski tolar že dokončen, o obrambnem pa bo še skupščinska razprava, nekoliko manjše. V obsegu javne porabe predstavljata zelo velik delež sredstva za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, vendar v vladi ugotavljajo, da je v kratkem času težko zmanjšati njun delež in da bi bila za to potrebna celovita reforma. Vlada je od konca lanskega leta doslej realno razbremenila bruto plače približno za desetino (z 51,3 na 45,8 odstotka), prav v četrtek je zmanjšala prispevek za zaposlovanje s 3,7 na 1,7 odstotka, z razbremenjevanjem cene dela pa bo nadaljevala tudi prihodnje leto. Ker so tisti, ki skrbijo za plače, dobro organizirani in ker plače še nimajo lastnikov kot njihovih "naravnih sovražnikov", je bojazen, da bodo podjetja še naprej na račun nižjih prispevkov poveče- le za nekatere silnice in dejavnike, ki niso najbolj simpatični. * Slovenija živi na robu evropske vojne, ob kateri nas zaskrbljuje predvsem troje. Prvič: mednarodna skupnost je priznala vojno kot sredstvo za urejanje konfliktov med narodi in državami. Drugič: na Balkanu se oblikuje Srbija kot regionalna politična in vojaška velesila, ki zaradi agresivne, ekspanzionistične in nacionalistične politike ne more biti dejavnik miru. In tretjič: interes glavnih evropskih držav se je ob razpadu Jugoslavije in ob opredeljevanju do srbske politike razdelil tako, da jeraz-delitev interesnih sfer približno takšna, kot je bila 1913. leta oz. pred začetkom prve svetovne vojne. * Če za vojno v naši bližini ne bo rešitve, se bo Evropa pred nestabilnim območjem nekdanje Jugoslavije verjetno zavarovala tako, da ga bo bolj ali manj zaprla in da bo postavila mejo med evropskim mirom in evropsko vojno. Za Slovenijo je zelo pomembno, kje bo ta meja, saj bo od nje odvisno, ali bomo na področju miru ali vojne. Slovenija resda spada na južni rob evropskega miru, vendar je odgovor na vprašanje, ali nas bo tako tako videla tudi Evropa, odvisen od tega, če bomo naše notranje probleme znali reševati na način, s katerim bomo dokazali, da nismo politični Balkan. C. Zaplotnik vala plače. Kot je dejal mag. Gaspari, bo do dejanskega znižanja javne porabe prišlo šele potlej, ko bomo zmanjšali obseg socialnih pravic. V državni upravi za pnhodnje leto ni predvideno povečanje plač (prišlo bo le do nekaterih sprememb koeficientov), nasprotno: plače, ki so vezane na proračun, bi morali realno znižati vsaj za pet odstotkov. Vlada bo nadaljevala z davčno reformo: uvedla bo davek na hiše, stanovanja, počitniške hiše, avtomobile, jahte in na drugo premoženje, povečala obdavčitev pogodbenega dela, spremenila sedanji zakon o davku na dobiček, prometni davek nadomestila z davkom na dodano vrednost... Kar zadeva finančni red in disciplino, ne razmišlja več o prisilnih ekonomskih ukrepih, ampak ocenjuje, da bo več reda prinesel že zakon o poravnavi, stečaju in likvidaciji podjetij. C. Zaplotnik Predstavljamo managerje leta in "njihova" podjetja Razpad jugoslovanskega trga jih ni omajal Letošnja priznanja "Manager leta" so prejeli Metka VVachter, direktorica novomeške Krke Kozmetika, Borut Mokrovič, generalni direktor Terme Čatež, in Branko Pavlin, generalni direktor Comet Zreče Holding. Krka Kozmetika po razpadu jugoslovanskega trga ni imela druge izbire, kot da se preusmeri na tuja tržišča. Podjetju, ki ga vodi Metka VVachter, je to dobro uspelo, saj je predlani izvozilo le za 300 tisoč mark izdelkov, lani že za 1,4 milijona mark, v letošnjem prvem polletju pa za dva milijona. Lani so uvedli pet novih blagovnih znamk in dva nova izdelka, s katerima so ustvarili 15 odstotkov celotnega prihodka. V letošnjem prvem polletju je med vsemi dolenjskimi podjetji imelo drugi največji bruto dobiček, izplačevalo pa je povprečno 750 mark (neto) plače na zaposlenega. V Termah Čatež so se predlani preoblikovali v delniško družbo, s katero so pridobili dodatni kapital za razvoj in spodbudili zaposlene k boljšemu delu in racionalnejšemu poslovanju. Predlani so ustvarili 33 milijona mark bruto dobička, lani predvsem z boljšim obračanjem zalog in temu grimernim manjšim zadolževanjem, že 7,6 milijona mark. lelavci prejemajo plače, ki za 15 odstotkov presegajo tiste, ki jih določa kolektivna pogodba. Za Comet Zreče je značilno, da ga razpad jugoslovanskega trga ni omajal. Podjetje je izkoristilo lastne prednosti, predvsem kakovost, nov proizvodni program, mednarodno sodelovanje in mešane družbe v svetu, in se uspešno preusmerilo z jugoslovanskega na tuje trge. V zadnjih štirih letih je izvoz keramičnih brusov vsako leto povečalo za 42 odstotkov, izvoz bakelitnih skoraj za petino. Proizvodnjo tehnične keramike je ukinilo in nadomestilo z novimi izdelki. Pridobilo je mednarodne certifikate ISO 9000, EN 29000 in BS 5750 in izplačevalo plače, ki povprečno za enajst odstotkov presegajo kolektivno pogodbo. Ženskam prijazno podjetje Produktivnost merjena na minute Sekcija managerk, Id deluje pri Združenju Manager, ie nagrado Ženskam prijazno podjetje podelila Konfekciji Komet iz Metlike, priznanje pa njenemu direktorju Antonu Tomcu. Komet je delniška družba v mešani lastnini, ki se ukvarja s proizvodnjo spodnjega perila - nedrčkov in steznikov. Ob ustanovitvi je zaposloval pet delavcev, zdaj jih 428, med njimi 94 odstotkov žensk, vseh dvaintrideset let je posloval pozitivno, z lastnim denarjem in brez državne podpore. Tudi letošnje leto bo kljub velikim težavam v tekstilni industriji sklenil z dobičkom. Na tuje bo izvozil 90 odstotkov proizvodnje v vrednosti šest milijonov mark. Da je s cenami konkurenčen na tujih trgih, je Ženskam produktivnost merjena na minute. Notranji prostori in tudi okolica tovarne so vzorno urejeni. i 4 kom KUMARE 680 g 3 kom FEFERONI 600 g 2 kom PAPRIKA FILETI 620 g 1 kom AJVAR 650 g CENA 1.750.00 SIT II 4 kom KUMARE 680 g 2 kom FEFERONI 600 g 1 kom PAPRIKA FILETI 620 g 3 kom RDEČA PESA 660 g 2 kom STROČJI FIŽOL 680 g CENA 1.700.00 SIT 3 kom KUMARE 680 g 2 kom GRAH 690 g 2 kom KORUZA 660 g 2 kom FEFERONI 600 g 1 kom AJVAR 650 g 2 kom RDEČA PESA 660 g CENA 1.850,00 SIT IV 12 kom KUMARE 680 g CENA 1.500,00 SIT 5 kom PAPRIKA PARADIŽNIK 1200 g CENA 1.200,00 SIT VI 5 kom PAPRIKA PARADIŽNIK 2000 g CENA 1.800,00 SIT VII 5 kom KUMARE 2300 g CENA 1.650,00 SIT KJE IN KAKO DO NAKUPA Kajuhova pot 4, Kamnik tel. 061/813-311 Ozimnica 93 HORTUg MALA OZIMNICA (6 X 720 ml) kumarice paprika rdeča pesa mešana solata nepekoči feferoni 2 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 600 g VELIKA OZIMNICA (12 X 720 ml) kumarice paprika rdeča pesa mešana solata kislo zelje nepekoči feferoni 930,00 SIT 3 kom 650 g 3 kom 650 g 3 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 600 g DELIKATESNI PAKET (6 X 370 ml) paprika fileti šampinjoni ajvar kumarice črne olive gorčica 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 270 g 1100.00 SIT PAKET RDEČA PESA (6 X 720 ml) rdeča pesa 6 kom 650 g 1870,00 SIT PAKET KUMARICE (6 X720 ml) kumarice 6 kom 650 g 890,00 SIT PAKET MEŠANA SOLATA (6 X 720 ml) mešana solata 6 kom 650 g PAKET PAPRIKA (6 X 720 ml) paprika paradižnik paprika fileti 970,00 SIT 3 kom 600 g 3 kom 650 g 790,00 SIT PAKET 0MAKCE (6 X 210 ml) omakca iz pelatov 2 kom 210 g omakca z zelenjavo 2 kom 210 g omakca z gobami 2 kom 210 g 670,00 SIT PAKET NIZKOKALORIČNI DŽEMI (6 X 210 ml) ananas 1 kom 220 g brusnice 1 kom 250 g robide 1 kom 220 g maline 1 kom 220 g kivi 1 kom 220 g mango_1 kom 220 g 820,00 SIT PAKET MARMELADE (6 X 720 ml) 990,00 SIT PAKET KISLO ZEUE IN REPA (6 X 720 ml) kislo zelje 3 kom 650 g kisla repa__3 kom 650 g 690,00 SIT slive marelice mešana 2 kom 750 g 2 kom 750 g 2 kom 750 g PAKET KOMPOTI (6 X 720 ml) 1290,00 SIT 6 kom 650 g 1050,00 SIT Mercator Živilska industrija Kamnik POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Test: renault clio 1.4 RT Priseljeni Francoz Renault clio je na avtomobilskem trgu že četrto leto in njegova kratka zgodovina je uspešna. Najprej je bil evropski avto leta 1991, to mu je pomagalo k uspešni prodaji na evropskih trgih. Konec lanskega leta so Renaultovi možje napovedali proizvodnjo clia v Novem mestu in konec pomladi so prvi Dolenjci tudi zapeljali na slovenske ceste. Clio pri preselitvi ni doživel nobenih sprememb. Avto je kljub četrtemu letu in ob ne povsem po zadnji modi skrojeni obliki še vedno dovolj svež in zanimiv. Kombilimuzinska zasnova s spredaj nameščenim motorjem, potlačenim nosom, razmeroma razkošnimi bočnimi vrati in strmo prirezanim zadkom je ob rojstvu pomenila koncept majhnega, toda dobro opremljenega vozila. To, da je clio podoben velikim avtomobilom, vsaj pri paketu opreme RT, ki se uvršča povsem v vrh, drži. Prostorna potniška kabina ima v prednjem delu par dobro narejenih sedežev, z dovolj dobrim opri-jemom in solidno nastavljivost- Armaturna plošča: veselje do vož-jo, potnikom zadaj pa je na vo- nje Ijo za te mere dovolj velika sicer na |ed nj kaj dostj več. klop za št.r. odrasle in še kakš- ja kot p£ petjd vendar gr£ „ nega z manjšimi merami. Pro- 265-litrski prtljažnik kar nekaj stornina prtljažnega prostora lepin kosov prtljage. In pri tem gre cliu takoj prva zamera na račun rezervnega kolesa, ki ga ni v dnu prtljažnika, ampak pod njim. MEŠETAR HVALIMO: udobje In prostornost - zmogljiv motor - ekonomičnost GRAJAMO: bočni ogledali - pregrevanje zavor - namestitev rezervnega kolesa Renault clio 1.4 RT: made by Revoz konzoli, luči in sirena pa se tradicionalno renaultovsko vkla-pljajo na levi obvolanski ročici. Renault clio 1.4 RT je na cesti hiter, lahko vodljiv in stabilen avto. 1390 kubični motorje iz generacije energv in zdaj opremljen tudi z enotočkovnim elektronskim vbrizgom goriva in katalizatorjem. Solidni pospeški in najvišja hitrost 176 kilometrov na uro ob. skromni bencinski žeji dajeta slutiti, da bi bil clio res rad, večji kot je. Pri legi na cesti je clio dolgo časa stabilen in nevtralen, le preostro zavijanje ga lahko za malenkost spravi iz prave smeri. Zavore so pri tem učinkovite, vsaj do takrat, ko se pregre-jejo in je njihov učinek malce slabši, vendar še vedno zanesljiv in zadovoljiv. Koliko za pašnik V jeseniški občini je za kvadratni meter pašnika prve kategof1* treba odšteti 92 tolarjev, za pašnik druge kategorije 79 tolarji' za tretjo 66 in za četrto 53 tolarjev. Pašnik pete kategorije stan 40 tolarjev za kvadratni meter, šeste 26 in sedme 13 tolarjev. C«' ne, ki jih navajamo, so izhodiščne, sicer pa so odvisne tudi o" ponudbe in povpraševanja, lege in dostopnosti parcele, oddalje' nosti... Cene na kmetijah * Na kmetiji v bližini Kranja prodajajo krompir za ozimnico P* 28 tolarjev za kilogram, mleko po 40 tolarjev z liter in bukova df' va po 3.500 tolarjev za prostorninski meter. * Na hribovski kmetiji v Poljanski dolini so nam povedali takol*: liter domačega žganja stane 500 tolarjev, kilogram teleta za zaK° 300 tolarjev in liter mleka 38 tolarjev. * Na kmetiji v okolici Nakla je za kilogram zelja (v glavah) tref odšteti 25 tolarjev, za krompir 30 tolarjev in za jajca 11 tolarjev- In tako je zgodbica o velikih avtomobilih, ki jim ne preostane skoraj nič več, skoraj povsem verodostojna, čeprav se lepše sliši obratno: ima vse, kar imajo veliki. Prtljažnik: prostoren in povečljiv Armaturna plošča in delovno okolje sta vozniku lahko v veselje: plošča je pri tem paketu opreme dobro založena, poleg ostalega tudi z merilnikoma vrtljajev in količine olja v motorju. Glavna stikala so priročno nameščena na sredinski CENA DO REGISTRACIJE: 1.522.500 SIT (Alpetour Remont Kranj) TEHNIČNI PODATKI: kombili-muzina s prečno nameščenim motorjem s pogonom na prednja kolesa. Motor: Štirivaljni, vrstni, 1390 ccm, 57,5 KW/80 KM. Na|večjl navor 107 Nm pri 3500 vrtljajih. Mere: 3709 x 1625 x 1395 mm. Teža praznega vozila: 850 kg. Najvišja hitrost: 175 km/h (tovarna), 176 Km/h (test). PospeSek od 0 do 100 km/h: 11,2 s. Poraba goriva po ECE: 4,8/6,6/7,6 I neosvinče-nega super goriva. Poraba na testu: 7,2 I. M. Gregorič, foto: M. G. ►< M H Ki VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d o o AGR0MEHANIKA KRANJ Poslovni center H rastje AGROMEHANIKA OMOGOČA NAJUGODNEJŠI NAKUP TRAKTORJA! STAREGA ODKUPI IN GA UPOŠTEVA PRI RAČUNU ZA NOVEGA, ZA OSTALI ZNESEK PA DAJE UGODNA POSOJILA. Agromehanika prodaja tudi rabljeno kmetijsko mehanizacijo: ' traktor Tomo Vinkovič 522, letnik 1987 * traktor Tomo Vinkovič 818, letnik 1990 * traktor Tomo Vinkovič 732, letnik 1986 * traktor Tomo Vinkovič 732, letnik 1983 ' traktor Tomo Vinkovič 420, letnik 1985 * pogon in kosa za motokultivator Gorenje Muta 41.580 SIT * molzni stroj Virovitica 28.857 SIT * plug IMT, enobrazdni 24.937 SIT * avtomatski sadilec krompirja 119.000 SIT * planirna deska TV 47.408 SIT * plug TV, enobrazdni, star tip 14.000 SIT * komplet: vsipalnik, okopalnik, brana, kultivator, izkopalnik krompirja 56.000 SIT ČE ŽELITE PRODATI ALI ZAMENJATI RABLJENI TRAKTOR ALI PRIKLJUČEK, POKLIČITE AGFtOMEHANIKO NA KLICNO ŠTEVILKO (064) - 331-731' DARJA KOVAčIč, direktorica če nas še ne poznate, bi vam radi povedali, da naša razvojna pot sega v 50 - leta. Temeljna značilnost našega dela je povezana z modernizacijo ter dograjevanjem strokovnihh in programskih možnosti Leta 1991 smo se iz Delavske univerze preimenovali v Ljudsko univerzo Kranj - Center za izobraževanje in kulturo in delujemo kot javni zavod za izobraževanje odraslih. Izobraževanje na Ljudski univerzi Kranj sestavljajo tri temeljna področja: izobraževanje za pridobitev Izobrazbe od osnovne šole do visokošolskega študija, s katerim si odrasli pridobivajo uradno priznano stopnjo izobrazbe. * poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje, s katerim si odrasli pridobivajo ali izpopolnjujejo znanje za delo in poklic in * splošno izobraževanje, ki je namenjeno zadovoljevanju predvsem splošnih in osebnih potreb odraslih, mladine in otrok po znanju in izobrazbi. Vabimo vas, da se zglasite na Ljudski univerzi Kranj, kjer bomo prisluhnili vašim željam ter vas vključili v že izdelane izobraževalne programe, ali pa bomo skupno z vašo ponudbo hitro in kakovostno pripravili nove programe. LJUDSKA UNIVERZA CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO KRANJ M OOO Kranj, c Sl*n*(j 2*gJ'|J 1 Iti OM 2\7 4fll. 214 SRJ. 211 7S7 li« 0M 212 RS l Jirnufun SlSOO-hOl- »0»2S LJUDSKA UNIVERZA KRANJ POT DO KJE? " V Kranju, na c. Staneta Žagarja 1, na stičišču starega in novega dela mesta, v stari vili, s prijazno in sodobno opremljenimi učilnicami KDAJ? Pričakujemo vas vsak dan med 8. in 17. uro, telefon: (064) 217-481 ali 214-983 fax:212891 AKAJ? za večje zaposlitvene možnosti za pridobitev in razvijanje spretnosti jezikovnega izražanja v materinem jeziku in jeziku svetovnih kultur koristno in prijetno preživljanje prostega časa PONUJAMO PONUJAMO PONUJAMO PONUJAMO PONUJAMO VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ EKONOMSKA FAKULTETA TEHHNIŠKA FAK. MARIBOR OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE * 6., 7., 8., RAZRED SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ♦SREDNJA TEH. STROJNA * POSLOVNO FINANČNA STROKOVNO USPOSABLJANJE RAČUNOVODJA KUHAR NATAKAR RAČUNALNIŠTVO STROJEPISJE POSLOVNI TAJNIK ITD. JEZIKOVNI TEČAJI ZA: * OTROKE CICIBANI UČENCI DIJAKI * ODRASLE * KONVERZACIJA S TUJCI PROSTI ČAS TEČAJI: KUHANJE ŠIVANJE ASTROLOGIJA ROČNO TKANJE OBREZOVANJE DREVJA REFLEKSNA MASAŽA ŠOLA ZA STARŠE ITD. Danes bo se deževalo, jutri pa bodo Proti večeru padavine ponehale. LUNINA SPk€M€MB€ \ f*trtek, 30. septembra, bo ob 19.45 nastopila Polna Iona. Po Herschlovem vremenskem ključu JJ°i bi bilo lepo ob severu ali zahodniku in a*z ob fugu ali jugozahodniku. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE y J*.Pozna se na kupu vaših dopisnic, da je konec počitnic, in da je verjetno po hišah jesenskega dela in nimate toliko časa za reševanje ugank. Toda vseeno smo ^ 'eP° število vaših dopisnic s pravilnimi odgovori, da je na stari razglednici oJjBrobska cerkev. Le pri pravopisu si niste bili enotni. Napiše se namreč Črngrob. Jj^od tako ime kraja ni povsem jasno. Verjetno pa ni od muh tista ljudska razlaga, r^ne nastalo zaradi črne trave, zrasle na grobu mestnega glavarja, ki je hotel {J^pti zidanje tako velikega stolpa, kot je cmgrobski, a ga je veter vrgel z odrov I« pogreznil v zemljo, fo se je dogajalo nekoč v srednjem veku, ko naj bi bila Hl^Kev zgrajena in velja v današnjem času za enega najpomembnejših spomenikov jj?^ jn stavbarske umetnosti na Slovenskem. Izmed vaših odgovorov smo tokrat letali naslednjih pet, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev: 1. jjfa Zaletel, Binkelj 3, Šk. Loka; 2. Nada Trškan, C. Jaka Platiše 3, Kranj; 3. Vika pZ?r- Britof 257, Kranj; 4. Janez Žibert, Šutna 46, Žabnica; 5. Katja Gantar, jj^zanska 68, Žiri. Čestitamo! uort Rlednici z datumom 7. marca 1916 pa se vidi Triglav. Vi morate seveda "9°tovrrj, kateri kraj je na sliki. Kar veselo na delo! Odgovore pošljite do petka, 1. r«»ra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj, mi pa bomo izmed ^™^9ovorov spet izžrebali pet tistih, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po ŽELEZNIMA Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 Gorenjski glas in Pioma Bled - nagradna nanizanka Miklavžev računalnik naP° Miklavža boste v Gorenjskem glasu lahko sodelovali v nagradni Potanki, ki jo pripravljata GORENJSKI GLAS in PIOMA BLED skupaj s plujejo tudi vsi kupci v trgovini podjetja PIOMA Bled v času od 14 Pravu'? do 3- decembra z nakupom nad 1.000,00 tolarjev. Vsak '"'odgovor v posamezni uganki konkurira za eno od nagrad ?vi|elja uganke + v končnem žrebanju še enkrat za MIKLAVŽEV UNALNIK, ki ga podarja Pioma, in druge lepe nagrade. P°KR0VITEU III. KROGA NANIZANKE avtotehna cAhfnradno vPra$anJ° **• 1 v m- krogu: Kateri od neštetih °N telefaxov uporabljajo navaden papir? FAX ■ L770 FAX ■ 1700 FAX- B300 FAX-T301 FAX-T170 FAX-T50 FAX-T40 Canon telefaksi °dhl9rada v '"• krogu nanizanke Miklavžev računalnik: c«n fotoaparat Canon Prima Junior GrW8°yore na nagradno "re"jski glas, 64000, Kri vprašanje poSljite do torka, 5. oktobra na: Kranj. ZAUPANJE V KAKOVOST Ljubljanska 13/a Bled tel./fax 064/77-426 OSEBNI RAČUNALNIKI NA 3 OBROKE Kmetica, glasbenica, nevesta... Med Številnimi gobarji, ld so se te dni razveselili kapitalne trofeje, nas je poklicala tudi Marija Jamnik iz Žab niče. Na domačem travniku ie namreč nasla tri rekordno velike travniške kukmake, največji je imel obseg človeške glave. Zanimivejša kot izjemna gob j a bera pa je Marija Jamnik sama, napredna kmetica, glasbenica, zborovodkinja... Leta 1970 je bila tudi nevesta na tedaj ie mednarodni kmečki ohceti v Ljubljani. Najraje se razgovori o svoji glasbeni dejavnosti, ki je po napornem kmečkem delu sprostitev za dušo. O oncetnem cirkusu pred 23 leti pa nima najboljšega mnenja, čeprav je prinesel tudi nekaj lepih spominov. Kaj boste z orjaškimi gobami? "Shranila jih bom v skrinjo in pozimi pripravila gobjo pojedino za veselo družbo." Kako ste postali glasbenica in voditeljica pevskih zborov? "Doma sem iz Zasipa pri Bledu, kjer sem že kot otrok prepevala v cerkvi. Starši so me dah učit k organistu na Brezni-ci, ki me je pripravil za izpite, kasneje pa sem se tudi pod njegovim pokroviteljstvom učila na glasbeni šoli. Do poroke sem prepevala in igrala v domači cerkvi, ko pa sem pred 23 leti prišla v Žabnico, so me potrebovali pri različnih zborih. Nekaj let sem tudi poučevala glasbo na šenčurski osnovni šob. V Stražišču sem vodila mešani pevski zbor, k čemur so me pregovorile tamkajšnje ženske. V Stražišču je namreč pel moški pevski zbor, ženske pa bi tudi rade svojega. Ker imam rada mešane glasove, sem iz obeh sestavila mešanega. Po treh letih sem s tem zborom prenehala, ker sem se zaradi dela na domači kmetiji lahko zborovodenju posvetila šele ob devetih zvečer, pevci pa bi radi začenjali z va/ami Že veliko prej. Trenutno vodim cerkveni dekliški pevski zborček, s katerim pa vadim v poznih večernih urah. Čez poletje smo imele počitnice, jeseni, ko kmečko delo ne priganja več tako neusmiljeno, pa bomo spet začele." Kako vaša dekleta spobujate k petju? Ob koncu pevskega leta jih vselej odpeljem na izlet. Odpeljemo se na blejski otrok, kjer v cerkvi zapojemo. Letos smo se udeležile tudi Aljaževega tedna v Mojstrani. S tamkajšnjim župnikom Urbanijo sem se dogovorila, da smo prepevale. Poleg ljubezni do petja je tudi družabnost motiv, da rade sodelujejo v zboru." Na kmetiji je dovolj dela, pa vendar najdete čas tudi za glasbo? "Rada delam na kmetiji, čeprav v svoji mladosti nisem bila vajena takega dela. Z možem sva se lotila izključno živinoreje. Dela je dovolj, toda poleg tega potrebujem tudi glasbo. Brez nje bi mi nekaj manjkalo. Zvečer je največ dela v hlevu. Ko ga končam, pa grem rada med svoja dekleta. Zdaj me vabijo tudi v žabniški šoli, da bi pri glasbenem krožku otroke poučevala igranja na klaviaturah. Veliko otrok ima že sintesi-zerje, a nanje ne zna igrati." Srednja generacija se vas nedvomno spominja, ko ste bili leta 1970 nevesta na kmečki ohceti v Ljubljani. Kakšne spomine imate nanjo? "Ljudje si najbrž predstavljajo, da je sodelovanje na kmečki ohceti nekaj izjemnega, enkratnega. Nama pa je bilo veliko tedanjega cirkusa odveč, zlasti še Igorju, ki je tedaj živel sam na kmetiji in ga je po vseh ohcetnih dogajanjih čakalo še vse kmečko delo. Ves teden pred poroko sva morala tedaj prebivati v Ljubljani in sprejemati druge pare. Na kmečkih ohcetih, ki jih je bilo do najine že nekaj, se dotlej ni poročil še noben kmet. Midva sva bila prvi kmečki par. Pravzaprav je bil le Igor kmet, jaz nisem doma s kmetije. Okoli ohceti se je veliko dogajalo. Na glasbenem večeru je mojemu ženinu pela Marjana Deržaj, meni pa Pero Dimitrijevič. Pred ohcetjo so vozili balo, udeležila sva se dekliščine in fantovščine. V Ljubljani sva se poročila skupaj s 14 drugimi pari, za priči sta nama bila ženin in nevesta s Švedske, midva pa njima. Njuni starši so še leta zatem prihajali k nama na počitnice. S parom iz Srbije sva še dolga leta gojila pristne stike, zdaj so se na žalost pretrgali. Po poroki so nas odpeljali na medene tedne v Portorož. Okoli ohceti je bilo veliko hrupa (pravijo, da je bilo tedaj na drevju več firbcev kot jabolk), nama pa bi tedaj prijala manj javna in bučna poroka, saj sva poleg spektakla doživela tudi kopico neprijetnosti." Kaj pravite po 23 letih? Se ie tako sklenjena zveza obnesla? "Seveda." D.Z.Žlebir GLAS Nagradna igra Kaj pripravlja Glasbena agencija KNIFIC? Danes objavljamo drugo nagradno vprašanje. Med pravilne odgovore bomo razdelili 8 (osem) vstopnic za prireditev 8. (osmega) oktobra v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Odgovore (na kuponu) pošljite do 4. oktobra na: Uredništvo Gorenjski glas, 64000 Kranj. P.S.: Vstopnice za prireditev, po kateri sprašujemo, so že naprodaj v Turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Radovljica in Škofja Loka, službi Gorenjskega glasa v Kranju, v PPC Gorenjski sejem in v hotelu Jelen v Kranju. KUPON št 2 GLASBENA AGENCIJA KNIFIC & GORENJSKI GLAS Koliko skladb kandidira za slovensko NAJ VIŽO in ZLATI PRSTAN KRANJA? MOJ NASLOV: Slovenska NAJ VIZA 93 Radio Slovenija - Razvedrilni program in Lrlasbena agencija Knific iz Kranja, ki s pomočjo Marjana Pozniča - Hotel Jelen Kranj in Metoda Bobnarja - Foto Bobnar, pripravljajo SLOVENSKO NAJ VIŽO 93, so med vikendom povedali, da vse poteka po načrtu. Prireditev NAJ VTŽA 93 bo, kot smo že pisali, v okviru tridnevne prireditve OKTOBER V KRANJU. Ob podpori Gorenjskega sejma se bo vse dogajalo od 8. do vključno 10. oktobra na Gorenjskem sejmu. Organizatorji so si že ogledali dvorano, na novinarski konferenci pa so v začetku minulega tedna predstavili prireditev OKTOBER V KRANJU. Na novinarski konferenci so prireditelji povedali, da se bo 14 skladb potegovalo za Slovensko Naj vižo 93 in za Zlati prstan mesta Kranja, ki ga bo podelil Izvršni svet skupščine občine Kranj. O Slovenski Naj viži 93 bodo odločali obiskovalci prireditve 8. oktobra v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma z glasovanjem. Glasovah oziroma izbirah bodo med štirinajstimi že najboljšimi skladbami na letošnjih slovenskih festivalih narodnozabavne glasbe. Poleg ansamblov, te bomo predstavih v naslednji številki Gorenjskega glasa, ki se bodo potegovali za laskava priznanja, bo k popestritvi dveurne radijske oddaje prav gotovo prispeval ansambel SLOVENSKI MUZIKANTI. Ansambel je poznan po vsej Evropi, saj kar dva meseca v letu preživi z znanim Karlom Moikom na vedno razprodanih koncertih Musikanten stadel (Senik godcev) v živo. Vse v živo pa bo potekalo tudi na prireditvi v Kranju. Kot je povedal urednik Razvedrilnega programa Radia Slovenija Kajetan Zupan, bo prav zato, ker bo slo za igranje v živo (ne pa plavback) Radio Slovenija tudi sodeloval. Sicer pa Kajetan Zupan ni edini zagovornik igranja v živo. Takšnega mnenja je danes velika večina ljubiteljev narodnozabavne glasbe. Vstopnice za SLOVENSKO NAJ VIŽO 93, ki bo 8. oktobra ob 20. uri v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma v Kranju, so Ze v prodaji po prav gotovo ne pretiranih cenah. Vstopnica za sedež v parterju pri mizi velja 600 tolarjev, na tribuni pa 300 tolarjev. Seveda Oktober v Kranju ne bo potekal brez Gorenjskega glasa. Vstopnice za Slovensko Naj vilo ie lahko dobite v Gorenjskem glasu (tel: 217-960). V predprodaji pa so tudi ie v Hotelu Jelen Kranj - recepcija (tel: 211-466), Turistično društvo Cerklje (tel: 422-506), Turistično društvo škofja Loka (tel: 620-268), Turistično društvo Jesenice (tel: 81-974) in Turistično društvo Radovljica (tel: 715-300). Minuli teden si je dvorano Gorenjskega sejma ogledala tudi tehnična ekipa Radia Slovenija pod vodstvom urednika Kajetana Zupana (v sredini). 8. in 10. oktobra, ko bo sejemska dvorana spremenjena v veliko pivnico, ko se bodo obiskovalci lahko zabavali ob poskočnih zvokih pihalnih orkestrov, zabavnih igrah, različnih veselih tekmovanjih, pili pivo iz "superce" ali pa navadno, pa bo obisk BREZPLAČEN. Prost vstop, sprejemljive cene in veliko zabave bo torej geslo prireditve OKTOBER V KRANJU 8., 9. in 10. oktobra v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. A. Žalar SLOVENSKA NAJ VIZA'93 8.10. "93 ob 20h GORENJSKI SEJEM VsAk pOlETINi pETEK INA RADIU ZIRI IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tudi ta petek, 1. oktobra.se bomo sprehodili skozi nekaj krajevnih skupnosti v loški občini. To pot bodo to tri manjše: KS LENART NAD LUŠC\ KS BUKOVICA-BUKOVSCICA in KS DRAZGOSE. Oddajo pripravlja in jo bo vodil JOŽE DRABIK. Lenart 20, tel.: 64-103, fax: 64-514 11 s\<> oitniioviiAo lHHKiirr.u: URBAN BERNIK ji Bukovička 25, 64227 Seka, tel. 064/64*28$ DetTjfiČJ ŽDRflVRIIK HTODff ItJODff mODK YKUJESEC RS VRTfl Ozkolistni trpotec Proti kašlju in katarju Pravijo mu tudi celeč, kozja rebrca, ovčji jezik, pripotec, suličastolisti trpotec, špičasti trpotec, volčji jezik, žilnjak, žlebinec in podobno. Ozkolistni trpotec je zdravilna rastlina, brez katere zdravljenje vseh pljučnih bolezni ne bi bilo mogoče. Liste in korenike (ki pa jih bolj redko nabiramo), vsebujejo snovi, ki blažijo kašelj in krče, rahljajo sluz in pospešujejo izkašljevanje - torej vse kot nalašč za pljučne bolezni. Pred odkritjem penicilina se je ozkolistni trpotec skupaj z listi koprive, pljučni-ka, lapuha in rmana uporabljal kot sredstvo proti pljučni tuberkulozi. Trpotec deluje tudi proti želodčnim in črevesnim boleznim, izboljšuje krvni obtok in pospešuje tvorjenje krvi. V ljudskem zdravilstvu uporabljamo svež sok ozkolistnega trpotca - in sicer za zdravljenje oteklin in turov, opeklin in ugrizov. Svež sok blaži bolečine pri vnetjih ušes in hladi vnetja oči. Iz ozkolistnega trpotca izdeluje Lekova domača lekarna PLANTEX instant zdravilni čaj pri prehladnih obolenjih in bronhitisih. Gornje napotke smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK - zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je izšla pri SLOVENSKI KNJIGI. Kaj pa veliki trpotec? Zanj smo pogledali v Willfortovo knjigo o zdravilnih rastlinah in ljudskem zdravilstvu. Pravijo mu mačica, makovec, potnjak, pripot, pripotec, pripotnik, škripotec, trpotec, trpotnik. Veliki trpotec uživa velik sloves v ljudskem zdravilstvu, ker celi rane in preprečuje vnetja. Nadalje so sveži listi priporočljivi za obk-ladke pri okvarah in cepljenju koz, za zdravljenje oteklih kurjih očes, očesnih vnetij, golenskih razjed in raka na ustnicah. Za t\ \ 1 JfŠftjk zdravljenje naštetih bolezni pri-■ U I pravljajo tudi tople obkladke iz P V I mkr čajnih prelivov svežih ali posuše- nin listov. Te obkladke je treba obnavljati vsake pol ure, vendar pri tem tkanine ne smemo nikoli ponovno uporabiti. Od notranje uporabe je omeniti v ljudskem zdravilstvu veliki trpotec kot zdravilo zoper bolezni mehurja, želodčne in črevesne čire. Iz svežih ali posušenih listov pripravljajo čajni preliv; 1 čajna žlička za 1 skodelico, na dan pa popijemo 2 do 3 skodelice po požirkih. Jesen je tu in prvo kar bomo rabile za hladne dni, bo mehka, topla jakna. Za tiste, ki se radi športno oblačijo, moda ponuja veliki karo v sivo modrin tonih na eni in enobarvno na drugi strani. Gre torej za volneno blago oziroma tako sešito jakno, ki se nosi "na obe strani". Široko je krojena, kot nekakšna velika pelerina, in ima obvezno kapuco, ki nas bo varovala pred mrzlimi vetrovi. MIKE'S SPORT FASHION IGRA ZA OSTROOKE BRALKE IN BRALCE NAPNITE OČI ! Na fotografiji je detajl z vhoda v odličen kozmetični salon v Kranju. Ugotovite, kateri kozmetični salon je to; če veste, čfmprej časopis v roke in pohitite tja. Za prvo bralko in prvega bralca, ki se bosta oglasila (obvezno z Gorenjskim glasoml) v kozmetičnem salonu 6 skrivnostne fotografije, so pripravili dve prima nagradi. Nagradna igra seveda traja toliko časa, da bosta nagradi podeljeni - napeti oči in pohiteti se splača I Čeprav je najboljši čas za sajenje tulipanov oktober, jih veo^ lahko sadimo tudi že v zadnji tretjini septembra. Tulpe sadimo cm globoko, v težkih tleh zadostuje že 8 cm. Vrste naj bodo 20' narazen, čebule v vrsti pa 10 cm. V skupine sejane čebule j* bodo 10 do 12 cm narazen. Majhne čebule, ki ne bodo p°gn* cvetov, so lahko samo 5 cm vsaksebi. Ko sadimo hiacinte, moramo paziti, da čebulni krožeč koreninah ni poškodovan. Kako globoko sadimo hiacinte. f odvisno od tega, kakšna so tla. V težkih tleh jih sadimo le w% globoko, v lahkih pa tudi do 15 cm. Močnejše čebule naj bodo * cm narazen, slabotnejše pa le 12 cm. Tudi hiacinte deluF najbolje, če so v skupinah. Vse čebulnice in gomolj niče moramo po saditvi še dot pokriti. Pod zastirko ostanejo tla dolgo enakomerno vlažna, Wr je ža dobro uspevanje teh rastlin še posebej pomembno. VeC1, izmed njih potrebuje pozimi odejo zoper mraz. Zelo primern0 to je listje. Plast listja naj bo debela 10 cm; že zgodaj spomlad1 jo moramo zmanjšati na polovico. Septembra lahko delimo in presajamo vse trajnice, razen ti*twjj| cvetijo (krizanteme). Kotrajnice delimo, jim vse nadzemne # kratko porežemo. Korenine skrajšamo približno na polo^ posKasumo se ml Golaž iz gob 1/4 kg gob, 4 žlice olja, 2 čebuli, 1 žlica paradižnikove mezg'* 2 sveža paradižnika, sol, poper, kumina, bazilika. Čebulo na olju prepražimo, prepražimo še moko, doda^ paradižnik in narezane gobe, zalijemo, začinimo in kuhamo rahlem ognju še 10 minut. Tako pripravljen golaž polijemo r testeninah, rižu ali jemo z žličniki, cmoki in pire krompirjem' ™ tudi samo s kruhom. Gobove polpete 1/4 kg gob, 3 žemlje ali 3 kosi kruha, 3 stroki česna, 1 jaj^ žlica kisle smetane, 1 čebula, sol, poper, peteršilj, mleko. Na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo, dqc° mojstra znanstvene fanta*: tike Stevena Spielberga, se je tokrat poigral z nesmrtnostjo dinozavrov. Snemali so naravnem okolju na Havajih, se vrnili v obdobje srednje^, zemeljskega veka, ko so se po toplem pragozdu Še sprehajaj strašni kuščarji, ki jim danes pravimo dinozavri. Zakaj so nastopom krede izumrli, obstaja veliko različnih teorij. .( Nagrado vprašanje: naštejte naslove vsaj treh filmov, ki jd* i režira] Steven Spielberg. Odgovore pošljite na dopisnicah do | oktobra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova K Filmska uganka. Dvema izžrebancema bomo poslali po P brezplačnih vstopnic Kino podjetja Kranj. /^VVVvVvVv^ mm* MODNI (/JESEN IN ZIMO Od hipi stila do stroge moške elegance Brez dvoma nas deževno vreme, hladna 'n meglena jutra spominjajo na to, da bo treba poletno jesensko garderobo dokončno zamenjati s toplejšo, zato se n*m korak ustavlja pred izložbami, kjer so na ogled jesenska in zimska oblačila z ■flodno letnico 1993/94. Toda moda utripa P° svojem posebnem bioritmu; medtem k° pomerjamo jesenske plašče in Premišljujejo, kako visoke čevlje bi kazalo obuti zraven, pa modna industrija, tako konfekcijska kot obutvena, z vsem kar s°di zraven že predstavlja vse novosti °blačenja v prihodnji pomladi in poletju. Tudi ljubljanski sejem mode je po novem ^deljen na dva dela - februarskega, ki bo v kamenju zimske mode 1994/95 in SePtembrskega z modnimi zapovedmi prihodnjega tolPega obdobja. Na ta način je zdaj tudi ljubljanski ^jem ujel modni utrip, po katerem se ravnajo še dolga desetletja v vseh svetovnih modnih centrih. Snovalci mode za prihodnjo sezono morajo pač Prehitevati s predlogi za dobre pol leta, da tonfekcionarji in čevljarji še pravočasno pripravijo vse, kar naj bi potem kupovali novega v trgovinah. in kaj egiptovskega vmes Kakšna bo potem moda z letnico 1994? Prav gotovo se najbolj opazno vračajo sedemdeseta leta, ko je prevladoval stil hipijev. Tesne hlače razširjene v zvon in nekaj gole kože nad popkom, tesne bluzice, prosojno blago, razrezana in frfotava krila so seveda za kar najbolj rosna leta. Druga posebnost nove mode je tako imenovani dandy stil, prepoznaven po bluzah z s čipkami, zaboji in volanami, ki pogosto segajo čez zapestja, hlačah in suknjičih, v katerih bi se dobro počutil tudi Mozart ali angleški podeželski plemiči. Skratka oblačilo, ki lahko zamenja ženski svečano popoldansko in tudi večerno obleko, saj prevladuje črn žamet, bela čipka, pa tudi nekaj rdeče barve. Če je dandv stil mehkejša, bolj ženska inačica moškega oblačenja, pa ni mogoče prezreti tudi strožje, bolj moške verzije. Hlačni kostimi v vzorcu ribje kosti, drobnega kara in pepita vzorci, zraven pa še skoraj obvezne kravate in moško krojeni brezrokavniki, sicer prinašajo s seboj tudi nekaj ženskih poudarkov, če posebej, kadar strogo krojenemu suknjiču dodamo krilo. Le-to je skoraj praviloma dolgo in široko, če pa je ozko, je za udobnejši korak skoraj obvezen visok razporek najpogosteje na prednji strani ali pa je to zakrita globoka guba. Moda tudi nasploh zelo ceni suknjiče in se od prevladujočih črtastih vzorcev za dan, sprehaja od enobarvnih do pepita in zlato svetlečih za večerne priložnosti čez hlače ali tanka valujoča krila. Če si nova moda izposoja pri moških tako romantični stil kot angleško strogost, pa nadaljuje še z uniformami in večnim mornarskim stilom. Tako kot že nekajkrat doslej, so v modo vdrle značilnosti oblačenja, kot jih pozna Indija, Kitajska, Tibet, Afrika. Ne le z barvami, ki spominjajo na barvo puščavskega peska, glinenih vrčev, terakota ogrinjal, črtastih egiptovskih plaščev, črnih tuareških ogrinjal, tudi kroji oblačil za najtoplejše dni se nosijo v čebulastem slogu - drugo vrh drugega, krilo ali tunika čez hlače, povrh pa brezrokavniki, kratki, dolgi, ogrinjala, šali vse v stilu, ki ga je današnja moda prebrala na starodavnih egipčanskih freskah ali spoznala v visokogorskih tibetanskih samostanih. Ta stil so še posebej lepo posnele pletenine: na ljubljanskem sejmu so bile prav pletenine med najlepšimi modnimi predlogi z letnico 1994. Lea Mencinger na Gregorčičevi 8, v Kranju Izdelke te svetovno priznane blagovne znamke lahko kupite tudi v Kranju, in sicer na Gregorčičevi 8, kjer imajo bogato izbiro ženskega in moškega spodnjega perila, pižam, spalnih srajc in nogavic. Če boste svojemu najdražjemu podarili "boksaike" Palmers, mu boste s tem povedali vse... Če vas bo vaša najdražja pričakala v bodyju Palmers, vama ni treba nič več govoriti... : ZA VAS, KI VESTE, KAJ HOČETE... , s MODENA IZ TRŽIČA predstavlja na Sejmu Moda 94 kolekcijo Izjemno lepih oblek v podeželsko romantičnem stilu. Modro-bele obleke širokih krojev, bele bluze In spodnja čipkasta krila navdušujejo vse obiskovalce modnega sejma. Kreatorka Zinka Vidmar -Dobrila je modele namenila širokemu krogu žensk, ki želijo biti lahkotno, modno in zapeljivo oblečene. MODENA je ponovno dokazala, da sodi med vrhunske proizvajalce ženskih oblačil. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ so tudi ena od tistih prijetnih znancev na sejmu mode, ki so jih obiskovalci sejma tudi tokrat med ogledom poiskali med prvimi. Njihova predstavitev na sejmu je bila elegantna. Sicer pa je njihov kreatorski nastop za pomlad 94 vzbudil §• posebno pozornost Že kmalu na začetku prihodnjega leta bodo Gorenjska oblačila namreč ponudila elegantne modele iz lahkih volnenih tkanin za tako imenovano zgodnjo pomlad; vsekakor lepo, elegantno, prijetno, vabljivo... KROJ - MODNA KONFEKCIJA ŠKOFJA LOKA se je predstavila na sejmu za pomlad 94 s kolekcijo z nadihom starega Egipta. Značilni so nevtralni toni, barva peska - bež, siva... Uporabljeni material je lahko fina volna v kombinaciji z lepo padajočo svileno tkanino. Oblačila so preprosto oblikovana, silhueta je dolga in potegnjena. Značilna je večplastnost oblačil - dolgi in kratki brezrokavniki, široke hlače. Dolgi plašči, preproste bluze, dolga ozka krila. Vsa oblačila se lahko kombinirajo med sabo in tako dajejo možnost individualnega stila oblačenja. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ - Pozornost je na sejmu moda 94 vzbujala tudi razstavljena kolekcija Bali Triglav konfekcije iz Kranja. Kolekcija je sešita iz bombažnih in viskoznih tkanin v batik vzorcu, h kateremu se podajo enobarvne tkanine v različnih tonih iste barve. Stil je eksotičen. Oblačila so večplastna, sestavljena iz širokih hlač, rafiniranih sarongov, kratkih, le čez prsi segajočlh majic, čez katere se nosi več različnih zgornjih oblačil od srajc, brezrokavnih tunik različnih dolžin in razporkov, povezanih z eksotičnim motivom, ki J« barvno usklajen z osnovo. Vse pa povezuje rustikalni nakit iz prave Školjke. V gradu Grimšče Teden ročnih pletenin Do 30 odstotkov nižje cene Kupujete pulover, jopico, obleko...? Želimo vas spomniti na trgovino podjetja Residence d.o.o na Koroški 11 na Bledu, kjer so dobro založeni z ročno pletenimi puloverji, jopicami, oblekami, krili in drugimi izdelki za moške, ženske in otroke. Vsak izdelek je posebnost, delo ene od stotih pletilj, ki jih ima podjetje po vsej Sloveniji, največ pa na Gorenjskem. Narejeni so iz kakovostnih materialov: iz bombažne, volnene in "moherjeve" preje. Ob tem, da ima podjetje trgovine na Bledu, v Ljubljani in v Mariboru, več kot polovico vsega, kar napletejo njihove pletilje, izvozi v Novo Zelandijo in v Avstrijo. To ne navajamo kar tako, ampak zato, da bi še posebej poudarili, da gre za kakovostne ročno pletene izdelke, za katere je veliko zanimanja tudi pri zahtevnih sosedih in onkraj "luže". Ker je september in oktober čas, ko se je treba pripraviti na zimo, so v gradu Grimšče pripravili Teden ročnih pletenin, med katerim so izdelkom znižali cene tudi do trideset odstotkov. Pulover je mogoče dobiti že po cenah od 5.600 tolarjev dalje, kar za ročno pleteni izdelek vsekakor ni drago. Trgovina je odprta vsak delovni dan od 9. do 19. ure in v soboto od 9. do 13. ure. Telefonska številka je: (064) 76-264. KRANJ, Cankarjeva 4 064/221-183 RADOVLJICA, Kranjska 7 S 064/715-031 ZA VSE, KI STE RADI OBLEČENI PO ZADNJI ŠPORTNI MODI THINK •PINK m oticmm im mi EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA ORIGINALS INFORMACIJE ■O" 064/221-183 Predstavništvo in zastopstvo VINKA VINICA OTROŠKE, MOŠKE IN ŽENSKE HLAČE ZALLA d.o.o., Prešernova 10, Kranj nad blagovnico Astra, tel. 223-277 OTROŠKA TRGOVINA 0 -12 let. SONČEK BLED Hotel PARK SONČEK VAS BO LETOŠNJO JESEN PRIJETNO p0GREL Z RAZLIČNIMI ARTIKLI VVALT DISNEY - kosmateni puloverji • trenirke - jakne - anoraki - dežni plašči \ ZAČETKU OKTOBRA PA VAS BOMO RAZVESELILI SE Z NEKATERIMI IZDELKI PRIZNANIH TUJIH PIRM PUTTMAN, ERGEE, HOSH KOSH, ORSO BLU ■ zimski pajaci, italijanske pletenine, bombažne majice, hlače, kape, rokavice, nogavice in celotni program za dojenčke PRODAJNI PROSTOR JE HKRATI TUDI PREDSTAVITEV ARTIKLOV GROSISTIČNE PRODAJE & DANES SE VESELIMO VAŠEGA JUTRIŠNJEGA OBISKA I VABLJENI VABIMO VAS, DA OBIŠČITE TRGOVINO Z OTROŠKO KONFEKCIJO V SKLOPU "TRGOVINE CENTER" NA DETELJICI PRI TRŽIČU. NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO BUND, TRENIRK, OTROŠKIH KOMPLETOV, PULOVERJEV IN ŠE MARSIKAJ PO ZELO UGODNIH CENAH Z UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI. PRIKUPNA NAGRADA ZA VSAKEGA OTROKA. TRGOVINA ZVEZDICA VAS PRIČAKUJE VSAK DAN OD 9. DO It. URE, OB SOBOTAH PA OD 8. DO 17. URE. VLJUDNO VABLJENI %Maddna * Trgovina - Modna oblačila UGODNE CENE -• 10% OTVORITVENI POPUST DO 2.10. 93 Kranj. Gregorčičeva 8 tel.: 064/223-331 int.:303 GLAS MHBGflH INFO sistemi DIGITAL delovne postaje GSS, DIGITAL.... računalniki 386, 486, notebook nadgradnja PC v UNIX postajo .mreže NOVELL, DEC NET, TCP/IP ethernet, optika laserski tiskalniki HP, QMS scanerji MICROTEK programska oprema CONCEPTS d O.O.. 62000 Maribor. Slovenska 33. Slovenija tel: 1+38) 62 29-69). fax: |+38| 62 29-689 ?8 «kupnem razstav-v*n» prostoru se v :.Kvlru poslovnega 7«rna Mercator prestavlja z Izdelki, ki L^kurirajo za prido-2* znaka kakovosti -slednja podjetja A'-ieanja podjetja: t^okombinat Krško, 11 Kamnik, Emba poljana, Kmetijska viadruga Metlika -i'^ska klet, Mesna M Ustr'ja Ljubljana, ^soizdelki Škofja t0 k a. Mlekarna [yar>j, Oljarica Kranj i/ splošna zadruga jjjko PE Vinska klet Jjkra števci je eden vodilnih evropskih proizvajalcev na področju merjenja in upravljanja •'•ktrične energije. Na preteklih prireditvah je prejela zlate znake SQ za enofazne in trifazne gjukcljske števce. Po uvedbi sistema zagotavljanja kakovosti po mednarodnih standardih *° 9001 je lani zanje prejela še zeleni znak SQ. Jj^ošnjem sejmu Iskra Števci kandidira za podelitev zlatih znakov SO iza nove doseročju JJ^ktronskega programa - za podatkovni registrator POREG 4 in elektronski preclzijski *v«c električne energije. - Foto: Gorazd Šinik Yoknxx. Kranj Veleblagovnica globus in Blagovnica Ti na Velika izbira jesensko - zimske moške, ženske in otroške konfekcije • pletenin - srajc • bluz Priznanih domačih proizvajalcev in iz uvoza Možnost nakupa na 5 osebnih čekov - brez obresti ■ dodatni popust za člane kluba 4/obux* in SKS LOK /IT E RM Peči Lokaterm so narejene po evropskih standardih. So prijetnega videza in ustvarjajo občutek varnosti in domačnosti. Zagotavljajo vam hitro in udobno ogrevanje pri majhni porabi goriva in pri tem ohranjajo čisto okolje. Montaža peči je enostavna, hitra in čista. Proizvodnja: Inštalacije, p.o., Kidričeva 55, Škofja Loka; TEL 064/631-271 mflTURiRBLi smo noKRnnJSKi eimnnzui I/ KNJIGA O OBIČAJIH IN NAVADAH MATURANTOV NA GIMNAZIJI KRANJ 100 strani velikega formata, 33 intervjujev, 30 fotografij iz vašega albuma, m 26 prilog, trda vezava,... Knjiga je nastala na podlagi raziskovalne naloge dijakinj 3. letnika kranjske Gimnazije in zajema obdobje od 1901 do 1985. AVTORJI: Svetlana Kočoska, Renata Petrinjak, Maja Sajovic, Špela Zumer MENTORJA: prof. Marjan Šiling, prof. Miha Mohor Podpiuni polu_ " Pred Prešernovo hišo in Prešernovim gledališčem smo zapeli Gaudeamus igituriuvenes dum sumus..." " V šolskem letu 1900/1901 je bilo v gimnaziji vpisanih 457 dijakov..." " Maturantski sprevod skozi zbornico je bil prepovedan..." Naklada je samo 500 izvodov, zato pohitite z naročilom. Izreiite naročilnico iz Gorenjskega glasa ali nas pokličite po telefonu 0641218-463, 217-960, kajti matura je enkratno doživetje in spomin nanjo večen, s knjigo še lepši. Cz i i »tinujof n»ro«»m___izvodov knj«I« MATURIRALI SMO NA KRANJSKI GIMNAZIJI. Knjigo po ceni 1.500 SIT/izvod bom pl«£»I po povzetju Podpit: NiroMnico polljite čimprej ni GORENJSKI OLAS. 64000 Kranj. SKB BANKA D.D. Kotiček za bralce Gorenjskega glasa Škofja loka Poslovalnica SKB banke v škofji Loki je glede na maso zbranega denarja in dane kredite na petem mestu v Sloveniji. "Če bi ocenjevala SKB banko od 1. julija lani, moram reči, da smo triodstotni tržni delež poslovalnic SKB banke na Gorenjskem povečali na nekaj več kot deset odstotkov," je dejala Bogomila Mitič, vodja poslovne enote SKB banke v Škoiji Loki. Mltlč: V SKB banki smo imeli majhno prednost v času pomanjkanja deviznih sredstev, saj smo svojim komitentom nepretrgano omogočali poslovanje in izplačevanje v tujih valutah. Zaradi tega nam, prepričana sem, varčevalci-občani bolj zaupajo. Dajanj« kreditov J« eno od področij, po katerem komitenti ocenjujejo banko In Jo tudi Izbirajo. Mltlč: Seveda. Na tem področju smo naredili določen premik Od 1. marca letos potrošniške kredite občanom in kredite obrtnikom odobravamo sami, neodvisno od centrale v Ljubljani. S tem hitrim in učinkovitim odobravanjem kreditov smo pridobili nove komitente in tudi povečali ugled SKB banke. Koliko časa torej traja postopek za pridobitev kredita? Mltlč: Največ tri dni. Tudi tu želimo ustreči strankam. V primeru, če se občanu ali obrtniku zelo mudi, mu kredit odobrimo še isti dan. Pogoji so zelo sprejemljivi. Mislim, da smo glede višine obrestne mere zelo konkurenčni. Preselili se boste v nove prostore. Mltlč: Ja. Celotno vodstvo, administracija in še nekaj ljudi se bo preselilo v nove upravno-poslovne prostore v Kranju. Tako bomo v središču dogajanja na Gorenjskem. Delovanje SKB banke na Gorenjskem je usmerjeno v manjša podjetja. Naša prednost je v liitrejši komunikaciji, odnosu do komitenta, in ker smo nekoliko manjši, smo zato bolj prilagodljivi. Modri, zlati in zeleni SQ Razglasitev za leto 93 Komisija za dodelitev znakov SQ Združenja SQ Kranj je danes razglasila dobitnike znakov SQ. Podelitev bo na skupščini Združenja SQ Kranj čez dober mesec. Kranj, 27. septembra - V otvoritveni dvorani Gorenjskega sejma v Kranju je bila dopoldne napovedana slovesnost v okviru letošnjega tretjega strokovno specializiranega sejma Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ. Komisija za podeljevanje znakov je razglasila letošnje dobitnike modrih, zlatih in zelenih znakov, ki jih bodo podjetja in firme za posamezne izdelke kot kolektivno blagovno znamko Združenja SQ Kranj dobili na skupščini Združenja SQ čez dober mesec dni. Razpletu po zaslugi ministrstva za znanost in tehnologijo o pristojnostih in po-deljevanju znakov SQ je na današnji slovesnosti sledila tudi podelitev letošnjih modrih, zlatih in zelenih znakov SQ. Uvodoma je predsednik Združenja SQ Kranj in predsednik Izvršnega sveta občine Kranj Peler Ore-har poudaril, da so Znaki SQ kolektivna blagovna znamka, da bodo čez kakšen mesec razdelani predpisi in postopki, ki so v obdelavi v ministrstvu za znanost in tehnologijo, takrat pa bodo na skupščini odličja tudi podelili. Na slovesnosti pa je predsednik komisije Andrej Tavčar tokrat TKAM 4.0.0. ŠKOFJA LOKA NUDIMO: • - STROJNO TESNENJE STARIH IN NOVIH OKEN TER VRAT - DOBAVA IN MONTAŽA DVIŽNIH PRAGOV (pri vratih) - MANJŠA MIZARSKA POPRAVILA POKLIČITE MASI Teh064/631-478 razglasil dobitnike letošnjih modrih, zlatih in zelenih znakov. Poudaril je, da je komisija na podlagi posameznih Pravilnikov za pridobitev, dodelitev in uporabo znakov SQ pregledala 59 vlog podjetij s 184 Eroizvodi, storitvami, ki so andidirali za pridobitev kolek- tivne blagovne znamKe: modri znak SO, zlati znak SO in zeleni znak SQ. Po pregledu vlog in ogledu razstavljenih izdelkov je komisija s pravico uporabe za dve leti (do septembra 1995) dodelila 136 modrih znamkov SQ - slovensko poreklo 43 podjetjem, 15 zlatih znakov SQ - mednarodni preizkus 12 podjetjem in 3 zelene znake SQ - sistem kakovosti ISO 9000 trem podjetjem. Podjetjem in firmam, ki so jim ob vlogah manjkali nekateri podatki oziroma zgolj formalne podrobnosti, je komisija dala možnost, da vloge dopolnijo do podelitve znakov, ki bo, kot rečeno, čez dober na*** Direktor Gorenjskega sejjjj Franc Ekar, ki se je v ocen> pridružil ugotovitvi predsedO" ka Združenja SQ Kranj P«H" Oreharja, da je podeljevan) znakov SQ v najširšem '? najboljšem pomenu besede F banje za Slovensko kakovost,) tudi poudaril, da bo v okviJJ letošnje podelitve izšel tuj} katalog. Že za četrto speci*11' zirano prireditev SQ, ki ^ prihodnje leto v Kranju, paJ vodstvo Združenja SQ napove' dalo, da bo to prireditev, fl° katero bodo na ogled izdelk0. Slovenske kakovosti povabi" tudi tuje poslovneže. A. Z*!8' Iskra Terminali T & G d.d., Kranj Novi izdelki iz nove proizvodnje Iskra Terminali T & G d.d., Kranj je na sejmu Slovenski proizvod -Slovenska kakovost SQ v Kranju vzbudila precejšnjo pozornost, saj je predstavila vrsto novih izdelkov iz njihove nove proizvodnje. Med številnimi izdelki, ki bodo že prihodnji mesec na našem trgu in jih bo moč dobiti v vsaki boljši trgovini s tehničnimi izdelki ter seveda v Iskrinih trgovinah, še posebej izstopajo trije, ki bodo prav gotovo našli pot do zasebnega in poslovnega kupca. \ Najprej naj vas opozorimo na elektronski telefonski aparat COMET. Gre za aparat, ki pomeni vrh na področju designa, še posebno zanimiva je anatomsko oblikovana slušalka. Sicer pa bodo telefonski aparati po zelo ugodnih cenah na voljo kupcem v različnih barvah: od viola, črne, bele, rdeče in kombinacije različnih barvnih odtenkov. Novo družino telefonskih aparatov pa predstavljajo tudi telefonski aparati ROLLPHONE in FEATUREPHONE. Posebnost in inovativna rešitev aparata ROLLPHONE je imenik s spominom za 100 imen in telefonskih številk. Tretja novost med vrsto novih telefonskih aparatov Iskre Terminali T & G d.d., Kranj pa je tudi tako imenovani hibridni telefonski sistem z novim sistemskim aparatom ISICOM PREMIER. Saj ste ie slišali (ali pa jih celo poznate) za telefonske garniture ISICOM, ki jih lahko priključite na javno ali naročniško telefonsko centralo, tako da deluje kot samostojni telefonski sistem ali pa kot večja naročniška centrala. ISICOM PREMIER spada v program tovrstnih garnitur in je nov dosežek Iskre Terminali. Poleg dosedanjih, ie znanih telefonskih aparatov in naprav bodo tudi omenjene novosti, s katerimi se je Iskra Terminali predstavila na sejmu Slovenski proizvod -Slovenska kakovost SQ v Kranju v prodaji, kot rečeno, v vseh boljših tehničnih trgovinah. Ob tem pa naj vas spomnimo še posebej na trgovino PRINS na Planini 4 v Kranju. Vse informacije dobite v Iskra Terminali T & O d.d., Kranj. Telefon: 064/331-804, fax: 064/331-807. PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA o. V 2. nadstropju odpiramo 1.700 m2 novih prodajnih površin, na katerih vam bomo ponudili bogato izbiro pohištva, tekstila za otroke in odrasle, igrače itd. Pohištvo boste lahko kupili od 27. septembra 1993 dalje, tekstilne izdelke in igrače pa od 30. septembra. VSE KUPCE, KI NAS BODO OBISKALI DO 30.10.1993, BOMO NAGRADILI S POSEBNIM 10 % POPUSTOM PRI NAKUPU NAD 3.000 SIT. Za nakup nudimo ugodne kreditne pogoje. PRIČAKUJEUO VAS, KAJTI UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP! SREDA, 29. septembra 1993 10.30 Biskvitki, ameriška risana serija 10.25 Hov!, angleška nanizanka 11.30 Iz življenja za življenje. Da ne bi bolelo 1205 Kronika, kanadska dokumentarna serija 12.30 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 15.25 Po vojni, angleška nadaljevanka 16.15 Svet poroča 18.00 TV dnevnik 1 17.10 Modri biser Rovinja, zabav-noglasbena oddaja 18.15 RPL 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.30 Film tedna: Zbogom, tujka, nemški film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.34 Šport 22.40 Sova; Laž ima kratke noge, čb ameriška burleska; V senci vešal, angleška nanizanka 14.45 Bobenček 15.35 Omizje 16.50 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 17.15 Sova, ponovitev 18.45 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 2. Vreme 19.55 šport 20.10 Športna sreda 20.00 PPZ v nogometu: Branik Maribor - Gloria, posnetek iz Maribora 21.35 Košarka (m) za pokal R. Korača: Tam bis - Panasonic, 2 polčas, posnetek iz Maribora 22.10 PEP v košarki (ž). Jezica - Ga-•asatarv, 2. polčas, posnetek iz Ljubljane 22.40 Obiski 8.00 TV koledar 8.15 Slika na sliko 900 Cirkuška partnerja 9.25 Sno-opy 10.06 TV šola 11.30 Huckleberv Finn in njegovi prijatelji 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe 13.05 Monoton 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Festivali sveta 14.35 Murphv Brovvn 15.10 Eddv English, ponovitev 16.00 Poročila tfc.lO Tom in Jerrv kot otroka 16.36 *^»rnoon report 18.06 Sto let avtomobilov 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.10 Piščanec v kisu, francoski barvni film 21.46 Hrvaška policija 22.35 TV dnevnik 23.05 Slika na sliko 9.00 CMT 9.45 A Shop 10.00 Ma-cneil in Lehrer komentirata 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A shop 12.00 Pred poroto 16.40 Čisto pravi gusar, ponovitev 18.10 Male živali 18.30 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.10 Poročila 20.30 Der Spiegel, dokumentarna oddaja 21.00 Med dvema ognjema 22.00 Ročk starine 22.30 Poročila 22.50 Pred poroto 23.35 A shop 23.50 CMT 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Audimax 10.15 Znanost 10.30 Grešno mesto, ameriški film 12.00 Živali našega sveta 13.00 Čas v sliki 13.35 Tri ženske 14.00 VValtonovi 14.45 Zemeljski sadeži 15.00 Zob mora ven 15.30 Prav tako zgodbe 15.40 Sound Check 15.50 Pustolovščina na Karibih 16.15 Potovanje po svetu izumov 16.35 Kremenčko-vi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wur-litzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hagedorniva hčerka 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ognjena bovla, nemška komedija 21.45 Pogledi od strani 21.55 Evropolicaji 22.50 September, ameriški film 0.10 Čas v sliki 0.15 Sedem veličastnih, ponovitev filma 2.15 Poročila/1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Evropske železniške postaje 16.10 Soncu naproti 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Cosby shovv 18.30 Gaudimax show 19.00 Regionalna poročila 19.30 Šport 21.15 Vrnitev v resničnst 22.00 Čas v sliki 22.30 šport 0.00 Round mid-night 0.36 Poročila 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Koristni nasveti -15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 17.00 - Obvestila -športni utrinki - 17.10 - Glasbeno popoldne: Heavv metal - Boom -19.00 - Odpoved programa - 14.25 EP v odbojki (ž), Hrvaška -°°lgarija 19.30 TV dnevnik 19.55 !*0gomet: Pokal evropskih prvakov: Ajax - Hajduk 21.45 Miss Hrva-•*» za miss sveta 22.05 Eddy En-0'ish, angleška nadaljevanka 23.00 patrola na Sunsetu, ameriška nadaljevanka 23.50 Glasbeni večer "■60 Horoskop 5.40 - Dobro jutro 7.40 - Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včerja, danes 9.20 - Tema dneva 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 14.30 - Modne minutke 17.60 - Koristne informacije 18.00 - Gorenjska danes, jutri 18.50 - Radio jutri, koristne informacije SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE °bjavlja prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA *a določen čas z nepolnim delovnim časom. Pogoji za sprejem: Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje Zakon o srednjem usmerjenem izobraževanju imeti še visoko izobrazbo profesor angleškega in nemškega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za šolsko leto 1993/94. Nastop oola takoj, do 31. 8. 1994. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni °0 dneva objave na naslov: Ravnatelj Centra srednjega zmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. KINO 29. septembra pENTER amer. akcij. kom. DRIBLJERJA POD KOŠEM ob 16. uri, amer. sodna drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 18. in 20.30 uri STOR-*«* amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. ••«!). kom. ŠPICUI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. horror SOSTANOVALKA ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 30. septembra 1993 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Trutamora Slovenica 12.00 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 12.30 Domači ansambli: Fantje z vseh vetrov 13.00 Poročila 14.35 Pro et contra 15.20 Obiski 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Četrtek na ledu: Čarobni planet 21.35 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.44 šport 22.50 Sova: Novopečeni princ z Bel-Aira, 16. epizoda ameriške nanizanke; V senci vešal, angleška nanizanka WordPerfect Iščemo zastopnika za GORENJSKO. POGOJI: • inženiring firma • prodaja prog. opreme • poznavanje WP • mladost, zagnanost Svojo vizijo in pričakovanja ter opis vašega podjetja pošljite na Gorenjski glas pod šifro: "WP 93/94" MIKE'S SPORT FASHION 15.45 Film tedna: Zbogom, tujka, ponovitev 17.20 Sova, ponovitev 18.35 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Kennedvjevi, ameriška dokumentarna serija 21.00 Povečava: Beneški filmski festival; Dvojno Veronikino življenje, polšjo francoski film 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Živeti kot se spodobi 9.30 Palček David 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Poletni premor: Festivali sveta 14.35 Murphy Brovvn 15.10 Eddy english, ponovitev 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Čudežna leta, ameriška nanizanka 16.35 Afternoon report 16.60 Učimo se o Hrvaški 18.00 Poročila 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 V iskanju... 21.10 Zvezdna noč: Pula 93 21.40 Ekran brez okvirja 22.50 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 9.00 CMT 9.45 A Shop 10.00 Ma cNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 11.46 A shop 12.00 Pred poroto, nadaljevanka 16.30 Der Spiegel 17.00 Med dvema ognjema 18.00 Ročk starine 18.30 Luč svetlobe, nadaljevanka 20.10 Poročila 20.30 Temna stolpnica, ameriški barvni film 22.00 Dance sesion 22.35 Poročila 22.50 Pred poroto 23.40 A Shop 23.56 CMT 1.00 Video strani 8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zveneča Avstrija 16.40 Pozor, kamera 17.10 Čas v sliki da capo 17.15 Pod indijskim nebom 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Gaudimix shovv 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Šport 20.00 Kultura 20.16 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.35 Pri Sv. Štefanu 23.20 Sporna vprašanja 0.15 Hallo Avstrija, Hello Vienna 0.45 Poročila/1000 mojstro- 19.30 TV dnevnik 20.10 Shovv Jac-kieja Thomasa, ameriška nanizanka 21.10 Miss Hrvaške za miss sveta 22.30 Eddy English, angleška nadaljevanka 22.20 Evrogol 22.40 Pepsi DJ mag 23.40 Horoskop radio trlglav 96,0 MHz 101,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Marco Terzi ne popusti, italijanski TV film 12.10 Muzikanti iz Avstrije 12.16 Teleskop 13.00 čas v sliki 13.10 Tri ženske 13.35 VValtonovi 14.45 Bili Body - nori svet športa 15.00 Am, dam, des 15.15 Captain Planet 15.40 Artef ix 15.50 Pustolovščina na Karibih 16.15 Confetti pa letti 16.16 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Magedornova hčerka 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ljudje iz St. Benedikta 21.07 Pogledi od strani 21.15 Ambo terno 21.35 Hunter 22.10 Smrtonosna mamila, zadnji del italijanskega filma 23.40 Čas v sliki 23.46 Vrnitev sedem veličastnih, ameriški vestrn 1.15 September, ponovitev ameriškega filma 2.36 Poročila/Tisoč mojstrovin 12.00 - Napoved programa -12.30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved progra ma - 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 -Vse o cvetju - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 16.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved programa -17.00 -Novice - 17.30 - Iz zgodovine naših krajev - 18.00 - Male živlai in mi -19.00 - Odpoved programa - 5.40 - Dobro jutro 7.40 - Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 9.20 - Tema dneva 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 14.30 - Planinsko špornti kotiček 17.20 - Parnas 17.60 - Koristne informacije 18.00 - Gorenjska danes, jutri 18.20 - Music machine 18.60 -Radio jutri, koristne informacije GIMNAZIJA KRANJ IN GORENJSKI GLAS VABITA NA LITERARNI VEČER O KNJIGI " MATURIRALI SMO NA KRANJSKI GIMNAZIJI" JUTRI,29. SEPTEMBRA 1993, OB 17. URI. V KNJIŽNICI GIMNAZIJE KRANJ. KINO 30. septembra CENTER amer. sodna drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 17. uri, prem. amer. filma JURSKI PARK ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. thrill ŠPICUI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. horror SOSTANOVALKA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. MADE IN AMERIKA ob 19. uri BLED amer. kom. NAPIHNJENCI 2. del ob 18. in 20. uri PETEK, 1. oktobra 1993 10.15 Priča, norveška nadaljevanka 10.40 Orfej se spušča, angleški film 12.30 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Povečava 16.10 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.30 Ambasador, ameriški film 22.10 TV dnevnik. Vreme 22.29 Šport 22.35 Sova; V senci vešal, angleška nanizanka; Grenke solze Petre von Kant, nemški film 16.20 Četrtek na ledu: čarobni planet 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 Večerni gost: Tatjana Globokar 23.05 Kristjani, dokumentarna serija 9.00 CMT 9.45 A Shop 10.00 Ma cneil in Lehrer komentirata 11.00 Luč svetlobe, ponovtev 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto 16.30 Temna stolpnica, ponovitev filma 18.00 Zakaj nisi z mano 18.30 Luč svetlobe 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Nedolžna žrtev, ameriški film 22.10 Ljudje odločajo 22.25 Poročila 22.45 Pred poroto 23.25 CMT 9.00 Jutranji program: Cas v sliki 9.05 Cosby shovv 9.30 Novo 10.00 X-Large 10.25 Metamorfoze 10.30 Nazaj v šolo, ponovitev filma 12.10 Stari očka in vamp, risanka 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Dame iz Grilla 14.00 VValtonovi 14.40 Stan in Olio 15.00 Am, dam, des 15.15 Muppet babies 15.40 Umazan zrak 15.50 Curiosity shovv 16.15 Vroča sled 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Hagedornova hči 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Stari 21.20 Pogledi vstran 21.25 Mama Mia, brez panike, nemška komedija 22.55 Čas v sliki 23.00 Večerni gost 23.20 Neznan obraz, amriška kriminalka 1.00 Smrtonosna snov, ponovitev filma }Danes na Olševku Nogometno-glasbeni spektakel Nogometno poletje ekipe Radia Kranj se zaključuje - v tem mesecu so radijci igrali s Pop Designom, z žensko reprezentanco ŠD Kokrica in Califomijo. Zaključni spektakel bo danes, 28. septembra, od 15. ure naprej na Olševku pri Preddvoru. Na nogometnem turnirju bodo sodelovale vse ekipe, ki so sodelovale v "Nogometnem poletju Radia Kranj in Gorenjskega glasa"; Monroe; 12. nasprotje; Peter Pan; Šum; Orleki; Strmina; Spin; California in Pop Design. Poleg zanimivega nogometno-glasbenega turnirja bodo zvečer vse skupine imele glasbeni nastop in veselo bo tja do polnoči. Ker bo sodelovalo kar 9 glasbenih skupin, se na Olševku obeta mega glasbeni dan. Nogometno-glasbeni spektakel so omogočili: Omnia sport market; Iskra Števci; Petrol OE Kranj; Barve-laki Lila; Zavarovalnica Adriatic; Valvoline multi servis; Janus securitv svstems; Zadruga Sloga; Zavarovalnica Triglav, Sodavičarstvo Volk; Tele-TV Kranj; Gorenjski glas in Radio Kranj. 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Tekma s plimo, angleška TV drama za otroke 9.30 He man 10.00 Poročila 10.05 Izbor iz tujega programa 11.05 Religijski leksikon 11.15 Deutschlexikon 11.46 Risanka 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.05 Zvezda vodnica 12.50 Risanka 13.05 Mikser M 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Festivali sveta 14.35 Murphy Brovvn 15.10 Pravi Eddie Anglež 16.00 Poročila 16.10 Služkinja Marian, serija za otroke 16.35 Afternoon report 16.46 Angleščina 18.00 Poročila 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Filmski dokumentarec: Hollywood-ske zgodbe 20.40 Ambasador, ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 S sliko na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 19.30 Dnevnik 20.05 Meteorjeva zložba 20.10 F.M. radio, humoristična serija 20.40 Potovanje doktorja Miroslava Stingla 21.00 Miss Hrvaške 21.15 Cro Pop Ročk 22.00 Jesenske modne skice 22.30 Maigret, serijski fil«p 22.50 Zuckerbaby, nemški film 0.50 Horoskop fotobobnw) 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.25 Skrivnost svete Viktorije, ameriška komedija 17.30 Mačke, dokumentarna nanizanka 18.00 Cosby shovv 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Korale - ogrožene cvetlice morij, dokumentarna oddaja 21.00 Znanost 21.15 šiling 22.00 Čas v sliki 22.35 Kavarna Central v VVeimar-ju 0.35 Chicago 1930, detektivnska nanizanka 1.25 Tisoč mojstrovin 12.00 - Napoved programa -12.30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa - 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 -Zrcalce, zrcalce ... 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Na obisku v KS Bukovica - Bukovščica, Dražgoše in Lenart nad Lušo 19.00 - Odpoved programa - 5.40 - Dobro jutro 7.40 - Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 9.20 - Tema dneva 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 16.20 - Zaplešimo skupaj 17.50 -Koristne informacije 18.00 - Gorenjska danes, jutri 18.20 - Nebeška vrata 18.50 - Radio jutri, koristne informacije ^ JE AŽELEZNINAp Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 Dela za sindikalne zaupnike ne bo zmanjkalo S kolektivnimi pogodbami mislimo resno Po nekajmesečnih napornih pogajanjih med sindikati in gospodarsko ter obrtno zbornico je bila julija usklajena in podpisana kolektivna pogodba za gospodarstvo. Je obvezujoča pravna listina, ki velja za vse gospodarske subjekte in vse zaposlene v slovenskem gospodarstvu. Njene določbe pomenijo minimum pravic posameznega delavca. Vsaka odločitev o zmanjšanju pravic pomeni kršitev splošne kolektivne pogodbe. Prizadeti delavec se lahko obrne na pritožbeni svet, ponekod upravni odbor, če pritožbi ni ugodeno, se prizadeti delavec sam ali s pomočjo sindikalne pravne službe obrne na pristojno sodišče. Sodna praksa dokazuje, da so pravice iz kolektivne pogodbe iztožljive. Skupaj s splošno kolektivno pogodbo je bila podpisana tudi tarifna priloga, ki pomeni nivo izplačila plač do konca leta. Zneski regresov iz priloge se lahko uporabljajo neposredno, ne glede na panožno ali podjetniško kolektivno pogodbo. Zneski izhodiščnih plač pa so izjema, saj ostanejo v veljavi vsi zneski, tudi višji, iz panožnih in podjetniških kolektivnih pogodb. Na posvetu sindikalnimi zaupniki v škofji Loki je bila sprejeta strategija izvajanja kolektivnih pogodb v gorenjskih podjetjih. Od poslovodnih delavcev bomo zahtevali konkretne pisne informacije o izplačanih osebnih dhodkih. Sindikalni delavci se ne bomo zadovoljili s povprečji plač, pač pa bomo za presojo stopnje izvajanja kolektivne pogodbe terjali informacijo o izplačanih izhodiščnih plačah. V slednje se ne všteva dodatek za minulo delo, na pogoje dela, nadurno delo ter plača na podlagi nadpovprečne delavčeve uspešnosti. Stopnjo izvajanja kolektivne pogodbe bomo spremljali posebej za vsak tarifni razred in podskupino, v katero je bil delavec razporejen z aktom o sistemizaciji. Odločno bomo zahtevali izvajanje izhodiščnih plač, le v izjemnih primerih bomo (po 38. členu splošne kolektivne pogodbe) pristali na nižje izplačilo izhodiščnih plač, vendar na osnovi pisnih argumentov vodstva podjetja, in v nobenem primeru več kot 20 odstotkov. GIBANJE REALNIH BRUTO PLAČ 1 ZrvlJ*n4ati *ro*fcl v »mtu Izpela. 1MI ■ 100 ncgoepodarctvo I i J F M A M J J A S O N D J FMAMJ J A S ON O J F MAMJ J Pravi vzrok "visokih" plač v Sloveniji ne gre iskati v gospodarstvu, še manj med industrijskimi delavci. Slika na gornjem grafikonu je očiten dokaz. Izvajanje določb kolektivnih pogodb želimo v sindikatu zagotoviti na legalen in civiliziran način. Zato bomo povsod, kjer so zaznane kršitve, že v naslednjih tednih oblikovali pogajalske skupine z zunanjimi sindikalnimi strokovnjaki. Zahtevali bomo, da individualne, oziroma takoimenovane menedžerske pogodbe podpisujejo in izvajajo le tisti delavci, ki so v statutih podjetij ali družb opredeljeni kot delavci s posebnimi pooblastili. Sandi Bartol Gorenjski sindikati v humanitarni akciji Območna organizacija ZSSS za Gorenjsko, še posebej s svojo izpostavo na Jesenicah, se je vključila v organiziranje humanitarne pomoči delavcem - žrtvam vojne v Bosni. To človekoljubno akcijo organizirajo sindikati evropskih držav na pobudo delavcev v Veliki Britaniji. Ko so ZSSS zaprosili za pomoč, so ji hkrati izkazali zaupanje in naložili odgovornost. V akciji se je zato vključilo že več deset sindikalnih aktivistov in prostovoljcev, vodili pa jo bodo v sodelovanju s strokovnimi delavci ZSSS na Jesenicah. Gmotni in socialni položaj gorenjskih (in predvsem jeseniških) delavcev je izredno slab in ogroža tudi njihove družine. Plače so sramotno nizke, tudi izplačevanje je neredno. Nezaposlenost je velika, tudi vrste čakajočih na delo... V takih razmerah bomo z organiziranjem humanitarne pomoči pomagali delavcem na Gorenjskem, predvsem v občinah, kjer je socialnipoložaj najtežji. Tam so podjetja, ki so izgubila tudi tri četrtine nekdanjih jugoslovanskih tržišč in posledice so udarile zlasti delavce. V številnih družinah gostujejo sorodniki in svojci, ki so v nesmiselni vojni v Bosni izgubili svoje domove in premoženja. Tem družinam so se stroški tako rekoč čez noč zelo povečali. Večina jih životari čisto na robu, in če kdo v Evropi, so pomoči potrebni oni. Akcijo solidarnostne pomoči bodo v podjetjih in zavodih vodili sindikalni zaupniki ZSSS, potrebna navodila jim bomo posredovali pravočasno. Namen akcije, ki jo bodo vodili sindikalni aktivisti, je tudi izločitev številnih posrednikov, ki dobršen delež pomoči porabijo za delovanje svojega aparata (Karitas, RK...). Sandi Bartol ZSSS OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Delavci, ne zamudite priložnosti Upravljanje je tudi pravica dela, ne le kapitala Državni zbor Republike Slovenije je 9. julija letos sprejel Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in velja od 6. avgusta dalje. Vsebina zakona in posledice njegovega izvajanja so tako pomembne, da morajo biti z njimi temeljito seznanjeni vsi sindikalni zaupniki pa tudi ostali delavci. Prve informacije smo dali predsednikom sindikatov podjetij na seminarju prejšnji teden, k obveščenosti bralcev sindikalne strani pa naj pripomore tudi tale prispevek. Zakon je bil sprejet na podlagi ustavnega določila o ekonomskih in socialnih pravicah delavcev, med katere sodi tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju v gospodarskih organizacijah. Delavcem res ne omogoča odločilnega vpliva na upravljanje družbe. Omogoča predvsem pravico do obveščenosti o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarski položaj družbe, do dajanja pobud in odgovorov nanje, do tega, da se delodajalec obvezno posvetuje s svetom delavcev glede določenih vprašanj iz delovnih razmerij. Pravica soodločanja je omejena na zahtevo, da delodajalec predloži v soglasje svetu delavcev odločitve v zvezi z varstvom pri delu, osnovami, merili in kriteriji za odločanje o izrabi letnega dopusta, ocenjevanje delovne uspešnosti, nagrajevanje inovacij, napredovanje delavcev in razpolaganje s sredstvi družbenega standarda. Te pravice delavci uresničujejo prek sveta delavcev ali delavskega zaupnika v družbah z manj kot 20 delavci, zbora delavcev, predstavnikov delavcev v organih družbe, to je v nadzornem svetu družbe ali prek predstavnika v upravi družbe (delavski direktor). Zbor delavcev le obravnava vprašanja iz svojih pristojnosti, ne more pa odločati, članstvo delavcev v nadzornem svetu in predlaganje delavskega direktorja pa mora biti urejeno v statutu družbe. Zato je treba izkoristiti možnost izvolitve sveta delavcev ali delavskega zaupnika, če je v družbi zaposlenih manj kot 20 delavcev. Ob tem moram poudariti: participacija delavcev pri upravljanju je pravica ne pa tudi dolžnost. Delavci se sami odločajo, ali bodo to pravico izrabili ali ne. Nihče jim je ne bo ponujal, nasprotno. Nekateri direktorji že tožijo, da se vračamo v samoupravljanje in lahko pričakujemo odpor tako pri upravljalski strukturi kot pri lastnikih družb. Svet delavcev ali delavski svet? V delniških družbah in družbah z omejeno odgovornostjo, ki so v družbeni lasti (teh je še zmeraj največ) še delujejo delavski sveti, ki bodo s svojim delom nadaljevali do izvedbe lastninjenja. V teh primerih bo sindikat spremljal potek lastninjenja in se na podlagi terminskoga plana postopkov, s katerim bo podjetje dobilo lastnika in se preoblikovalo v eno od oblik družbe, pripravilo na volitve sveta delavcev. Kjer pa že zdaj vodijo podjetje neki upravni odbori in skupščine, katerih sestave delavci pogosto niti ne poznajo, jim je vpliv na upravljanje popolnoma odtujen. Tako je potrebno takoj začeti postopke za izvolitev sveta delavcev. Sindikat nosi pri tem precejšnjo odgovornost, še posebej svobodni, ki je v velikimeri zaslužen, da si je v omenjenem zakonu izboril maksimum možnega, čeprav je to še zmeraj bistveno manj, kot bi želeli. Izvolitev sveta delavcev Svet delavcev se lahko izvoli v družbi z več kot 20 zaposlenimi, v manjših se izvoli le delavski zaupnik, oba pa imata enake pristojnosti, zakon določa število delavcev sveta, ki je odvisno od števila zaposlenih, najmanj pa je tričlanski. Na sestanku izvršnega odbora sindikat pripravi vse potrebno za sklic zbora delavcev, na katerem se sprejme odločitev o oblikovanju sveta delavcev ter sklep o razpisu volitev, vključno z imenovanjem volilne komisije. V 21 dneh od objave sklepa izvršni odbor predloži predlog kandidatov volilni komisiji. Interes sindikata je, da bo čim več kandidatov izhajalo iz njegovega članstva. Nobene formalne ovire ni, da ne bi vodstvo sindikata v družbi kandidiralo za svet delavcev. Pri tem pa moramo upoštevati tudi druge kriterije, strukturne, izobrazbene, morebitne upravljalske izkušnje, pripadnost delavskim interesom in podobno. Vsekakor naj sindikat s svojimi najsposobnejšimi kadri kandidira v svet delavcev, saj tuje izkušnje kažejo, da je moč obratnih svetov, ki jim bodo ustrezali naši sveti delavcev, odvisna od načina sindikalnega zaledja. Vso pomoč bomo pri izvedbi volitev nudili sindikatom v družbah strokovni delavci območja. Milena Sitar član sveta delavcev uživa delovnopravno imuniteto. V času opravljanja funkcije ga brez soglasja delavcev in pod pogojem, da ravna v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in dogovorom, ni mogoče prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu, niti ga uvrstiti med presežne delavce. Ni mu mogoče znižati plače, proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače spraviti v manj ugoden, oziroma podrejen položaj. V svobodnih sindikatih podpiramo predloge ZPM Večja pomoč države družini in otrokom Slovenski parlament bo konec septembra obravnavaj predlog zakona o družinskih prejemkih. Odločal bo o višu11 dodatkov in številu otrok, ki ga bodo prejemali. Dan«* prejema otroški dodatek vsak četrti otrok. Univerzah otroški dodatek (za vse otroke) bi na predlog vlade uveljavi" šele leta 1998, po predlogu parlamentarnega odbora ** zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pa leta 1996. Mladim seje danes težko odločiti za otroka. Velika brezposej' nost, nerešeno stanovanjsko vprašanje, negotovo družbeno stanje usodno vplivajo na odločitev za rojstvo otroka. V SloveniJ naglo upada število rojstev. Leta 1980 je bilo rojenih 29.90* otrok, leta 1993 se bo rodilo le nekaj čez 19.000 otrok. Stro**; družine z enim otrokom so za 40 odstotkov višji, pri devh za 77 odstotkov in pri treh za 115 odstotkov višji v primerjavi s Par0^ brez otrok. Odločitev za otroka je osebna, toda k njej pripomoć tudi država z ustrezno politiko in zakonodajo. Zato predlaganj da parlament sprejme amandmaje, ki jih je sprejel prej omenja0 skupščinski odbor: 1. Dosedanji otroški dodatek z novim proračunskim letom povečajmo za 3 odstotke zajamčene plače. .. 2. Krog upravičencev razširimo tako, da bodo otroš* dodatek dobivali vsi, katerih dohodek na družinskega član' je nižji od 50 odstotkov povprečne slovenske plače. . 3. Univerzalni otroški dodatek (za vse otroke) uveljavimo 1 januarja 1996. . S svojim podpisom se pridružujem navedenim zahtevam. 00 poslancev pričakujem sprejem odločitev, ki bodo bolj naklonjen otrokom in družini. S svojim podpisom podpiram amandmaje k predlog" zakona in s tem izdatnejšo pomoč otrokom in družini. ime in priimek naslov podpis Prosimo, da podpise takoj pošljete na naslov: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16, 61000 Ljubljana. Vse podpise bomo posredovali državnemu zboru. Trgovsko podjetje BIO d.o.o. iz Kranja je pripravilo za mesec oktober ponudbo: - kvalitetnih in obstojnih jabolk in hrušk za ozimnico, med drugim tudi bio jabolka - svežega puranjega mesa - svinjskih polovic - junčjega mesa - svinjskega mesa Informacije dobite na sedežu območja v Škofji Loki, Kidričeva 1, tel. 620-201 ali v BIO d.o.o. Kranj, tel. 323-986. ARES d.o.o. škofja Loka Tel. 633-613 nudi po ugodni ceni hladilnike in zamrzovalnike (omare) mmniM. ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovino, Servis, Mednarodna dejavnost - tehnični pregledi motornih vozil CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. Vse lastnike gozdov obveščamo, da poleg hlodovine smreke, jelke, bora in macesna, celuloznega lesa iglavcev, bukove hlodovine in drv listavcev, po najugodnejših tržnih cenah odkupujemo tudi hlodovino topolov, jelše, oreha, češnje, hruške, javora, jesena in lipe. Vse informacije dobite po tel. 212-041 GG KRANJ Mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo, o namakanju kmetijskih zemljišč: Vseh zemljišč se ne splača namakati Ekonomika kaže, da se še najbolj splača namakati njive z zelenjavo in zgodnjim krompirjem, intenzivne sadovnjake in del travnikov na izrazito živinorejskih kmetijah. Kranj, 24. septembra - Čeprav so na nekaterih gorenjskih kmetijah že vec let razmišljali o namakanju kmetijskih zemljišč, sta lanska in letošnja suša marsikoga spodbudili, da je zamisel tudi uresničil. Na sušo so reagirali tudi na državni ravni: ne samo z ukrepi za ublažitev posledic, ampak tudi s pripravo nacionalnega programa namakanja, ki bo odgovoril na vprašanja, koliko je v Sloveniji (in na Gorenjskem) vodnih virov, ki bi jih lahko uporabili za namakanje, koliko površin bi se dalo namakati, katere poljščine oz. posevke se splača namakati, kakšne namakalne sisteme razvijati... "Nacionalni program namakanja pripravlja in financira ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, koordinator je Biotehniška fakulteta, sodeluje pa tudi več načrtovalcev (za Gorenjsko je Projekt Nova Gorica). Za zdaj so občine zbrale podatke o zemljiščih, ki bi se jih morebiti dalo namakati. Da ne bi katero od območij, na katerem bi bilo ob vodnih virih in finančnih možnosti tudi zanimanje za namakanje, izpadlo iz programa, so v občinah navedli veliko več površin, kot jih bo po strokovni selekciji ostalo v nacionalnem programu," pravi mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, in poudarja, da naj bi bil program po napovedih ministrstva pripravljen in sprejet letos in da naj bi ga prihodnje leto že začeli uresničevati. Po najbolj optimističnih izgledih naj bi država financirala izgradnjo zajetij in glavnih vodov, lastniki zemljišč pa razvod in namakalne naprave. Zadrževalniki zoper poplave in sušo * Čeprav je Gorenjska bogata z vodnimi viri, je slišati, da jih za namakanje ni posebno veliko. "Vodnih virov, primernih za namakanje, je le navidez veliko. Ko začnemo ugotavljati, katere reke in potoki tudi v sušnem času zadržijo pretok, ki zagotavlja biološki minimum, se nam kot možni viri kažejo le reke Sava, Sora in delno Kokra, poleg teh pa še podtalnica na Sorskem in deloma na Kranjskem polju. Del vode za namakanje bi lahko zagotovili tudi z izgradnjo zadrževalnikov na (hudourniških) potokih. Naši predniki so znali to vodo zadrževati in jo izkoriščati za pogon mlinov, žag in elektrarn, mi pa puščamo, da prosto odteka. Večino zadrževalnikov, ki so bili zgrajeni predvsem za "obrambo" pred poplavami, so povodnji odnesle ali so v slabem stanju. Zgraditi bi morali nove Cilj dosežen, stroškim veliki Čeprav Je kmetijska svetovalna služba opozarjata kmetije, ki so se odločile za namakanje zemljišč z vodo iz potokov, rek In jezer, naj ie pred zagonom namakalnih naprav pridobijo soglasja upravljalcev vodotokov, to nekaterim zaradi suše. ki Je povzročala vse večjo škodo, nt uspelo In so soglasja Iskali sočasno alt šele potlej. Kmetje, ki so namakali zemljišča z rolomatt alt drugimi napravami, so ob letošnji suši spoznali učinke namakanja: po eni strani jim jeuspelo obdržati pridelke in zagotoviti zadosti krme, po drugi strani se je izkazalo, da namakanje ni poceni Štirinajst kmetij z namakalnimi napravami Na Gorenjskem je štirinajst kmetij, ki so si ob lanski in letošnji suši priskrbele namakalne naprave. Na enajstih kmetijah imajo prenosljive rolomate, na dveh nepremakljive naprave, na eni pa kombinirano. Rolomat stane 10 do 12 tisoč mark, stabilna namakalna naprava okoli sedem tisoč mark Kmetje so si vse nabavili sami, doslej še noben ni dobil državne podpore. in z večjo zmogljivostjo. Od njih bi imeli dvojno korist: ob neurjih bi preprečevali poplave, ob sušah omogočali namakanje." * Je podtalnica primerna za namakanje? "Analize, ki so bile narejene že pred leti, sicer kažejo, da je podtalnica Sorskega polja oporečna, vendar je za namakanje kmetijskih zemljišč še vedno sprejemljiva. Pri podtalnici je glavni problem, da je hladnejša kot voda iz potokov in da (segrete) rastline v neposrednem namakanju iz vrtine doživijo pravi "temperaturni šok". Rastline potlej ne rastejo več tako, kot bi morale, in tudi pridelek je manjši. Šoku se je mogoče izogniti tako, da ob vrtini zgradimobazen in pustimo, da se voda nekoliko segreje." Namakanje je predrago, da bi pretiravali * Nekateri opozarjajo na nevarnost, da bi s pretiranim namakanjem izpirali hranila v podtalnico in jo onesnažili. "Ministrstvo pripravlja nacionalni program zato, da bi bilo namakanje čimbolj strokovno, da bi namakali na podlagi pedoloških analiz in le tiste "kulture", ki se jih tudi ekonomsko splača. Ker je črpanje vode drago, je malo verjetno, da na kmetijah ne bi spoštovali strokovnih navodil in da bi namakali več, kot je vododrž-nost tal." * Ko je suša, vode primanjkuje vsem in povsod, zato so takrat odvzemi vode za nama; kanje še posebej občutljiv1* Ob lanski in letošnji suši je že bilo nekaj nesoglasij. "Predvidevam, da bo nacionalni program namakanja upošteval vse uporabnike vode in da bo dovoljeval le tolikšne odvzeme vode, ki ne bodo zmanjšal' pretoka pod biološki minimum-Treba bi bilo skleniti tudi dogovor, ki bi preprečeval, da bi se nekateri obnašali kot edini uporabniki vodotokov." Ekonomika zmanjšuje zanimanje za namakanje * Zdi se, da ponekod od namakanja pričakujejo pre* več. Ocene namreč kažejo, da se ekonomsko splača namaka* ti le nekatere "kulture". Katere? "Na Gorenjskem (in v Sloveniji) je zelo malo kmetij, ki imajo vodo blizu parcele ali celo na njej in ki za namakanje rabijo samo še namakalno napravo rolomat. Na večino je treba vodo za namakanje šele "pripeljati" iz bolj ah manj oddaljenih vodnih virov. To je povezano z velikimi investicijami, precejšen izdatek pa predstavlja tudi energija, potrebna za črpanje vode. Ko vse to seštejemo, ugotovimo, da žito, koruza in pozni krompir ne bodo nikdar dosegli takšne cene, ki bi pokrila stroške namakanja. Ocene kažejo, da se splača namakati le zelenjavo, intenzivne sadovnjake ,n zgodnji krompir." * Kaj pa v živinoreji? \ "Ekonomičnost je tako majb' ' na, da ne prenese prevelikih vlaganj v pridelavo krme-Namakanje bi se izplačalo le na nekaterih živinorejsko zelo intenzivnih kmetijah, vendar le za določen čas in na del*1 zemljišč, na katerih bi tudi med sušo pridelali toliko krme, da jim ne bi bilo treba spreminjati krmnega obroka-Znano je, da zaradi sprememb v krmljenju mlečnost krav zelo hitro pade, precej težje pa jo je spraviti na prejšnjo raven." C. Zaplotnik Po sledeh časopisnih malih oglasov "Prodam semenski krompir, Ml Seme, ki ni semenski krompir, ampak le drobnejši jedilni krompir. Kranj, 25. septembra - Semenski krompir, ki ga kmetje zlasti v zimskem in spomladanskem času prodajajo prek časopisnih malih oglasov ali po dvoriščih, večinoma ni pridelan tako, kot določajo predpisi, ampak je to le iz jedilnega krompirja prebran drobnejši krompir. Ker kakovost takega semena ni ugotovljena, prodajalec kupcu ne more jamčiti za sortno čistost in za to, da je seme zdravo in neokuženo. atorijski analizi, v kateri je na vzorcu 110 gomoljev ugotavljala okuženost z nevarnimi virusnimi boleznimi, ie izločila še 1,8 hektarja nasadov. Po pravilniku je elita lahko največ 2-odstotno okužena z nevarnimi virusnimi boleznimi, original 4-odstotno, prva množitev 7- in druga največ 10-odstotno. Na podlagi podatkov, zbranih pri poljskih pregledih in laboratorijskem preizkusu vzorca, izda Kmetijski inštitut Slovenije potrdilo o potrjenem nasadu (semenu), ki je prodajalcu osnova za izpolmtes deklaracije. Po zakonu se lahko prometom semena in sadik jjj* varjajo le podjetja oz. organi* g rije, ki imajo pravico pridelova ali dodelovati semena in sadik ki Za vpis v register dodelovalcev, * ga vodi ministrstvo za kmetijstv. in gozdarstvo, je treba izpolnjey8^ posebne pogoje. Z Gorenjske je tem registru le Mercator - Kme tijstvo Kranj. C. Zaplotnik Po zakonu lahko pridelujejo semenski krompir le tisti, ki so vpisani v register pridelovalcev semenskega krompirja pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Lani, na primer, je bilo na Gorenjskem prijavljenih 110 hektarjev nasadov semenskega krompirja, posajenih pa 89 hektarjev. Komisija, ki jo vodi strokovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije, jih je tako kot vselej štirikrat pregledala. Pri tem je ugotavljala njihovo zdravstveno stanje, sortno čistost, vzgojno stopnjo in izolacijo nasadov, izločala pa je tudi bolne rastline. Ker del ni izpolnjeval minimalnih pogojev, ki so predpisani za potrjevanje, je še med rastjo izločila 58 hektarjev, naknadno pa je potrdila oz. uvrstila v kategorijo 29 hektarjev. Po labor- LOGAT EC po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve ter žagan les obeh drevesnih vrst. Info rm acije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36, Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, Telefax: 061/741-279 Prijetno branje Sveti Duh 38 Škofja Loka Tel.: 633-753 OBLAČILA ZA PROSTI ČAS UREJA: Vilma Stanovnik NOVOST V MALOOGLASNI PONUDBI! Male oglase za objavo v torkovem Go renjskem glasu sprejemamo ob ponedelj kih do 7 30 ure; za objavo v petek spreje mamo v sredo do 17 ure Na željo oglaševalcev uvaiamo novost ma li oglas lahko oddate tudi na dan pred izi dom časopisa do 12 ure po telefonu 064/217 960 ali osebno v naši malooglasni službi Prostor za objavo teh malih oglasov je omejen, ne glede na vsebino pa jih bomo objavili v skupni rubriki "Iz naslednje šte vilke" Enotna cena za tako objavo je 800.00 SIT (za mali oglas do 10 besed do plačilo za oglas pod šifro itd m vključeno) SLOVENSKI BIATLONCI SE VZPENJAJO K SVETOVNEMU VRHU v v POKLJUKA SREDIŠČE BIATLONA IN TEKA NA SMUČEH ^ovenski biatlonci postajajo trdneje organizirani. Vedno boIJ jim pomaga obrambno ministrstvo, dobili pa so tudi glavnega sponzorja, podjetje Mont iz Kozjega, ki se je zavedlo za petletno pomoč temu športu. Na Pokljuki pa nastaja osrednje vadbeno središče za biatlon in tek na smučeh. Ljubljana, 23. septembra - Slovenci biatlonci, ki so se v nekaj le-u!) Povzpeli na 9. mesto na svetu, "jihova realna vrednost pa je "ajmanj dve ali tri mesta vi.šje, So. se v četrtek predstavili javno-jjjj Ob tej priložnosti sta predsed-^ Smučarske zveze Slovenije ^ane Valant in direktor Konfek-c'je športne opreme MONT Kozje J°že Planine podpisala pogodbo o petnem sponzorstvu tega podjeli* nad slovenskimi biatlonci. ^ont je nekaj časa sodeluje z prambnim ministrstvom, v biat-'°nu pa vidi 230-člansko podjetje ?anso za promocijo svojih izdel-*?v- Naše mesto je v vrhunskerr ri se je Luciji Larisi iz Gorij pridružila naša najboljša tekačica na smučeh Andreja Grašič iz Križev. Po dogovoru s tekači trenira z biatlonci tudi Tržičan Tomaž Glo-bočnik. Ker doma ni primerne proge za trening na rolkah, morajo biatloncu prilagajati program vadbe. Na tujem je treba dnevno za uporabo strelišča in rolkarske proge plačati po 10 mark odškodnine. Nekaj težav je še vedno pri nabavi orožja in streliva (za Slovenijo še velja embargo na uvoz orožja), vendar skušajo biatlonci v sodelovanju z SVETOVNI POKAL NA POKLJUKI Mednarodna zveza za biatlon (IBU) je sklenila, da bo decembra na Pokljuki tekma svetovnega pokala. Kot je povedal generalni sekretar organizacijskega komiteja Aleksander Škraban so se priprave začele že februarja, II. septembra pa so bile priprave proge in strelišča končane. Dela na progi so se začela 25. julija. Urejena je 8 kilometrov dolga in pet metrov široka proga, prav tako pa 2 hektara veliko strelišče s heliodromom. Tako organizacija in proga kot reprezentanca morajo biti pripravljeni na najvišji možni ravni. obrambnim ministrstvom te probleme uspešno reševati. Država Slovenija pa še vedno nima enotnega središča za športno medicino. Tako se morajo športniki seliti od zdravnika do zdravnika. Peter Zupan, predsednik odbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije je poudaril, da ima Slovenija prvič dosti tekmovalcev za sestavo kakovostne ekipe in da je precej reprezentantov zaposlenih v *lrnskem športu, je povedal Jože naninc. Športna zveza Slovenije je Končno začela financirati biat-'°n, je časnikarjem in gostom po-vedal vodja slovenskih biatlonov in po novem predsednik tehnične komisije Mednarodne zveze za biatlon Janez Vodičar. Jedro reprezentance se je razširilo. J^ed člani je 11 tekmovalcev, na-pa tudi ženska ekipa, v kate- ANDREJA GRAŠIČ TUDI BIATLONKA Predstavniki slovenskega biatlona so pretekli teden uradno sporočili, da seje biatloncem pridružila tudi najboljša slovenska tekačica na smučeh Andreja Grašič iz Križev. "V obeh disciplinah, tako v teku kot v biatlonu, bom skušala biti najboljša in dokazati, da še nisem odpisana. V biatlonu imam boljše pogoje kot pri teku, kjer sem morala v preteklosti marsikaj prestati. Nova panoga mi je všeč in z dosedanjimi pripravami sem zadovoljna. Imam dober občutek, "je povedala Andreja. obrambnih silah. Biatlon je polovično tudi vojaški šport. Ministrstvo se tega zaveda in bo zato tudi v prihodnje skušalo reševati zaposlovanje oziroma delo biat-loncev. S pomočjo vojske nastaja na Pokljuki vadbeno središče za biatlon in tek na smučeh, določeni problemi pa so še vedno pri nabavi orožja in streliva. Predsednik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant je menil, da je decembrska tekma za svetovni biat-lonski pokal na Pokljuki novo priznanje Sloveniji. Planici, Kranjski Gori, Mariboru in Bohinju se pridružuje nova vrhunska športna prireditev. Po njegovem je dobil biatlon dokončno domovinsko pravico tako v smučarski organizaciji kot v obrambnem ministrstvu. Slednjemu seje javno zahvalil, prav tako pa Montu iz Kozjega, ki naj ga posnemajo še druga podjetja. • J.Košnjek P*VA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Živila premagala cosmos in sodnika AM COSMOS Ljubljana : ŽIVILA NAKLO 0 : 1 (0 : 1), strelec gola za Živila Gregor Grašič v 10. minuti, [JJtoeni kartoni Oblak in Križaj pri Živilih Naklo in Hasanagič pri Cosmosu, glavni sodnik Žarko Hvalic ^ova Gorica) slab. pijana, 26. septembra - Nogo-etaši Živila Naklo so v nedeljo l?. Radionu AM Cosmosa v Lju-gjuni dosegli svojo peto zmago v j*?*'" kolih prvenstva. Stoodstotni kupiček jim kazi neodločena . kma v tretjem kolu s Primor- m h doma- Nad 1000 g'edalcev< v.?d katerimi so prevladovali najjači Živil, je stoje pozdravilo Bar e' k' so v nedeljo premami 11 Cosmosa, razen tega pa še javnega sodnika Žarka Hvalica . Nove Gorice, ki je bil dvanaj-'gralec Cosmosa. Dovoljeval n ^obo igro slabih Ljubljanča-0».^ Živilom pa ni piskal dveh II l,nih enajstmetrovk. V 56. minu-.So Ljubljančani v svojem kazen-Ohl*1 Prostoru zrušili Robija Bol *' v 87, minuti Pa so v *'st' pa' priložnosti zrušili Braneta slah*-Ba* Glavni sodnik Je ml naJ" °*» mož na igrišču. ie j, deževju in na razmočenem 'gr - Sta moštv' pokazali dobro me so bila boljša in nevarnejša Živila. Cosmos se je pobral le na začetku in proti koncu drugega polčasa. Pri Cosmosu sta bila najnevarnejša Mesesnel in Vončina. Občinstvu in Naklancem je zastal dih v 38. minuti, ko je neumorni za take razmere. Tričetrt tek- U ŽIVILA SO IGRALI Miro Vodan, Boris Sirk, Janez Križaj, Brane Pavlin, Franci Ahčin, Darijan Jošt, Andrej Jerina, Sašo Vorob-jov, Gregor Grašič, Robert Oblak in Andrej Jošt. Andreja Jošta je v drugem polčasu zamenjal Luka Vidmar, na klopi pa je imel trener Oblak še Iztoka Kapušina, Tomaža Velikovrha, Elvisa Rogiča in rezervnega vratarja Dina Latica, V SOBOTO, 2. OKTOBRA TRETJI PREŠERNOV MARATON Kr»nj, 28. septembra - Za tretji Prešernov (Bobekov) super ma-raton (organizira ga Svetovanje Stane Bobek iz Kranja) je vse Popravljeno. Start bo v soboto, 2. oktobra, ob 9.30 na Slovencem trgu, cilj bo na Zlatem polju, razglasitev rezultatov pa med 15. in 16. uro pa spet na ploščadi (ob lipi) na Slovenskem !r8u. Udeležbo napoveduje vsa tekaška elita. Prijave sprejemajo v Kranju na naslovu Svetovanje Bobek, Glavni trg 16, ali v Mariboru, Bobek in sol., Frankopanova 17. Zadnje prijave bodo sprejemali na startu ob 8.45. Tekači bodo lahko izbirali med 42 >n 60 kilometrsko razdaljo. Starter bo naš najboljši super-["aratonec Dušan Mravlje, ki bo s tekači tekel za trening. Na J?fajši progi bo zavoj na Zgornjem Otoku pri Podvinu, na daljši ft°-kilometrski progi pa bo obračališče v Vrbi. Za varnost bo Poskrbljeno, prav tako pa tudi za okrepčevalnice na progi. • OBLAK HVALI IGRALCE "V prvem polčasu smo se nekoliko lovili, saj je šlo za močnega tekmeca. Kasneje se je pokazalo, da je A M Cosmos le slabši in smo zato zasluženo zmagali. Vsem igralcem dajem sedmico. Le v prvem polčasu je bil nekoliko boljši od ostalih Sašo Vorobjov. Sodniki. Še vedno ne sodijo po merilih Evrope." je dejal po tekmi trener Živil Brane Oblak. Gregor Grašič, strelec edinega in zmagovitega gola. Saša Vorobjov izbil žogo z golove črte, v 68. minuti, ko je Šporar z plavo ustrelil prek gola, zatem pa je zgrešil še Vončina, in v 85. minuti, ko je po podaji Vončine Sro-vin udaril prek vrat naklanskega vratarja Vodana. Živila, igrala so brez poškodovanega Marušiča in "porumenele-ga" Filipa Murnika, so zmago napovedali že v 1. minuti, koje ne- varno prodrl Jerina. V 10. minuti je bila tekma odločena. Robi Oblak, eden najboljših slovenskih bočnih igralcev, je sijajno našel Gregorja Grašiča, ki je preigral obrambo Cosmosa in žogo poslal za hrbet vratarja Jakovljeviča. Lepe akcije in priložnosti so se nato vrstile do konca tekme: Jerina je lepo podal z desne, vendar je bil Andrej Jošt prepozen, v 32. minuti je Brane Pavlin streljal tik nad prečko, še prej pa je z glavo poskušal Grašič, v 37. minuti lepa akcija Jerine in Grašiča, vendar je bil Jakovljevič hitrejši, v 61. minuti močan strel Oblaka iz prostega strela, nato ponoven poskus Pavlina. Dve priložnosti, ko sta bila Oblak in Pavlin zrušena, smo že omenili. Živila so zasluženo odnesla iz Ljubljane dve točki in tretjič zapored premagala Cosmos. Naklanci so doslej ob Muri najuspešnejše moštvo jeseni. V nedeljo ob 15. uri prihaja v Kranj Mavrica iz Ljubljane. Bomo doživeli že šesto prvenstveno zmago? • J.Košnjek, slika G. Šinik IZJEMNI USPEH SLOVENCEV NA VOJAŠKEM PADALSKEM PRVENSTVU POGAČAR PRVI, EKIPA PA DRUGA Bogdan Jug je bil v likovnih skokih odličen sedmi, Ireni Avbelj je visoko uvrstitev preprečila poškodba, Miro Grčič pa je en ponesrečen skok izločil iz boja za kolajne. Slovenski vojaški padalci, posneti na evropskem vojaškem prvenstvu junija v Kranju: od leve Roman Pogačar, novi svetovni prvak, Bogdan Jug, Senad Salkič in Branko Mirt. V Ankari so uspeh ponovili, z njimi pa se je veselil tudi Dušan Intihar. • Foto G. Šinik Lesce, 2L septembra - V turškem mestu Kayseri se je v soboto končalo 23. svetovno vojaško prvenstvo v padalstvu. Padalcem slovenske vojske, to so člani Alpskega letalskega centra iz Lesc, je prineslo izjemen uspeh. V razburljivi tekmi v skokih na cilj je v izredno močni konkurenci zmagal član slovenske reprezentance Roman Pogačar, moštvo pa je bilo drugo. Po 9. seriji so bile ekipe Češke, Rusije, Slovenije in Združenih držav Amerike izenačene na 11 centimetrih. V 10. seriji so Čehi skočili ničlo, naši Dušan Intihar, Roman Pogačar, Bogdan Jug, Senad Salkič in Branko Mirt pa so zaradi smole z vetrom zadeli 1 centimeter, ZDA 2, Rusi pa 3. Ker tudi po 10. seriji ni bilo zmagovalca med posamezniki, Čeh Vedmoh in Pogačar sta imela ničlo,Je žirija določila dodaten skok. Pogačar je ponovno zadel ničlo, Čeh pa je zgrešil merilni disk. Tako je Roman Pogačar dodal naslovu svetovnega prvaka v paraskiju leta 1991 v VVengnu še naslov svetovnega vojaškega prvaka v skokih na cilj. V figurativnih skokih je Bogdan Jug Kresenetil s 7. mestom, med ženskami pa sta imeli Irena Avbelj in lira Grčič nekoliko smole. Miri se je en skok ponesrečil, Ireni pa se je ponovila stara poškodba rame. J. Pfajfar DRAGO BUNČIČ: VRHUNSKA SEZONA Med tistimi, ki so najbolj zadovoljni z uspehom naših vojaških padalcev na svetovnem prvenstvu in v tej sezoni nasploh, je trener padalcev Alpskega letalskega centra Drago BUNČIČ. "V Ankari sprva ni kazalo najbolje. V prvi seriji smo dosegli kar 6 kazenskih točk. Potem pa nam je šlo odlično in v deveti seriji smo imeli le 11 centimetrov. Tako smo bili na koncu drugi, Roman Pogačar pa prvi in svetovni prvak med posamezniki. Tudi Irena Avbelj med dekleti bi bila visoko, če se ji ne bi ponovila poškodba rame. Sicer pa je bila letošnja sezona sijajna. Kamorkoli smo prišli, smo bili med najboljšimi ali najboljši, od Verone, evropskega vojaškega prvenstva v Kranju do zadnjega svetovnega prvenstva pri Ankari." • J.K. PRVE VESTI O ODPRAVI "SKI 8000" IZ KATMANDUJA BREZ DENARJA Kranj, 27. septembra - Malo alpinistično-smučarsko odpravo, ki je odšla proti tibetanski gori Šiša Pangma, pestijo velike težave. Ker so v njej trije Gorenjci in Ie en Ljubljančan, jih z veliko mero trme premagujejo, je domov sporočil vodja odprave Matej Kranjc. Prvo razočaranje so doživeli v skladišču slovenskih alpinistov v Katmanduju, kjer so prejšnje odprave pustile komaj kaj uporabne opreme. Zato so morali kupiti v Nepalu tako višinske šotore kot spalne vreče. Tudi cene 3000 ameriških dolarjev za kuharja in višinskega nosača niso zmogli; čeprav so se slednjemu odrekli, so zanj morali zaradi izgube dela plačati odškodnino. Ker Slovenija ni več socialistična dežela, so Kitajcem morali plačati vstopne vize po kapitalističnih, višjih cenah. Vse to je odpravi izpraznilo zadnje rezerve, zato so štirje člani odšli iz Katmanduja brez vsega denarja. To se je zgodilo 22. septembra 1993, naslednji dan pa je bil predviden prehod nepalsko kitajske meje. Vsi zapleti pred odhodom k vznožju gore so bili verjetno krivi tudi za povišano telesno temperaturo pri vodji Kranjcu, kar pa najbrž ne bo ovira pri nadaljnjem uresničevanju zahtevnih alpinističnih in smučarskih načrtov. • S. Saje PRVA MEDDRŽAVNA NOGOMETNA TEKMA V KRANJU PRIHAJA MAKEDONIJA Kranj, 24. septembra - V Kranju bo v sredo, 13. oktobra.ob pol štirih popoldne prva meddržavna nogometna tekma. Članska reprezentanca Slovenije bo igrala z Makedonijo. Za Makedonce bo to prva meddržavna tekma. Igranje za slovensko reprezentanco so že potrdili naši nogometaši, ki igrajo na tujem, v Kopolni sestavi pa bodo prišli že dva dni pred tekmo v Kranj tudi lakedonci. Zanje naj bi zaigral tudi Pančev. J.K. UREJA. Vilmi Sunovnik K]®®OMET ŠE TRETJIČ OB ZMAGO Kranj - V drugi nogometni ligi je moštvo Jelena Triglava gostilo Finali iz Pirana in igralo neodločeno 2 : 2. Triglavani so spet začeli dobro, vendar pa so po napaki kranjske obrambe iz protinapada povedli gostje. Kranjčane je v boj za točke vrnil Tušar. ki je lepo izkoristil predložek Belančiča. le en zadetek v prvem delu pa je vseeno premalo glede na to. kar so njegovi soigralci pokazali na igrišču. Po lepi akciji Kondiča in Blagojeviča je slednji znal izkoristiti ponujeno priložnost in povesti Kranjčane v vodstvo. Njihovo veselje pa ni trajalo dolgo, saj si je že nekaj minut zatem Golob prislužil rdeči karton zaradi udarjanja naspotnika. ob tem pa je trener Darko Kline z dvema menjavama še dodatno porušil kranjsko igro. Gostujoči igralci so znali izkoristiti nastal vrzeli v njihovi obrambi in izenačiti. Čeprav je do konca ostal še precej časa, pa do spremembe rezultata ni pršlo. Nekoliko zavoljo nasporlne igre na obeh straneh, ki sta skupaj zaslužili devet rumenih kartonov in dva rdeča, moštvoma pa je na zahtevnem razmočenem igrišču na koncu tudi zmanjkalo moči. Igrali so: Novak, Atlija, Durakovič, Mulalič, Blagojevič, Hart-man, Krajnik, Golob, Belančič, Kondič, Tušar, Egart in Trogrlič. • I. Golob VISOKO DOZORELO Visoko - V tretji nogometni ligi je Visoko gostilo Svobodo iz Ki-sovcev in zmagalo z rezultatom 3 : 1. Na težkem in razmočenem igrišču smo gledali zanimiv in borben nogomet, za nameček pa sta moštvi prikazali tudi dobro igro. Odprt in napadalen nogomet z obeh strani v uvodnih minutah prvega dela ni prinesel bistvene prednosti nobeni ekipi, toliko bolj nepričakovano je zato prišlo vodstvo gostov. Ti so zadeli v 25. minuti, vendar pa jim Visočani kot po prav ilu niso ostali dolžni. Nekaj minut kasneje je Zaplotnik i/enačil. Dejstvo, da gredo visoški vozovi strmo navzgor, pa je Zaplotnik dokazal z evrozadetkom v 35. minuli. Nasploh prvo vodstvo na domačem igrišču v tretjeligaški konkurenci je Visočane v drugem delu še bolj spodbudilo k napadalni igri. plod pa so bile številne priložnosti in še en lep zadetek Žontarja. Po vodstvu 3 : 1 so domačini popustili, tako da so imeli več od igre gostje, vendar pa je rezultat ostal nespremenjen. Visoko je s to zmago dokončno dozorelo, kako pa bodo združili nekatere kvalitete in visoko motivacijo, pa bodo pokazal že naslednja kola. Igrali so: Fuchs, Zorman, Naglic, Anko, Pelko, Žontar, Zaplotnik, Ocepek, Sajevic, Košir, Cotman, Voglar. # I. Golob JELEN TRIGLAV POVPREČNO Kranj - Mladi igralci Jelena Triglava so ta konec tedna gostili v rstnike Izole in kljub domačemu igrišču razočarali. Kadetsko moštvo je izgubilo z rezultatom I : 4. Močnejši, sprelnejši in boljši gostje so povedli s 3 : 0. za Triglava n je znižal Mustafič. svojo premoč pa so gostje kronali še / enim zadetkom. Igrali so: Kurbegovič, Sava novic, Durakovič, Knaflič, Džurko-vič, Mustafič, Rogič, Kolenovič, Kalabič, Pecanac, Oplanič. Podobno usodo kot kadeti so doživeli tudi mladinci, ki so izgubili z 0 : I. Kranjčani so brez Prace in Tignja lahko le upirali gostom, ki prav tako niso pokazali boljšega znanja, edini zadetek pa so dosegli v 69. minuti po napaki kranjskega vratarja. Igrali so: Oblak, Kurbegovič, Avramovič, Flajnik, Čosič, Kos, Kaltak, Orlic, Tiganj, Tasič, Bajrovič. • I. Golob SK1MRSKI SKOKI DRŽAVNI PRVAK JE MATEJ HRIBAR Gorenja Sava, 19. septembra - SK Triglav Teling je bil organizator letošnjega državnega prvenstva za mladince do 16 let. 61 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov se je pomerilo na 62-meirski skakalnici. Po prvi seriji je bil v vodstvu Primož Peterka Triglav Teling pred trojico Tržičanov. V drugi seriji so tekmovali v obratnem vrstnem redu uvrstitev iz prve serije. Rezultati: I. Matej Hribar 213.5 točke (59.5 in 61 m). 2. Matija Stegnar (oba Tržič) 209 točk (59 in 60.5 m) in Primož Peterka (Triglav Teling) 209 točk (60,5 in 58,5 m). 4. Boštjan Brzin (Tržič) 204,5 točke (59.5 in 58.5 m), 5. Andrej Lesnik (Ilirija Center) 198.5 točke (57 in 58 m). 6. David Jerele (Velenje) 195 točk (58 in 57 m). Med pelnajsterico najboljših so se uvrstili še naslednji Gorenjci: 9. Jernej Kumer (Alpina Ziri). 10. Jaka Grosar (Tržič), 12. Miha Eržen (Triglav Teling). 13. Gašper Mlačnik (Stol Žirovnica) in 15. Miloš Krek (Alpina Ziri). DVOJNA ZMAGA DOMAČINOV Ziri, 18. septembra - SSK Alpina Ziri je bil organizator gorenjskega prvenstva na plastiki za dečke do 9 let. Na 15-metrski skakalnici se je pomerilo 14 tekmovalcev iz Kranja. Jesenic in Zirov. Domačini, člani SSK Alpina iz Zirov, so dosegli dvojno zmago. Rezultati: I. Gašper Mlinar 186,9 točke (13 in 13,5 m), 2. Jure Kumer (oba Alpina Ziri) 183.5 t (13 in 13.25). 3. Jure Tratar (Stol Žirovnica) 170.9 t (11.75 in 12.25 m). 4. Jure Bogataj (Triglav Teling) 160.2 t (11 in II m), 5. Sašo Trpin 159 t (11 in 11.5 m). 6. Nejc Babic (oba Stol) 153 t (10,75 in 11,25 m). • Janez Bešter Lokostrelstvo IZVRSTNO STRELJANJE SITARJA Gozd Martuljek, 19. septembra • Pri hotelu Špik v Gozd Martuljku, kjer bo leta 1996 svetovno prvenstvo, je bilo državno prvenstvo lokostrelcev v disciplini arrovvhead, na katerem je tekmovalo 96 lokostrelcev. V finalu so zmagali Rosa v prostem slogu, Mrak v compoundu in Kranjc v instinktivnem slogu. Najvrednejši rezultat pa je dosegel Vlado Sitar iz Šenčurja s 599 krogi, dosežka pa sta tudi preseženih 500 krogov Ksenije Podržaj v prostem slogu in 522 krogov Marka Podržaj a. Obet sta tudi dobra rezultata mladih Romana Kristanca pri mladincih prosto in Marka Mlinarja v instinktivnem slogu. Ekipno je zmagal Ankaran pred Šenčurjem in Ljubljano. V posameznih kategorijah so zmagali: Marko Podržaj (Kranj) s 552 krogi v disciplini prosto. Žare Kranjc s 516 krogi v disciplini člani instiktivno, Vlado Sitar (Šenčur) s 599 krogi (državni rekord) med člani compound, Ksenija Podržaj (Šenčur) s 501 krogom (državni rekord) v prostem slogu, Jelka Povše (Kamnik) s 399 krogi med članicami instiktivno, Maja Kosem (Ankaran) s 507 krogi med Članicami compound, Marko Mlinar (Gornji Grad) s 388 krogi med mladinci instinktivno, Roman Kristane (Šenčur) s 392 krogi med mladinci prosto in Uroš Rosa (Ankaran) s 398 krogi med mladinci compound. M. Podržaj ^brm mmtummsimnnn ©zunanje POMEMBNA ZMAGA V GOSTEH JEZICA : TRIGLAV 70 : 74 (32 : 32) Ljubljana, 25. sptembra - Kranjčani so dosegli v tretjem kolu po-membnmo zmago v gosteh. ki jim daje še dodatni motiv za igranje v četrtem kolu, ko gostujejo pri savinjski Polzeli. Srečanje so začeli z izredno agresiv no obrambo in hitrimi protinapadi, ki so jim v enajsti minuti prinesli prednost enajstih točk (II : 22). Zatem so nekoliko popustili, kar so izkoristili gostitelji in izid izenačili na 28 : 28. V drugem delu se je vnel hud boj za zmago. Z vstopom Mihajla Vukiča v igro in njegovimi tremi zaporednimi zadetki za tri točke je bil odpor domačinov zlomljen. Domačini so sicer poskušali vse, kar jim je delno uspelo, saj so dve minuti pred koncem ponovno povedli 70 : 69, vendar to Kranjčanov ni zmedlo in so zanesljivo slavili. Pri Kranjčanih sta dobro poleg Vukiča igrala še Marko Milic in Franci Šubic. Za Triglav so koše dosegli: Milic 21 (2-1), Remic 5 (3-1), Prevodnik 5(2-2), Džino8(2-0). Tadič I (2-1), Šubic 17 (8-7) in Vukič 17. • J. Marinček RAZOČARANJE V ŠKOFJI LOKI ODEJA MARMOR : ISKRA 75 : 86 (38 : 39) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 120, sodnika Gojkovič (Ljubljana) in Petek (Kočevje) Odeja Marmor: Dumenčič 7 (2-6), Levstek 5 (1-2), Hartman 4, Magušar 6, Omahen 11 (3-6), Dolenc 8 (2-5), Jeseničnik (0-2), Kalin-ger 7 (3-6). Mitič 27 (3-4). Gledalci, pričakovati jih je bilo več, so razočarani zapuščali dvorano po porazu domačih košarkarjev po prvi "veliki" tekmi po nekaj sušnih letih škofjeloške moške košarke. Začetne minute so kazale popolno nasprotje. Domači so s hitro igro zmedli favorizirane goste in v 10. minuti vodili kar s 26 : 12. Vendar so v naslednjih petih minutah gostje napravili delni izid 16 : 0, tako da so tedaj domači začeli loviti izid. Gostje so v svoj prid odločili že prvi del tekme, v nadaljevanju so Ločani poizkušali vse. Tudi povedli, odločilna pa je bila 33. minuta, ko sta drug za drugim parket zaradi petih osebnih napak zapustila Mitič in Dolenc, ki sta ob Omahnu edina igrala dobro. Zmaga Novo-goričanov je popolnoma zaslužena. Kljub temu da so nastopili brez poškodovanega Dornika in kaznovanega Arha, so si zmage bolj želeli. Če želijo igrati pomembnejšo vlogo v drugoligaški konkurenci, si podobnih spodrsljajev Ločani v tekmah doma ne bodo smeli več privoščiti. Naslednjo tekmo igrajo že jutri v Črnučah. • Dare Rupar DIDAKTA ZMAGALA DOMA V telovadnici radovljiške osnovne šole je bila odigrana prvenstvena tekma druge slovenske lige med domačo Didakto in Črnučami. Po porazu v prvem kolu z ekipo Nove Gorice so se domači pred svojim občinstvom, ki seje zbralo v kar lepem številu, hoteli prikazati v lepši luči. V prvem počasu je bila za gledalce tekma kar zanimiva, saj so si domači nabrali kar veliko prednost, ob polčasu je znašala že 15 točk. Vse je kazalo na lahko zmago Didakte. Ležerna in nepovezana igra domačih in presenetljivo velik odstotek zadetih metov gostov pa je privedla do dramatičnega zaključka, v katerem so na koncu le slavili igralci iz Radovljice z izidom 92 : 89. Pokazali pa so, da je v njihovi igri še veliko slabosti, ki jih bodo morali odpraviti. • A. Smrekar ®E ZMAGA KAMNIKA Kranj, 25. septembra - Na odbojkarskem turnirju, ki je bil danes v dvorani OŠ France Prešeren, so se pomerile štiri najboljše gorenjske ekipe Bled. Novi graniti Kamnik. Termo Lubnik Škofja Loka in domači Triglav. V polfinalu sta zmagala oba prvoligaša. Bled je premagal Triglav s 3 : 0. Kamnik pa Lubnik z 2 : I. V tretjeligaškem obračunu za tretje mesto je zmagal Triglav, ki je premagal Lubnik z rezultatom 3 : I (14. 3, -6, 7). Izstopal je razigrani organizator igre in kapelan Triglava Marko Sajovic. ki je svojo ekip pripeljal do zanesljive zmage. Še ra/burljivejša je bila tekma za prvo mesto. V prvem in tretjem setu so bili za odtenek boljši Blejci. v drugem in četrtem pa Kamničani. Šele odbojkarska podaljšana igra je nato odločila zmagovalca. Zbranejši so bili igralci iz Kamnika, ki so srečanje dobili z rezultatom 3 : 2. Zmagale so tudi odbojkarice Alpin Triglava, ki so v sredo gostovale v Trstu in premagale domačo ekipo s 3 : 2. • Grega Košir spiOMET «8w«iimmiiLTn ŽABNICA PRESENEČA Kranj, 26. septembra - V 3. krogu 3. moške državne lige so bili doseženi naslednji izidi: Klub Gorjanc : Zabnica 27 : 32, šešir B : Radovljca Špecerija Bled preloženo. Pegaz Jezersko : Besnica B 31 : 14 in Prule : Sava Kranj 29 : 13. Herba life in Storžič sta bila prosta. Presenečajo Zabničani, ki premagujejo favorite. Tokrat so premagali Klub Gorjanc. Dobro se držijo tudi Jezerjani. V 3. krogu kadetske lige center so igrali: Preddvor Infolrade : Žabnica 20 : 12, Šešir : Radovljica Špe-ceriaja Bled preloženo. Center Zaplotnik : Besnica 10 : 11 in Prule : Sava Kranj 5 : 21. Prosta je bila Pizzerija Polana. V 3. krogu tekmovanja starejših deklic so igrali takole: Planina Kranj : Lokastar 5:15, Polje zalog : Krim preloženo, Kranj : sava Kranj 15 : 7 in Polje : ko-čevje Preloženo. Prosta je bila Olimpija. • M. Dolanc VELIKI TURNIR V GOLFU NA BLEDU PRESENETLJIVA ZMAGA NEMCA VVINFRIEDA Bled, 26. septembra - Obenem z otvoritvijo povečanega igrišča za golf na Bledu so pod pokroviteljstvom Ballantinesa organizirali 18. mednarodno odprto amatersko prvenstvo Slovenije v golfu, na katerem je nastopilo 75 golfistov. Prvenstvo seje razpletlo nenadejano. Prve dni je vodil Avstrijec Horsl VVittman, vendar je popustil in zasedel peto mesto. Na vrh pa se je povzpel Nemec Knuth VVinfried s 316 udarci. Med ženskami pa je bila vse dneve najboljša Čehinja Ludmila Kren-kova z 239 udarci. Slovenski golfisti so se dobro držali. Mladinec Dejan Rozman je igral iz dneva v dan boljše. Posebej seje izkazal zadnji dan in zasedel drugo mesto. Blejec Marko Vovk pa je bil sedmi. Najboljša Slovenka med ženskami pa je bila Rafaela Jerman. Tekmovanje je motilo slabo vreme. Dosežki so bili slabši, organizacija pa kljub temu odlična. Bled z modernejšim igriščem za golf dobiva pogoje za organizacijo profesionalnih turnirjev z visokim nagradnim skladom. Blejci upajo, da bodo kos tudi tej nalogi. • J.Košnjek KONČANO JE LETOŠNJE DRŽAVNO PRVENSTVO JESENIČANI V PRVO LIGO S sobotnimi obračuni so se končala tekmovanja v slove"* skih balinarskih ligah. Že pred zadnjim kolom je bil z"8" prvak super lige, ljubljanski Balinček, ekipa Trate pa si j*z zmago nad Planincem Terminalom priborila odlično tretj* mesto. Trata pri Škofji Loki, 26. septembra - Letošnje državno balinarske prvenstvo je bilo zanimivo v vseh ligah, Gorenjci pa smo imeli v s"' per ligi le enega predstavnika, ekipo Trate iz Škofje Loke. Žal elitno balinarsko ligo ni uspelo uvrstiti ekipi Ferolesa iz Radovlj1' ce, saj je bila na koncu z enakim številom točk kot drugouvrščen* ekipa Hrasta na tretjem mestu. V zadnjem kolu so balinarji Trate še enkrat v tej sezoni navduši' li številne domale navijače, saj so v soboto premagali neposredne te"' mece za tretje mesto, ekipo Planinca Terminala kar s 13 : 4. Trata - Planine Terminal 13 : 3: Bence. Berčič. Čauševič : Vit* Obrič, Trojan 13 : 2. R. Bence, Vehar - Renko, Grubič 13 : 5, hit'0-stno zbijanje - Vehar : Vičič 28 : 13, pozicijsko zbijanje - Berčič, T*0, jan 27 : 24, krog - R. Bence : Vičič 16:19, Vehar : Obrič 28 : 23. kla*1' čno - Čauševič : Renko 13:9, Berčič : Trojan 10 : 13. Tako so po osemnajstih kolih postali državni prvaki balina'J' ljubljanskega Balinčka z 28 točkami, druga je ekipa Brda s 24 toCji mi, tretja pa trata z 22 točkami. Iz super lige sta izpadla Jadran fll TA in Sovič, vanjo pa sta se uvrstila Železničar in Hrast, ki sta zbra'3 največ točk v prvi ligi. Rezultati zadnjega kroga prve lige: Primskovo - Huje 5:12, šišk3 - Hrastje 8 : 9, Svoboda - 5. avgust 4 : 13, Transport - Bičevje 12 Feroles Radovljica - Železničar 9 : 8. Iz prve lige sta izpadli ekipi Svobode in Bičevja, vanjo pa sta s* uvrstili najboljši ekipi 2. lige Jesenice in Hotel Turist iz Ilirske Bistn* ce. • V.S. FEROLES RADOVLJICA BREZ SREČE Lesce, 25. septembra - Radovljiškemu Ferolesu ni uspela uvrsti' tev v super slovensko balinarsko ligo. V derbiju prve državne HM je Feroles v soboto na balinišču v Lescah sicer premagal vodilnef Železničarja iz Postojne z 9 : 8, vendar je Hrast premagal Šiško ' se tako zaradi boljšega količnika uvrstil v super ligo. Za Feroles " se namreč dobro izteklo, če bi bil Hrast v Šiški poražen. Tako s bodo skušali Radovljičani prihodnjo sezono uvrstiti v super lig0, iz katere so lani izpadli. Feroles je v soboto igral v postavi Jože Rebec, Janez Humerca- Jernej Razpet, Miran Urh, Gregor Moličnik, Borut Belcija0; Boštjan Mušič in Robert Drstvenšek. Jedro kipe je mlado in pef' spektivno, zato je ponovna uvrstitev v super ligo realna. Kot J povedal Jože Rebec so letos moštvo zavestno pomladili. Imaj? eno najmlajših moštev v ligi. Zanj igrata na primer Gregor Mo"^ čnik, ki je bil srebrni na zadnjem mladinskem svetovnem prve"1" stvu, in Borut Belcijan, najboljši balinar med slovenskimi p,onir' ji. Jože Rebec pravi, da so mladi prizadevni na treningih, Pra . tako pa klubu veliko pomagajo sponzorji, med katerimi je glavi" Feroles, po katerem se ekipa imenuje, za njim pa Elterm. In še zanimivost s sobotnega derbija med Ferolesom in Žel^ ničarjem iz Postojne. Postojnčani, prvaki prve lige in novi tW super lige, so pripeljali v Lesce poljsko kuhinjo in v proslavil uspeha postregli gostom z okrog 100 porcijami pasulja z reb'ca mi. • J. Košnjek BALINARJI ODHAJAJO NA SVETOVNO PRVENSTVO KOLAJNA JE DOSEGLJIVA Balinanje je med tistimi petimi ali šestimi športi, kjer Slovenij' redno osvaja kolajne na evropskih in svetovnih prvenstvih. Ljubljana, 24. septembra - Od 2. do 10. oktobra bo v Salluzzu I Italiji svetovno člansko balinarsko prvenstvo v dvojicah v p0*1 cijskem zbijanju in hitrostnem zbijanju. V slovenski reprezentafl ci so Bojan Novak in Boštjan Križaj (Balinček Ljubljana), Jure K javec (Skala Sežana) in Aleš Skobrne (Polje). Reprezentantje 5 sedaj na pripravah v Ljubljani. V Salluzzo potujeta tudi s*'6^ Darko Guštin in predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rek** iz Radovljice. Predsednik bo sodeloval tudi na kongresu medn rodne balinarske organizacije. . Slovenska balinarska odprava napoveduje, da vrnitev s ko'aj no ne bi bilo presenečenje. Uspehi v mladinski konkurenci s lahko nadaljujejo tudi v članski. V moštvu je Bojan Novak, ki laJJ ko v hitrostnem zbijanju, če bo zdrav, poseže po najvišjih mest'" Rijavec ima možnosti na pozicijah, enako pa velja tudi za pa'c' • J. Košnjek DRŽAVNO PRVENSTVO V VESLANJU MLADI BLEJCI SE ZGLEDUJEJO PO STAREJŠIH Bled, 2L septembra - V Mariboru je bilo zadnje letošnje veslaško tekmovanje, državno prvenstvo. Tekmovali so pionirji, mlajS? mladinci, mladinci in člani, da pa bi bila konkurenca bolj strnjena, so veslali enojci, dvojni dvojci in dvojci brez krmarja-Od mladih blejskih veslačev je prijetno presenetil Luka špik* Prepričljivo je zmagal v enojcu za mlajše mladince in še v dvojc^ skupaj z Gregom Sračnjakom. Prepričljivo sta zmagala Blaž Kajdi* in Jernej Slivnik v dvojnem dvojcu za mlajše mladince, med mladinci pa sta bila v isti kategoriji tretja. V mladinskem enojcu je bil Matjaž Mužan tretji za Erikom Tulom in Faturjem. Mladinski dvojec Miha Janša in Gorazd Slivnik je bil drugi za koprskih dvojcem. Žal zaradi bolezni nista nastopila Grega Torkar j* Primož Šimnic, sicer bi bil uspeh med mladinci še večji. v pionirskih enojcih (letnik 81) je bil Jaka Kajdiž drugi, Miha Marolf pa peti. Peti je bil tudi Boštjan Jarkovič v enojcu (letnik 80). Član1 so veslali le v dveh disciplinah. Pri enojcu je za Bled veslal Iztok Čop. Njegov dvoboj z Enkom Tulom je bila atrakcija tekmovanja-Iztok je vodil od starta do cilja in zmagal za dve dolžini čolna. * dvojcu brez krmarja sta se slabše odrezala Jani Klemenčič in SaŠ° Mirjanič. Porazil jih je ljubljanski dvojec. Blejca sta s tem zgubila veliko veslaškega ugleda. S tem prvenstvom se je končala letošnja sezona blejskih veslačev, tako članov kot mladincev. Še ta teden pa se začenjajo priprave na novo sezono. Tokratna je bila zelo uspešna. . S. Slivnik UREJA: Vilma Stanovnik LANGERHOLČEVA POMAGALA Z ZMAGO PREJELI SMO &p»J, 27. septembra - V soboto je bilo v Celju mladinsko tekmovanj« za evropski ekipni pokal, na katerem je gostiteljicam, ekipi jUadivarja Cetisa, pomagala tudi atletinja kranjskega Triglava . r,gita Langerholc. Brigitina pomoč je bila kar izdatna: zmagala Je v teku na 400 metrov in dosegla eno izmed dveh zmag celjske eki-•*» štafeti 4 x 100 metrov pa je pomagala do tretjega mesta. ^eprav je po evropskem mladin- nastopilo v Brežicah na atletskem *kern prvenstvu v San Sebastianu mitingu, na katerem je bila v veči- * Celju prvič spet tekla na 400 ni disciplin dokaj močna konku- "tetrov, je v slabem vremenu renca. Med pionirji je po poseb- Prernagala vse tekmice in glede nem točkovanju dosegel najboljši na tekmovalne razmere dosegla rezultat Rožle Prezelj, ki je v viši- Oh d°kaJ dober rezullal (56,04). no skočil 1,75 metra. ,.b tem, da je Langerholčeva te- la naU?~r Štafet°' ki SC j" Marc*,a ^mnik J« brez težav « na tretje mesto, je njena zrna- . . .. J , Saprece prispevala k temu, da je "> ne da bi ji bilo treba opraviti *'adivar Cetis osvojil tretje me- celotno serijo skokov, zmagala v sto< za Kijevim in Petersburgom. skoku v daljino z rezultatom 5,59 .___ metra. Saša Eberl je bila druga v -~~~ troskoku (11,49), Bojan Klančnik J*« Prezelj najboljši med drugi v metu diska (38,48) in peti Pionirji v metu kopja (50,70), Ivo Oljačič jT----- tretji v teku na 1.500 metrov "»indvajset atletinj in atletov (4.03,76), Jana Zupančič četrta v aranjskega Triglava je v četrtek skoku v daljino (491 cm), Tomaž Kopač četrti v teku na 100 metrov (11,70), Marjana Bogataj pa peta v teku na 200 metrov z ovirami (33,65). Med prvo sedmerico so se uvrstili še: Žiga Lašič, dvojčici Petra in Tina Bergant, Maja Japelj, Mirjana Idžanovič in Stella Kljajič. Mojca Golob je poskušala popraviti državni rekord v metu 400-gramskega kopja, vendar ji to ni uspelo. Na sprejemu pri županu Zupan ljubljanske občine Šiška je v četrtek sprejel ekipo športne gimnazije Šiške, ki je na neuradnem svetovnem prvenstvu srednješolskih atletskih ekip osvojila drugo mesto. V gimnazij- ski ekipi sta bili tudi kranjski atletinji Brigita Langerholc in Marcela Umnik. Poleg njiju se je sprejema udeležil tudi njun trener Dobrivoje Vučkovič. V petek atletski iur Atletski klub Triglav prireja ob uspešnem koncu atletske sezone in pred odhodom petih članov veteranske sekcije (Stanke in Dušana Prezlja, Ane Jerman, Toneta Kaštivnika in Lada Konca) na svetovno veteransko prvenstvo na Japonsko, atletski žur. Prireditev se bo začela ob 15. uri s pionirskim tekmovanjem za vse starostne kategorije. • C. Zaplotnik Športno društvo kranj vabi Kot vsako leto, začenja tudi letos ŠD Kranj (bivši Partizan) z sk k ° vac*bo za otroke in odrasle s 1. oktobrom, po različnih šol-kih telovadnicah. Rekreacija za odrasle bo po ustaljenem urniku .dosedanjih telovadnicah. Otroci bodo imeli vadbo v OŠ Matije j-°Pa in delno v OŠ J. Aljaž, en oddelek cicibanov pa tudi v OŠ jelene Puhar na Zlatem polju. Vpisovanje otrok za novo sezono jj^v sredo, 29. septembra 1993, v avli OS Matije Čopa od 18. do 19. Vpisnino za vso sezono 1993/94 je: cicibani 2.000 SIT, gimnastika deklice in dečki 3.200 SIT, ŠRG deklice 3.200 SIT, odrasli ^vakrat tedensko) 5.600 SIT, (enkrat tedensko) 3.200 SIT, štu-aenti (dvakrat) 3.200 SIT, (enkrat) 2.000 SIT. Točen urnik vadbe bo objavljen na dan vpisovanja in v Gorskem glasu. Do zapolnitve kapacitet bomo vpisovali tudi v te-'°vadnicah ob vadbi. ODLIČNA OBRAMBA PRETNARJA državni prvaki Acroni Jesenice so v 3. krogu hokejskega državnega Prvenstva s 13 : 4 premagali Triglav, Celjani rekordno Maribor z W - ^ Ljubljani pa je Olimpija Hertz, zaradi neenotnosti dresov kejistov Slavije, odigrala le prijateljsko tekmo. Bled je bil prost. jj Pšenice, 24. septembra - Jeseničani so v srečanju proti Triglavu I^S(?pili oslabljeni. Manjkali so poškodovani Marjan Kozar, Matjaž n°Pjtar in Boris Kunčič. Odsoten pa je bil tudi Bojan Magazin, ki VjJ bi si v Avstraji urejal vse potrebno za pridobitev delovne vize. Pr-^fol na srečanju je v 14. minuti dosegel jeseniški napadalec Jan, ki vor|e naJbolje znašel v gneči pred vratarjem Triglava Pretnarjem. Diii Vo Jeseničanov pa ni zmedlo kranjskih hokejistov, saj so že mi-Š|( f'casneJe P° hitrem nasprotnem napadu izenačili, strelec pa je bil So h 'st' 'gra'ec Je v 17. minuti povedel svoje moštvo v vodstvo, ko (ju ,°kejisti Triglava izkoristili prednost igralca več na ledu. V 18. mi-v ' po hudi napaki jeseniškega vratarja Drozdova Klinar povišal prv Vo Triglava na 3 : 1. V zadnji minuti prve tretjine pa je strelec 2 p?8a gola za Jesenčane, Jan, še drugič zadel in znižal rezultat na 3 : l50^ruga tretjina je minila v znamenju Jeseničanov. Najprej je Rač-tU|. v 22. minuti rezultat izenačil na 3 : 3, v 27. minuti pa je Rahma-le'n Povedel svoje moštvo v vodstvo. Kranjčani s v 29. minuti, kljub y u da so imeli igralca manj na ledu, izenačili, strelec pa je bil Ni-kaI°nov- V nadaljevanju srečanja so hokejistom Triglava pošle moči, «ni So Jeseničani znali izkoristiti in z dvema goloma Rahmatulina in je "I Smoleja po dveh tretjinah vodili s 7 :4. Zadnja tretjina srečanja dof1"1.''3 v veliki premoči jeseniških hokejistov, ki so v tem deli igre Hm?8li kar 6 zadetkov in na koncu slavili zasluženo zmago. V 50. mi- 1 srečanja sta oba trenerja zamenjala vratarja. V vratih Jesenic je Sosova zamenjal Škerjanec, pri Triglavu pa Zalokar Pretnarja. $0 j nJemu pa gredo vse zasluge za odlično obrambo svojega gola, kar gra gledalci na tribunah znali ceniti, saj so njegove obrambe na-pr ■Jevali z navdušenim ploskanjem. Omeniti je treba tudi to, da je 5e nar nastopil poškodovan, vendar je navkljub temu dokazal, daje e~no eden najboljših vratarjev v ligi. niča ■ an Gran»tehniinl vodj« HK Triglav: "Glede na to, da so Jese-v0|.n} boljši od nas, smo z rezultatom, ki smo ga dosegli, zelo zado-§e j1?1: Moštvo še ni kompletno, saj so pred sezono k nam pristopili Prid • '.8ra'c' Jesenic, ki pa so trenutno pri vojakih in se nam bodo vic ru*'u čez tri tedne. Tq so: Anže Sodja, Robert Rotar, Jovo Pavlo-j»Vri 1 Grega Gros. Z njihovo priključitvijo pa upamo, da bo naše mo-|e boljše." Snioi - *'0' za Jesenice: Rahmatulin 3, Jan in Kadikov 2, Račkov, J. '^J. Omerzel, Mlinarec, M. Smolej in Razinger po 1. J*ltopinelCi " Trlglav: Škofic 2, Klinar in Nikonorov po 1. • Iztok SEDMl GORSKI TEK DO ČEŠKE KOČE fRanci teraž najhitrejši ''to*!*''*' septembra - Planinsko društvo Jezersko organizira vs bj|Q retJo nedeljo v septembru gorski tek do Češke koče. Letos je druJ° '9. septembra. Za merjenje časov je poskrbelo Športno in ai y° Jezersko, za varnost alpinisti in gorski reševalci z Jezerskega PrQ.p'n'sti, glavni pokrovitelj pa je bila Češka koča, ob njej pa še s^k?ko. Jezersko in krajevna skupnost Jezersko. Tekmovanje seje v ra2(fm ln hladnem vremenu udeležilo 64 tekačev, ki so bili . e«jeni v pet starostnih skupin. Kna ženskami do 19 let sta bili Ksenija Kaštrun (Lom) in Irena ?IHaVS/^om*a'e^ Prva 'n druga, mea" ženskami nad 20 let pa je Nov? °lga Grm (Klub trmastih) s časom 40,50,62 pred Mirjano let: Kovii (Velenje) in Barbaro Šavs (Jezersko). Med moškimi do 19 No* magal Klemen Čop (SPŠ) s časom 36,30,35 pred Boštjanom b'li rr.n'k<)ni (Mi-Na doo) in Milošem Cepinom (SPŠ). Najhitrejši so s čas Jlc' °d 20 cl° ^9 lel- Zma8al Je Franci Teraž (Petrol Mojstrana) b|w.m 30,52,57, kar je tudi najboljši čas med vsemi udeleženci. (Anf'iJe bil Lado Urh (Restav racija JB), tretji pa Metod Močnik °svorr J^amnik). Med moškimi nad 40 let pa so prva tri mesta •Wi' x. ilan Keren (Pizzerija Vaka), Radovan Skubic (Zagorje) in ve» Močnik (Klub trmastih). • J.K. PORAZA TRIGLAVA IN ZMAGA SAVE Kranj, 25. septembra - Kegljačicam in kegljačem Triglava iz Kranja v prvi državni ligi žreb ni bil naklonjen in temu primerni so tudi izidi prvega kola. V soboto so moški Triglava gostovali pri MDL v Celju in izgubili s 6 : 2 (5149 : 5052). Edini točki sta dosegala Vane Oman (885 kegljev) in Milan Beber z 863 keglji. Domačini so dosegali v povprečju najboljše izide na svojem kegljišču. V nedeljo pa je v Kra- ,°d Odbora za varstvo vojn, ki so padli tako v prvi človekovih pravuiiorepubliške-kot tudi drugi svetovni vojni, g« javnega tožilca, saj so borci postavili skupno spominsko med drugim grozili tudi s tožbo, obeležje. Razlogi za postavitev Prevladalo je mnenje, da mo-takega spominskega obeležja ramo postaviti skupno obeležie, izhajajo iz dejstva, da žrtve saj *W rodovi za nami vedo, prve svetovne vojne do sedaj v koliko je bilo resnično žrtev vasi sploh še niso imele nobe- v<>jn z Godešiča. nega obeležja, več kot polovica žrtev druge svetovne vojne pa Bolj smo se bližali dnevu sve-tudi ne, saj je razumljivo, da čanega odkritja spominskega niso zabeležene na spomeniku obeležja, bolj ostre so bile padlim v NOB, ki že stoji sredi grožnje. Med drugim smo prenose vasi. Na vasi oz. v Svetu jeli grozilno pismo z grožnjo s KS je po demokratičnih spre- strelom v glavo, dan po sveča-memban v naši državi začelo nem odkritju pa mo prejeli tudi prevladovati mnenje, da je po pismo, da bo cerkev, kjer je več kot štiridesetih letih napočil postavljeno spominsko obeležje čas, da javno obeležimo spomin zaminirana (pošiljatelj očitno ni na vse žrtve obeh vojn. računal, da je bil v petek, 25. Vaščane so v postavitev skupne- junija, državni praznik in da ga obeležja vodili zgolj in samo pošta ta dan ni delala). Vsem človekoljubni in humani, ne pa tem grožnjam pa se nismo politični cilji, kot v svojem pustili ustrahovati in smo spo-pismu trdi ZB Škofja Loka. Z minsko obeležje, ob prisotnosti idejo, da bi bila na enem velikega števila vaščanov in spominskem obeležju zapisana ijudi od drugod, v nedeljo, 27'. imena vseh žrtev - naših sovaš- junija igg^ svečano odkrili in čanov (ne občanov, kot pravi blagoslovili. ZB), smo vaščani Godešiča hoteli pokazati, da so bile vse V svojem pismu borci v veliki Žrtve naši očetje, matere, sestre meri napadajo Cerkev kot domin nenazadnje naši sovaščani, ne nevno pobudnico postavitve glede na to kje, kdaj ter na kateri spominskega obeležja. Svojo strani so umirali oz. umrli S domnevo verjetno gradijo tudi tem dejanjem smo hoteli doseči na dejstvu, ker spominsko obe-tudi simbolično spravo tako težje stoji na zidu pred vhodom med mrtvimi kot med živimi, v vaško cerkev (ne farno, kot so saj se zavedamo, da lahko samo napačno zapisali borci, ampak s skupnimi močmi dosežemo podružnično, saj je farna cerkev razvoj naše vasi in širše naše v Retečah). ko smo na vasi mlade države. Lahko trdimo, da razmišljali, na kakšen način bi smo bili pred dvema letoma postavili obeležje, smo se za-med prvimi v Sloveniji, ki so vestno odločili, da v vasi ne razmišljali o postavitvi takega obeležja. Pri tej ideji se nismo spuščali v nikakršne obsodbe ali "rehabilitacije, kolaboracije in bomo postavljali še enega mo-numentalnega spomenika (v vasi namreč pred trgovino v centru vasi že stoji velik spome- izdajstva", kot trdi ZB, saj se nik padlim v NOB), ampak da strinjamo, da naj o teh stvareh se bomo žrtev spomnili samo s spregovorijo zgodovinarji. Te spominsko ploščo. Ko se je pred misli potrjujejo tudi besede dvema letoma porajala ideja o govornikov ob svečanem od- postavitvi obeležja, smo ravno kritju oz. blagoslovitvi spominskega obeležja, ki je bilo v nedeljo, 27. junija, in ki jih lahko preberete v vaškem glasilu DOBRAVE, veliki srpan 1993 prenavljali fasado na cerkvi in spontano je prišlo do ideje, da bi bilo to mesto najbolj primerno za postavitev obeležja, saj se cerkev nahaja v starem vaškem jedru. Poleg tega je večina žrtev, Postavitev skupnega obeležja je podlih v prvi in drugi svetovni podprla večina vaščanov, kar vojni bilo kristjanov, pa tudi dokazuje tudi dejstvo, da je ostali, za katere borci danes preko 80 odstotkov družin v trdijo, da so bili ateisti, so bili vasi prispevalo za njegovo po- krščeni. Za odobritev lokacije stavitev. Ideji o postavitvi skup- spominskega obeležja smo pri-nega obeležja pa je vse od za- dobili soglasje Nadškofijskega četka nasprotovalo nekaj posa- ordinariata v Ljubljani m zavo-meznikov iz vrst ZB Goaešič, ki da za spomeniško varstvo. Na so močno podporo dobili pri tej osnovi torej ne moremo Občinskem združenju ZB škof- sklepati, da je bila Cerkev eden ja Loka oz. njegovemu predsed- od pobudnikov za postavitev niku g. Gabru. Ta naspro- obeležja in ni imela pri tem tovanja so šla tako daleč, da je nobenih političnih ciljev oz. dvanajst sorodnikov žrtev napi- ambicij, kot to v svojem pismu salo pisno izjavo, da ne dovolijo tendenciozno razpreda Občin-objave imen svojih sorodnikov - sko združenje ZB škofja Loka. padlih v drugi svetovni vojni - S tem odgovorom na pismo na skupnem spominskem obe- Občinskega združenja ZB Škof-ležju. Pri tem moramo povedati, j° Loka želimo zaključiti več-da v posameznih primerih to mesečno javno polemiko okrog niso bili edini živeči sorodniki postavitve spominskega obeleža Žrtev, saj je na primer eden od Žrtvam obeh vojn na Godešiču, bratov napisal pisno izjavo, saj menimo, da se naša prizade-drugi pa je zagovarjal stališče, vanja in energija, kot tudi da naj bratovo ime uvrstijo na prizadevanja in energija ZB spominsko obeležje. Škofja Loka in Godešič, mor- Svet KS je s krajevno organiza- Stfft*! V PTT^ cijo ZB navezal dialog in pos- nejša *}" m *' hodt> kušal doseči "dogovor vseh ^d^UZZt CB?U* gluha ušesa, saj so borci trmasto vztrajali pri svojem stališču. Vodstvo KS se je znašlo pred dilemo, ali naj postavi tako obeležje, kot ga postavljajo danes v mnogih slovenskih vaseh in na katerih so zapisana imena samo ene strani, ali naj MIKE'S SPORT FASHION Prijeli velikega organizatorja ilegalnih prehodov Tisoč dolarjev za "glavo" Kranj, 27. septembra • Preiskovalni sodnik v Kranju je v soboto zaslišal in nato priprl 27-lctnega Silva Ji. iz Vopovelj, osumljenega, da vodi niti ene največjih mrež v Sloveniji za tihotapljenje tujih državljanov prek naše države v Italijo. Podjetni Silvo J. naj bi za "glavo" pobiral po tisoč dolarjev, od tega naj bi sodelavcem plačeval od 50 do 150 mark. Glede na to, da naj bi njegovo podjetje "obratovalo" vsaj dve leti - v tem času naj bi Jiretihotapilo najmanj tisoč tujcev - ni težko izračunati, kolikšen e bU dobiček. Vinko Simonovič iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj je povedal, da se je po njihovih podatkih Silvo J. začel ukvarjati s tihotapljenjem tujcev pred dvema letoma, ko je navezal stike z nekaterimi ljudmi v tujini, predvsem v Turčiji. Kanal namreč vodi od tam prek Beograda, Zagreba na brniško letališče ter naprej v Italijo. Tujci so bili večinoma doma iz "eksotičnih" dežel, kot Nigerija, Sri Lanka ipd., potovali so v glavnem s ponarejenimi potnimi listi. <»Silvo J. je mrežo očitno spletel tudi v naši državi, zanj je delalo več skupin, trije iz koprske so že v priporu,«> je povedal Vinko Simonovič. <»Sam je bil organizator, sam se je dogovarjal in Eobiral plačilo. Plačevali so mu ob prihodu na letališče Brnik, dor denarja ni imel, mu je za varščino zasegel potni list, zlatnino. Na brniškem letališču je tujce prevzel njegov človek in jih za dan, dva odpeljal na skrivna mesta, največkrat k njemu domov, v zadnjem času tudi k sosedu. Od tam so jih nato z najetimi kombiji vozili v Italijo, največkrat prek Rateč pa tudi prek Nove Gorice in Kopra. Pred kombijem je vozil osebni avto s CB postajo, ki voznika v kombiju obveščal o "ovirah" na cesti. Kljub temu so policisti kombije večkrat zaustavljali, letos vsaj dvakrat. "Tovor" so izročali sodelavcem v Italiji.«► Mozaik je bil počasi zlepljen, čeprav policisti Silva J. niso nikoli ujeli na delu. Neprevidnost ga je izdala le lani, ko so na območju UNZ Krško policisti v njegovem avtu našli devetnajst potnih listov državljanov Sri Lanke, katerih izvora ni znal prav pojasniti. To je bila do zdaj tudi edina kazenska ovadba proti njemu. <»Ko je Silvo J. zaslutil, da smo mu na sledi, je skril kup tujih potnih listov, kasneje jih je celo zažgal. Kljub temu smo pri njem našli še precej obremenilnih dokumentov, ki dokazujejo, s čim se je ukvarjal. Na podstrehi smo dobili tudi dvajset planinskih nahrbtnikov. Preiskava bo najbrž pokazala, da se je Silvo J. ukvarjal še z nekaterimi drugimi prepovedanimi posli, ne le z organiziranjem ilegalnih prehodov tujcev prek Slovenijev Italijo,«> pravi Vinko Simonovič. Pred slabim letom sta v garaži Silva J. zgorela motor in kombi. Ogenj je bil podtaknjen. Očitno je šlo za obračunavanje ljudi z druge strani zakona. H. Jelovčan Nova ovadba proti direktorju Gorenjke Božidarju R. Najemniki podkupovali direktorja Kranj, 27. septembra - Pred meseci je eden od nekdanjih delavcev Gorenjke, ki se je osamosvojil in od podjetja vzel v najem picerijo, prijavil generalnega direktorja Gorenjke Božidarja R., češ da je od njega terjal ogromno podkupnino za najem lokala. Zdaj so kriminalisti UNZ Kranj razkrili že nov podoben primer. <»Proti Božidarju R. smo na tožilstvo vložili kazensko ovadbo. Ovajamo ga kaznivih dejanj jemanja podkupnine in zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Direktor jeočitno izigral sklepe upravnih organov Gorenj ke,«> je na današnji tiskovni v konferenci v UNZ Kranj povedal Pavo Ivankovic iz oddelka gospodarskega kriminala v uradu kriminalistične službe. Zakonski par je od Gorenjke najel hotel Pošta na Jesenicah, za kar naj bi Božidarju R. morala plačati visoko podkupnino. <»Leta 1990 so se v Gorenjki odločili, da oddajo v najem več svojih lokalov, med drugim tudi hotel Pošta. Interesentov za najem Pošte je bilo več, izbrali so komercialnega direktorja iz ene od kranjskih Grm. Ko je postal najemnik, je začel zbirati dovoljenja za adaptacijo hotela, Božidar R. mu je pri tem celo pomagal. Julija so bila vsa dovoljenja z jeseniške občine skupaj, tedaj pa je najemnik prejel pismo Božidarja R., da mu Gorenjka Pošte ne bo dala v najem, čeprav so njega izbrali na osmi seji delavskega sveta 4. junija 1990. Medtem se je Božidar R. odločil za drugega najemnika - že omenjeni zakonski par - od katerega naj bi zahteval in tudi dobil 6.000 mark podkupnine. V podjetju je Božidar R. spremembo utemeljeval s tem, da je Kranjčanu sicer poslal najemno pogodbo, vendar je ta ni podpisal, da pa je namesto njega že uspel dobiti drugega najemnika. Odbor za gospodarstvo je zatorej 7. junija 1990 direktorja pooblastil, da se o njemu Poste pogovarja tudi z drugimi,«> je povedal Pavo Ivankovic. 1. avgusta 1990 je direktor Božidar R. končno seznanil delavski svet, da dogovora s Kranjčanom ne doseže in predlagal, da se hotel Pošta odda drugemu kandidatu. Kranjčan je toril dobil sklep o preklicu najemne pogodbe za Pošto, na kar se je takoj pritožil. Da bi se ga Božidar K. otresel, je iz Gorenjske poslal dopis v firmo, v kateri je zavrnjeni najemnik delal, češ kakšnega sodelavca imajo, da se zanima samo za privatizacijo in da zato kakšne posebne koristi od njega ne morejo imeti. Pogodbo za najem Pošte je podpisal z novim najemnikom, od katerega je, kot že rečeno, izsilil 6.000 mark podkupnine. Božidar R. naj bi kasneje še večkrat prišel v Pošto po denar za svoj žep. Najemnikoma je obljubljal tudi nižjo najemnino za hotel in jima predlagal, naj v Gorenj ko pošljeta prošnjo. Medtem je direktor v Gorenjki prišel v spor z drugimi vodilnimi, z obljubljenim znižanjem najemnine ni bilo nič. Najemnika sta morala plačati vse, tudi dolg za nazaj z obrestmi vred. Tedaj jima je očitno prekipelo in sta Božidarja R. prijavila. Kriminalisti so napisali ovadbo proti Božidarju R. pa tudi proti najemnikoma Pošte zaradi suma kaznivega dejanja podkupovanja. Preiskovalni sodnik je zaslišal vse. Pavo Ivankovic je dejal, da so proti Božidarju R. v uradu kriminalistične službe napisali že tri kazenske ovadbe. Prva je bila povezana s sporno oddajo Pikove dame v najem njegovi prijateljici. H. Jelovčan honorarno zaposli PROF. NEMŠKEGA JEZIKA z opravljenim strokovnim izpitom. Pismene prijav* pošljite v 8 dneh na našlo? Abska7,6MBI£D PO UGODNI CENI IMAMO V ZALOGI OKRASNI PESEK ZA GROBOVE IN KVALITETNE SVEČE! POGREBNIK, d.o.o., Dvorje 13, 64207 CERKLJE +2f +2+ a// IS Na Jesenicah prijeli Nermina L. Poplava ponarejenih mark Jesenice, 27. septembra • Čeprav je Nermin L. mlad šele osemnajst let, je že star znanec policije in sodišč. Zdaj so ga policisti spet prijeli, tokrat zaradi vnovčenja sedmih ponarejenih novih bankovcev po 100 in 200 mark mark v sedmih različnih lokalih, predvsem gostinskih. Zadnja dva tedna so se ponarejeni bankovci začeli nenavadno pogosto pojavljati po Jesenicah in Kranjski Gori. Sled je preiskovalce pripeljala do Nermina L. z Jesenic. Danes so ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Pričakujejo, da bo Nermin L. razkril, od kod mu ponarejene devize. Sam se izgovarja na nekega D. Š. z Jesenic, ki naj bi mu jih dal, vendar pa temu razpečevanja ponaredkov za zdaj še ne morejo dokazati. Zaenkrat ga sumijo povsem drugačnega kaznivega dejanja. D. Š. naj bi v neki garsonjeri skrival 17-letno Jeseničanko in jo pripravljal za Italijo, kjer najbi služila kruh z najstarejšo obrtjo. Oa njenega zaslužka naj bi pobiral provizijo. Razen ponarejenih novih bankovcev v markah se na Gorenjskem pojavljajo tudi ponarejeni bankovci za tisoč avstrijskih šilingov. Jeseniški policisti so 26. septembra prijeli človeka, ki začasno živi in dela v Borovljah; v hotelu Pošta na Jesenicah je vnovčil bankovec za tisoč šilingov. Vendar pa je osumljenec policistom pobegnil. Ponarejeni bankovci se od pravih na prosto oko najbolj ločijo po zaščitni nitki. Medtem ko je nitka pri izvirniku svetleča, je pri ponaredku pretrgana in mat barve. . H. J. Prejšnji teden je bilo na Gorenjskem devet hudih prometnih nezgod, v katerih je bilo trinajst ljudi ranjenih. Nezgoda zaradi okvare? Podtabor - V petek, 24. septembra, ob 20.25 je počilo na magistralni cesti v Podtaboru. 48-letna Magdalena Marija Šušteršič iz Škofje Loke je s sumbeamom peljala od Črnivca proti Kranju. V Podtaboru pri nadvozu, ki pripelje z Ljubelja, jo je verjetno zaradi nenadne okvare na avtu (72,5 metra dolga sled olja na cesti) začelo zanašati levo-desno po odstavnem pasu, nakar je avto "zletel" s ceste v jarek in obstal na strehi. Voznica ni bila ranjena, medtem ko so sopotnika Draga Šušteršiča, starega 47 let, s hudimi poškodbami vratne hrbtenice odpeljali v jeseniško bolnico. Lažje ranjen je bil drugi sopotnik, devetletni Roman Jugovic iz Škofje Loke. Preiskovalni sodnik je odredil izvedenski pregled avtomobila. GLAS ^| JEKLO A ŽELEZNIMA TEHNA Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 uvoz - Avstrija laufen ZKO Kranj CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI V SODELOVANJU Z GENERALNIMI SPONZORJI: tel.E—TV đm\. radio triglav GLAS KOMUNIKACIJSKI KNCISEEKINl •4270 )«.«nlce, ĆuUrjev trg 4 frekvenc« • UKV - 96 MNi STORITE NEKAJ ZASE IN NE POGREZNITE SE V ZIMSKO SPANJE ŽE JESENI. PLES. LUTKE, GLEDALIŠČE, LIKOVNO USTVARJANJE, OBLIKOVANJE GLINE, FOTOGRAFIJA. VIDEO, FOLKLORA IN YOGA SO TEČAJI, KI SO VAM PISANI NA KOŽO. VPIŠETE SE LAHKO VSAK DAN DO 4. OKTOBRA MED 9. IN 13. URO, V ČETRTKIH DO 17. URE. NAS TELEFON JE 064/221-331 POKLIČETE. ČAKAMO VAS. Sponzorji: COLOR MEDVODE, PRO COMMERCE KRANJ IN MEGI TOURS Z NAGRADAMI! 9/ ^^mmk^* t; «1 JEKLO TEHNA ▲ ŽILIZNINAn Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 j ® mi S°CMKi uvozHOPPEO © JELOVICA lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58 Zaradi povečanega obsega dela TAKOJ ZAPOSLIMO KVALIFICIRANE MIZARJE OZIROMA TESARJE (lahko tudi delavce z drugimi poklici, ki želijo delati v lesni industriji). Informacije dobite v kadrovski službi podjetja ali po telefonu štev. 631-241 int.237 IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. Pfi nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem Času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnefl8 aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila) OATTON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIIMf N* Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova >B' Kranj. Prijave in informacije (064)733-313 od 19. do 20. ure^. MALI OGLASI i§ 217-960 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. Đ632-595 20735 Ugodno prodam TRAKTOR URSUS 914, 80 konj. moči, letnik 1987. 051-342 21866 POTOPNO ČRPALKO, prodam. 0 213- 159 21976 Prodam LIKALNI STROJ rolmatic 3. Ogled v Slaščičarni v Begunjah 22182 Prodam RAČUNALNIK PS 286 monokromatski monitor in tipkovnico. 0312-382, v večernih urah 221M Prodam termoakumulacijsko PEČ na kolesih za 10.000 SIT. 0310-556 22194 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH ležeča in singer ŠIVALNI STROJ, starejši, uporabne. 0620-070 22310 Prodam TV Grunding in ITT ter električni radiator. 0214-682 22204 Prodam RAČUNALNIK ATARI z barvnim televizorjem in dodatki. 0214- 682 22205 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK na trda goriva in elektriko -zidan. 057-861_22224 Termoakumulacijsko PEČ 3,5 KW malo rabljeno, 15000 SIT. 0311-877 22241_ Prodam VIDEOREKORDER SAMSUNG, cena po dogovoru. Bizjak Marija, Ravne 23, Tržič 22262 Prodam etažno PEČ, 4 radiatorje (2 kratka, 2 dolga), espanzijsko posodo in črpalko. Vse novo, še zapakirano. Peč 17000 Kcal, cena za vse skupaj 130.000 SIT. 050-787_22267 Prodam CIRKULAR za drva. 0422- 716 22271 Prodam PEČ na olje. 0323-632 22295______ Prodam mašino za mletje grozdja, prešo 50 I in 10 I, novo. 0326-558 Prodam kuppersbusch PEČ. 343 050- 223ST GR. MATERIAL Prodamo GRANITNE KOCKE 4-6 " 4-6, kom 11 SIT. KS Stara Lok«. Podlubnik 0621-241_«o* Prodam obžagan les, tramovj«' plohe ter deske in suha DRV*' 066-939 2221* Ugodno prodam nova VHODNA VRATA, ter izvajam mizarska de'8 0311-344__ Prodam BOROVE PLOHE. 0214' 968 2*27' PLESNA ŠOLA KRANJ So I a za vse - generacije Tel:Q64/41-581. 223-233 IZOBRAŽEVANJ^ Instruiram matematiko za srednje V osnovne šole. 0217-057 22* Kupim učbenik za III. letnik EW nomske šole (HEAD WAY) in Poslo\ no matematiko 1. 0311-407 zz_; KUPIM ____- Odkupujemo STARINSKO POHlš£ VO in ostale starinjske predm«*;' ANTIKA KIRKA, TAVČARJEVA '• KRANJ 0 221-037 in 48-545 Kupim rabljeno starejšo SLAMO''' EZNICO. 0681-061_«^ Kupim STREŠNIK novo mesto-rdeče barve, brez posipa. &06Z 621-201__«^ Kupim 1200 komadov STREŠN/ OPEKE kikinda, model 272. 069»' 533, po 20. uri z*2* $ SAMSUNG D.0.0. POUŠICA PRI P0DNARTU 6 TEL: 064/70-225 Odkupujemo hlodovino smreke, Jelke, bukve, lesena, javorja in gozdne češnje. Se priporočamo I I POSEBNA POLETNA PONUDBA |TV37cm 34.030 SIT |TV51cmTTX 43.700 SIT VCR-4 glave 43.970 SIT TV37cmTTX 36.180 SIT TV55cmTTX 50.835 SIT TV72cmTTXstereo 94.380 SIT VIDE0REK0RDERJI od 38.250 SIT HIR STOLPI od 41.470 SIT C.Talcev3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI J IPIS Kranj d.o.o., Planina 3 TEL: (064) 223-331 (295) RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA • računalniški tečaji - usposabljanja za zaključene skupin« - Individualna usposabljanja RAČUNALNIŠKI KROŽEK - za otroke cena: 2.800, 00 SIT na mesec (40 DEM) v soboto 2. oktobra ob io. uri bo dan odprtih vrat kjer se bomo srečali z otroci in njihovimi starši v naši novi računalniški učilnici na Gregorčičevi 8 (za Globusom). Za dodatne informacije in prijave pokličite po telefonu. K sodelovanju vabimo nove zunanje sodelavce. OZAVEST JE OL USPEHA Silažno KORUZO, prodam. Sr. Vas 13, Šenčur. 2222« Kupim 10 dni starega TELETA, l^am suha. DRVA. 0738-876 22319 JOKALI DINO, d.o.o. proda KOVINSKI ohr« 1 na c- Železarjev 18, zelo da« 'en' cena ugodna, ogled vsak ^na sedežu. 1285-093, Jesenice Ka\/aKran'u in v Kamniku oddamo l*»A BAR z obveznim odkupom k'ventarja. Pri Kranju oddamo 160 prostorov v I. nadstropju pri-, wnih za storitveno ali obrtno dednost, v Stražišču oddamo 100 bn?dam novo GORSKO KOLO p«. 1 cer|a po dogovoru. Podržaj et*r, Zvirče 5 a, Tržič 22213 NAREDITE NEKAJ ZASE Prodam mecesnovo KAD 400 litrsko, dobro ohranjeno. 045-031 22275 BUKOVA DRVA 10 m prodam, cena 3000 SIT. «66-641_22314 Poceni prodam suha, trda mešana DRVA. 064-323 22318 Najdeno fu*?« smo PSA črn nemški ovčar, z JJJTO ožigi po glavi in tacah. 0212- OBVESTILA l^nevni NAKUpoVALNI IZLEfna _*džarskc «49-442 arsko z avtobusom. Prijave na pilPftoevni izlet z avtobusom v Italijo ag^a Nova, dne 9.10.93. 049-442 JABOLKA za ozimnico, prodajamo. Prva vrsta 51 SIT/kg, ozimniška jabolka Jonatan, Zlati Delišes, VVell-spure, Melrose, Ret Jonatan in čadel po 39 SIT/kg in ozimniška Jonagold Mutcu Gloster in Idared po 43 SIT/ kg. Dostavo na dom zaračunamo 150 SIT. Rok plačila možen na dva obroka, na 15 In 45 dni. 0 47-491 ali 221-200 ali 0609/615-646 22157 Prodam domači SADJEVEC. 065- 034 22247 Prodam silažno KORUZO in odpadni KROMPIR. Zalog 49, Cerklje 22264 PŠENICO prodam. 0061/627-263 22269_ SENO goveje balirano in slamo prodam in dostavim na dom. 0067/22-532 od delavnikih 22273 SLADKI MOŠT, po 40 SIT, prodam. 0 403-214, po 16. uri. 22285 Prodam SILAŽNO KORUZO. Zg. Brnik 69, Cerklje_22307 Prodam ZELJE v glavah. Pušavec, 049-264 22313 Prodam KRMILNI KROMPIR. Žabni-ca 53, 0310-768 22315 ZELJE v glavah in drobni KROMPIR, prodam. Jeglič, Podbrezje 192 22317 Ugodno prodam domača JABOLKA. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, 0712-222 22328 Prodajamo HRUŠKE za vlaganje, JABOLKA za ozimnico. Kranj, c. 1.maja 4, 0324-979 22329 : Ml OTR. OPREMA POSESTI sj^am otroški VOZIČEK ROKY in J*K>keramično ploščo z armaturo. ^^JPi_am ijjfoški kombiniram! VOZIČEK, rabl-fJ"Pol leta, prodam. 0061/611-529, sinode _22190 wSXi??J^v k°mbihiran OTROŠKI tr^Sr rtezo> na 3 ceke. prodam. ^422-065 jjfeško posteljo z jogijem. ležalnik. 2?is? V> stolček, prodam. 1*632-281 °STALO C0., tetne KOKOŠI, za zakol ali 3?ff|irto rejo, prodam. 0 64-226 meterska, razlagana, smre-dJL^flan les, opaž, leseni izdelki z n2?vq! 0325-488 20079 Slue^na pirložnost! ROSTFREI j^tTNjAK 240 L, neomejena 2M-"■^a doba. 0242-403 22117 (jjjjjboljšemu ponudniku prodam vse j^0 za galanterijo - zaradi zamen-SuiPrograma. Galanterija Carmen, S^cesta 7, Kranj, 0217-09422274 **UDELKI mrt krmilni KROMPIR. Voglje, J za seno ali kupim. Pot na ^ovt 6, Tržič_22201 Ž^am drobni KROMPIR. 041-840 Na Bledu, prodam PARCELO 1100 m2, z lokac. dovoljenjem, z načrtom za večjo stanovanjsko hišo in gradbenim dovoljenjem. 0 77-639 22236 VRSTNO HIŠO v novem Trzinu, ugodno prodam. 0061/721-165 22260_ HIŠE prodamo ali zamenjamo za stanovanje v Trbiji, Stražišču (dvojček) pri Preddvoru, v Drulovki (vrstno) v Kranju (Huje) in Šenčurju atrijsko za stanovanje v Ljubljani. PARCELE prodamo: za poslovno gostinsko dejavnost v Radovljici in Jezerskem, za hišo v Zmincu, Radovljici, Javorjih; travnik, gozd in pašnik pri Blegošu, Črnivcu, Posav-cu In drugo. APRON NEPREMIĆ-NINE, 0064/214-674, 218-693 22303 PRIREDITVE NARODNO ZABAVNI TRIO, igra na porokah In zabavah. 0 58-353 22239 PLESNA ŠOLA KRANJ, vabi otroke, mladino, odrasle In zakonce, da zaplešemo skupaj. 0 41-581 22289 PLESNA ŠOLA KRANJ tudi na Jesenicah, v telovadnici Gimnazije. 0 41-581 22290 RAZNO PRODAM Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kvader Bojan, Predoslje 132, Kranj. 0 241-126_21125 Bukova in mešana DRVA prodam in dostavim. 0696-042 21705 Prodam GAJBICE za jabolka. Frelih Janez, Posavec 64, Podnart 21097 Prodam suha DRVA In mizarsko delovno MIZO. 0712-124 22197 Prodam lesene klopce In PONY EXPRESS, cena 150 DEM. 0422- 369_22198 Prodam otroški JOGI, 6 KW PEČ AEG. 0715-847_22199 Prodam suha mešana drva. 0738-043 22200 Ugodno prodam že nažagana bukova DRVA. 0218-324 22226 KG M « VAM NUDI: . Ugoden nakup PREMOGA ! • TRBOVLJE kosi-kocke-oreh • VELENJE kocke in kosi SE PRIPOROČAMO:TEL.061/823-609 OBIŠČITE STUDIO Trg Prešernove brigade 6/4 KRANJ 1ET (064) 326-683 Prodam: macesnove masivne stopnice na železni konstrukciji, za ograjo, skoraj nove, nov električni bojler 80 I - ležeč, novo peč Toby 4, rabljen pralni stroj Gorenje in novo bide školjko. Vse zelo ugodnol 046-402 22323 STAN. OPREMA Prodam klubsko mizo 60x60, cena po dogovoru. 0401-024 22211 Prodam REGAL za dnevno sobo. 077-538 22233 DVOSED In KLUBSKO MIZICO, prodam. Koren, Vrečkova 4, Kranj, po 16. uri. 22291 ŠTEDILNIK, pralni stroj, hladilnik in spalnico, prodam. 0 324-076, zvečer. 22293 ŠPORT Mizo za namizni tenis, novo, ugodno, prodam. 0217-044 22210 PRIKOLICO brako, ohranjeno, rabljeno 3x, prodam za 550 DEM. 084- 67 7 22245 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10248 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. 0 733-120 15593 ŽAGANJE DRV, na območju občine Tržič in Kranj. 0 57-214, po 20. url. 20575_'_ ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo In popravljamo. Plačilo lahko na obroke. 0213-218 21182 SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške, 120 kanalov, z garancijo, cena 470 DEM. 0310-223 21683 RTV SERVIS Sr. Bitnje 65 popravila vseh vrst TV, RA in VIDEO APARTOV. 0325-589 22132 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata izdelujemo po naročilu. 082-104_22193 MEGASAT, prodaja SAT sistemov od 405 DEM. Montaža, garancija in možnost obročnega odplačevanja. 0712-113_22203 Prevzamem vsa zidarsko-fasaders-ka dela. 078-947_22219 Izdelujem in prodajam GAJBICE za krompir, lahko tudi večje količine. 057-816_22232 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. 0633-452, popoldan 22240_ Vesno in kvalitetno čistimo poslovne in stanovanjske prostore, okna, opremo, tla Itd. Informacije tel., fax: 331-709, dopoldan_22243 OBNAVLJAM stare kmečke peči. 085-139 22249 Montaža klasičnih in satelitskih anten, dograditev A-kanala. 0310- 223 22258 VODOVODNO NAPELJAVO NA NOVI HIŠI ("štemamo" sami) kot tudi RAZNA POPRAVILA (zama-kanje), predelave itd. Vam strokovno in za solidno ceno naredimo. Delamo pobeli Sloveniji. ©Kranj 218-427 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerjl, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 22283 STANOVANJA V Škofji Loki prodam 2-sobno STANOVANJE s kabinetom 52 k.m. 0631-249 22191 Študentki ali ženski oddam ogrevano SOBO s kopalnico. 048-621 22202_ 3-sobno stanovanje na Bledu, oddam. 0801-497 22216 Dvosobno pritlično stanovanje, 62 m2, v centru Boh. Bistrice, ugodno prodam. 0 76-828 22235 Najamem 1,5 ali 2-sobno STANOVANJE, opremljeno, s telefonom, na relaciji Radovljica-Lesce. Šifra: 15.0KTOBER_22276 Nujno prodam GARSONJERO na Jesenicah 800 DEM/k.m. 076-076 22278 Dvo sobno STANOVANJE, v Tržiču, prodam. 0 061/327-189 22292 ZAMENJAMO: na Drulovki 1-sobno za 2-sobno, v Ljubljani garsonjero za 1-sobno v Kranju, 2,5 -sobno v Kranju za 1-sobno ali garsonjero, 3-sobno v hiši z vrtom v Kranju za 2,5 sobno v Ljubljani. TAKOJ PRODAMO: garsonjero v Škofji Loki-Kamnit-nik in Kranju, 1 In 2-sobno v Kranju, Radovljici, Lescah, škofji Loki, atraktivno 2,5 In 4-sobno v Kranju, 3-sobno mansardno na H u lah ter druga. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674,218-693 22306 VARSTVO_ Nudim VARSTVO ZA OTROKA, iz okolice Radovljice. 0 714-152 22286 VOZILA DELI TRGOVINA Z AVTO DELI - novi, rabljeni, Zastava, Renault, Golf! Av-tokleparstvo Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, 0422-221 20737 Poceni prodam avtomobilsko PRI-KOLICO. 0632-277_22244 Prodam motor za JUGO 55, za Z101 32000 km in menjalnik na 5 prestav. 0401-212 22248 VOZILA_ Po delih, prodam LADO. YUGO 45, ZASTAVA 101, 126 P, ŠKODA. 0 715-601 20370 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL. GOTOVINSKO PLAČILO, OGLED NA VAŠEM DOMU. ODVOZ NA NAŠE STROŠKE. UREDIMO PREPIS. ZADOVOLJNI BOSTE. NON STOP od 7. do 20. ure. "064/241-168 21048 Odkup, prodaja, kreditiranje In prepisi vozil. AVTOSPORT, d.o.o., 0331-503 In 323-171 Int. 12, vsak dan od 8. do 19. ure 21912 GOLF JXD, diesel, letnik 6/89, prevoženih 83.000 km, cena po dogovoru, prodam. 0 801-455 221&6 Prodam LADO SAMARO, letnik 1987, reg. do 4/94, cena 5000 DEM. 0633-426 22185 Ugodno prodam Z 128. 0682-114 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Ce-na 1.900 DEM. Brane Mežnarc, Selo 11, 64274 Žirovnica. Z 750, letnik 1977, reg. 3/94, prodam. 0633-744_22192 Prodam LADO KARAVAN 1300, 37000 km. 0620-554 22195 Prodam R 4 TL, letnik 1981. 221 r422- 22207 Prodam Z 101, letnik 12/88, dobro ohranjen, cena 4000 DEM. Ogled vsak dan po 19. uri Košir, Orehovlje 27, Kranj_ 22208 Prodam JUGO 45, letnik 1988, cena po dogovoru. 0631-378 22221 Prodam JUGO 55, letnik 5/84, cena 1700 DEM. Tepina Jure, Kriška 19, Kranj 22222 Karambollran JUGO 45, 10/86, vozen, prodam. 047-762 22223 Prodam Z 750, reg. do 28.9.94. 0725-534_22231 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS, 4/90, bele barve, 43000 km. 0883- 528_22251 Prodam Z 1,1 GX, 2/87, 47000 km. 067-173, od 15. ure dalje 22253 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko z avtobusom. Prijave na 049-442 22254 Enodnevni IZLET z avtobusom v Italijo PALMA NOVA, dne 9.10.93. Prijave 049-442_22256 Prodam R 5, letnik 1989, reg. celo leto. 801-405, popoldan 22205 Prodam tovorni avto Z 70 10 diesel, letnik 1987, karambollran. 050-855 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, prevoženih 43000 km, cena 3000 DEM. 0733-258_22281 YUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 59.000 km, cena 3000 DEM, prodam. 0 872-583 22287 BMW 525 E, letnik 1986, prevoženih 120.000 km, ABS, servo volan, cena 12.500 DEM, dobro ohranjen, prodam. 0 872-583 22288 R 5 CAMPUS, letnik 1989, ugodno prodam. 0710-090 22296 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, dobro ohranjen, za 4200 DEM. Meglic Brane, Lom 7, Tržič, 051- 749 22298 Prodam ohranjen VVARTBURG limu-zlna, letnik 1986. 0213-427 22299 CORSO, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. 0633-457 22300 Zastavo 101, letnik 1981, reg. do 3/ 94, prvi lastnik, neverjetno ohranjena, prodam. 045-170 22311 Prodam JUGO KORAL 60, letnik 1990 in registriran do junija 1994. 051-189, DO 15. Uli 22320 AX 11 TGE, letnik 1989, ohranjen, prodam ali menjam. 0218-647 22322 Prodam Z 750, letnik 1983, neregistrirana, cena po dogovoru. 084-357 BMW 316, letnik 1984, reg. do 4/94, 4 vrata, avtoradio, metalik, prevoženih 80.000 km, dobro ohranjen, prodam. 0733-777 22334 ZAPOSLITVE Zaposlimo več ZASTOPNIKOV za ekskluzivno prodajo na področju Slovenije. 0 76-622, po 18. uri.20342 Kdor meni, da pri prodaji knjigni zaslužka, se moti! BOGAT OTROŠKI PROGRAM, se prodaja sam. Izplačila so tedenjska. Najboljši zastopniki, pa so še dodatno nagrajeni. 0 328-265 In 84-662. 20605 Honorarno zaposlim POTNIKE za nov način zanimivega dela. Zagotovljeno uvajanje in tedensko izplačilo. 0733-601 21174 MEŠANO PODJETJU IE KOPRA OBLIKUJE SKUPINO ZASTOPNIKOV EA PRODAJO ATRAKTIVNEGA ARTIKLA NA OBMOČJU GORENJSKE, ČE STE KOMUNIKATIVNI IN INATI VOLJO DO DELA, POŠLJITE PONUDBO I ŠIFRA-.VISOKA PROVIZIJA Gostilna v Šenčurju zaposli KUHARJA in več deklet za strežbo. Zažel-jene delovne izkušnje. 041-125, popoldan 21869 Zaposlim dekliti ZA STREŽBO v dnevno-nočnem baru. 0 221-051, dopoldan. 21995 Redno ali honorarno zaposlitev vam nudi najevčja slovenska založba, kjer si s prodajo lahko ustvarite odličen zaslužek. 0213-108, 50-846 dopoldan 22134 Iščemo osebo, ki bo VZDRŽEVALA ČISTOČO v vseh prostorih gostinskega lokala na Bledu. Delo je honorarno z možnostjo zaposlitve in dobrim zaslužkom. Pogoj je slovensko državljanstvo. 0 77-458, od 9. do 12. ure. 22168 Zaposlimo natakarico ali pripravnico za delo v okrepčevalnici. 0620-575 22163_ Zaposlimo mlado, simpatično dekle za pomoč v strežbi, šifra: PREDMESTJE KRANJA_22217 Iščem trgovko za delo na delikatesi. Delo je izmensko, pogoj večletna praksa. 0331-003 22218 Firma SFIT COMMERCE, d.o.o. Podnart redno ali honorarno zaposli 3 komercialiste za prodajo tekstila na terenu. SFIT COMMERCE, d.o.o., Poljšica 22, Podnart, 070-219 22228 Nudimo vam redno ali honorarno zaposlitev. 0715-141, po 18. uri PREMOG • UGNIT KOCKE 6.000 SIT, KOSI 6.400 SIT •RJAVI IZ ZAGORJA 12.000 SIT CENE VELJAJO ZA KRANJ GARANTIRAMO KVALITETO! PREVOZ BREZPLAČEN MOŽNOST PLAČILA Z ODLOGOM ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI TAMARČEK d.o.o. 0*21-50-47 311 06-09-61-17-60 Iščemo pomočnico v kuhinji za gostinski lokal. 041-700, po 11. uri 22250_ Dekle za STREŽBO, s prakso zaposlimo, Tržič. 0 52-055 22264 Iščemo žensko za čiščenje gostinskega lokala v jutranjih ali večernih urah. Ponudbe Šifra: OKTOBER 2230B KAVA BAR v Kranju nudi honorarno zaposlitev v strežbi. 0329-170 22316 ŽIVALI OZSJENAJUSPEŠNEJŠA ZALOZBAVaOVENUI. ZAr^lf^KROGUlDl Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE prodam. Možna dostava na dom. Stanonik, 065-546 22282 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 17784 PURANE bele, težke pasme, stare 5 tednov za nadaljno rejo, prodam. Vzreja veterinarsko nadzorovana. Naročite na 0064/222-304 21716 Mladiče PSIČKE črne prinašalce z rodovnikom, ugodno prodam. 0 242-242 21877 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 8 tednov, prodam. 0631-092 21910_ Dobrim ljudem oddamo PSA me-šančka, starega 10 mesecev. 0216-898, Ručigajeva 32 22181 Prodam KOZE stare 1-5 let. šk. Loka, 0622-191 22196 Prodam NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika. 065-774 22215 Prodam TELETA starega 12 tednov za pleme ali za zakol. 065-027, zvečer 22220 ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo, prodam. Možna dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, 0712-222 22261 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Sp. Besnica 136 22253 Prodam KRAVO simentalko četrtič brejo 8 mesecev. Studenčice 15, Lesce, 0733-190 22294 Prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni. Zg.Brnik 69 22309 Prodam skobčevke, nimfe, rozele, sivega žakoja, kače, ribe, hrčke in akvarije po meri. 076-342 22321 ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene, matere, stare mame in sestre NATALIJE JEZERŠEK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, krajanom Ročevnice, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč Veri Kavčič, govornici Dori Šolar, pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke, Viliju Pangeršiču za zaigrano Tišino, Društvu upokojencev Tržič, ZŽB NOV Tržič, WZ Škofja Loka, POROK, d.o.o. Jesenice - Brnik, bolnišnici Golnik, UKC Ljubljana in pogrebni službi Komunalnega podjetja Tržič. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Delo, bolečina, trpljenje, to bilo je tvoje življenje. Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče JOŽE HRIBAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za ganljive besede slovesa in lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi dr. Jenko in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Gorenjski sejem je prehitel državo Znak SQ je kolektivna trgovska znamka Združeni sejemski prireditvi Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ in Jesenski sejem z gobarsko razstavo, ki ju je v četrtek odprl minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, sta na področju sejemskih prireditev v Kranju svojevrstna osvežitev na začetku jesenskega obdobja. SQ pa je ob polemikah postal znamka, ki je na neki način prehitel državo. Kranj, 28. septembra - Tretji strokovni specializirani sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ in 26. Jesenski sejem z veliko gobarsko razstavo sta nedvomno prireditvi, ki po številu razstavljalcev že prvič, kot združeni prireditvi, napovedujeta, da bosta, morda krajši, kot sta bili zasnovani letos, postali del sicer zanimivega in tradicionalnega vsakoletnega programa Gorenjskega sejma. Prireditvi je v četrtek odprl minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, zaprli pa ju bodo danes, 28. septembra. Čeprav je bilo na tako imenovanem 26. Jesenskem porabniškem sejmu z veliko gobarsko razstavo, ki jo je pripravila Gobarska družina Kranj, za dobro tretjino (118) več razstavljalcev z različnimi izdelki za široko potrošnjo po ugodnih cenah, je bil vendarle glavni poudarek na tretji specializirani prireditvi Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ. Na njej je sodelovalo več kot 70 razstavljavcev, ki so za podelitev modrega, zlatega ali zelenega znaka prijavili kar 183 izdelkov. Takoj po otvoritvi v četrtek je na novinarski konferenci minister dr. Rado Bohinc povedal, da so zdaj odpravljena nasprotja, ki so na trenutke polemično zaostrovala stvari okrog SQ med Združenjem SQ Kranj in Uradom za stan-darizacijo in meroslovje ter Uradom za varstvo industrijske lastnine. Poudaril je, da je kranjska pobuda z dodeljevanjem znakov SQ veliko prispevala k poglabljanju gibanja, da Slovenija postane dežela kakovosti. Zdaj so stvari v osnovnih smernicah razjas- Na obeh združenih prireditvah v Kranju od 23. do 28. septembra je še posebej s skoraj 400 vrstami gob izstopala razstava gobarske družine Kranj. Obiskovali so jo tudi nabiralci gob, da bi jim strokovnjaki na njej razložili njihovo užitnost. Strokovni nasvet pa ni bil brezplačen. Vsakdo, ki je prinesel gobe, je pač moral kupiti sejemsko vstopnico, ki je veljala 300 tolarjev. Direktor sejma Franc Ekar je pojasnil, da je vstopnina najbrž še vedno cenejša kot pogreb zaradi gob. njene, treba jih bo le še pravno uokviriti in uskladiti na področju mednarodnih konvencij. Minister Bohinc je pojasnil, da so se glede kranjskega Znaka SQ dogovorili, da bodo iz dosedanjih znakov črtali nekatere oznake ter za vsakega sprejeli pravilnike za podeljevanje. Znaki SQ bodo torej znaki Združenja SQ Kranj in bodo na ta način kolektivna trgovska znamka. Ne Sejem je v petek obiskal tudi predsednik R Slovenije Milan Kučan, ki je po ogledu med drugim zapisal v sejemsko spominsko knjigo: '"So različne poti v razviti svet, a ta, ki pelje preko kakovosti dela, izdelkov, storitev in ustvarjalnosti, je zagotovo med najbolj zanesljivimi... Vesel sem, da so izglajeni spori in da je prevladal interes za kvaliteto. Želim, da bi to spodbudno vplivalo na prihodnost sejmov v Kranju." je, je v sejemskih dneh neprekinjeno delala tudi strokovna komisija za ocenjevanje in dodeljevanje znakov SQ. Zaradi nove in usklajene metodologije ter sistema označevanja proizvodov in storitev bodo znake SQ podelili predvidoma na novembrski skupščini Združenja SQ Kranj. Do takrat bo izdelana nova dokumentacija o izdaji potrdil in znakov, včeraj pa so na sejmu razglasili dobitnike letošnjih znakov SQ za posamezne izdelke. Danes bo na sejmu tudi okrogla miza o metodologiji ocenjevanja in podeljevanja znakov SQ hotelskim, turističnim in gostinskim objektom, ki jo pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije. # A. Žalar "Država se pripravlja na podeljevanje uradnih certifikatov SLS IDO 9000 in SLS EN 45000, ki bodo temeljili na osnovi kvalitete. Gorenjski sejem pa je s svojim SQ prehitel državo, ki jo čaka še precej dela, da bo uveljavila svoje uradno podprte znake kvalitete,"je na novinarski konferenci rekel minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. bodo pa pod tako imenovano "državno" zaščito oziroma roko. Poleg četrtkovega posveta o novostih na področju zakonodaje o kakovosti, industrijske lastnine in standardizaci- Uspeh kranjskih tabornikov Slovenj Gradec, 26. septembra - Dvodnevnega orientacija^' ga tekmovanja so se udeležili tudi kranjski taborniki. Moštvo R0* du stražnih ognjev je v svoji skupini zmagalo, predstavniki rod" Stane Žagar - mlajši pa so se uvrstili na drugo mesto. Petčlanske ekipe iz različnih koncev Slovenije so po gozd0* vih iskale kontrolne točke. Na njih so risale skice, signalizira'*' preverjale znanje prve pomoči, kuhale večerjo in prenočevalev bivakih iz šotork. Poleg teh običajnih taborniških prvin so se pf*" izkusile še na spretnostni progi, v ciljanju z nožem ter reševanj11 križank. Močno deževje in mraz sta opravičila ime tekmovanja' Taborniški severni izziv '93. Miha Logar - Ma'-' Izlet na Koroško Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 12. oktobra, izlet po avstrijski Koroški. Program vsebuje oglede, nakupe, kosilo in razvedrilo. Odhod bo ob 7. uri izpred Kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C. Izlet po Suhi krajini Društvo upokojencev Mošnje - Brezje - Ljubno vabi svoje člane na zanimiv jesenski izlet po Suhi krajini. Ogledali si boste lahko stiski samostan, ribogojnico na Dvoru in Ribnico. Izlet bo v soboto, 16. oktobra, z odhodom ob 7. uri z Brezij, iz Mošenj in Ljubnega pa ob 6.45. Prijave sprejemajo zastopniki do vključno 11. oktobra z vplačilom 1.400 SIT. • L.C. Izlet Avtomoto društva Avtomoto društvo Podn^ vsako leto organizira zanim>v( izlete. Tako bo tudi letos v & boto, 9. oktobra, izlet v Koba' rid, Goriška Brda, na Vršič I po dolini Soče. Prijave do z3' sedbe avtobusa sprejemajo * sedežu društva ali pri Meto«11 Rakovcu po tel.: 70-262. 0