Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (11/28 °C), soboto (14/29 °C) in nedeljo (12/28 °C) delno oblačno. V soboto in nedeljo možne nevihte. Četrtek, 26. maja 2016 številka 21 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO i 1/1 ■in =o ■u-t i 1*1 ¡O ■i^ TAKO mislim Sončkov tek združil tri generacije Šmartno ob Paki, 21. maja - Pod okriljem vseslovenske prireditve Šport špas sta osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki in tamkajšnji vrtec pripravila druženje treh generacij: otrok, njihovih staršev ter starih staršev. Del tega druženja je bil 3. dobrodelni Sončkov tek, na katerega so poleg omenjenih povabili še člane društev v lokalni skupnosti, športne navdušence, ostale sorodnike učencev ter otroke iz vrtca Sonček. Teka se je udeležilo blizu 300 tekačev, s startnino zanj pa so zbrali 745 evrov, ki jih bo koristno uporabil šolski sklad Z roko v roki. Poleg dobrodelnega teka so pripravili še krajši pohod, različne druge športne dejavnosti in delavnice. • Tp Gorenje četrtič ali Celje dvajsetič m Sabotaža, ki da misliti Milena Krstič - Planine V šoštanjski termoelektrarni je v nedeljo zvečer izpadel edini delujoči blok, blok 6. Do izpada je prišlo, ker je nekdo prerezal manjše električne vodnike, ti pa so prekinili delovanje črpalke kondenzata. Sistem je napako zaznal in blok se je samodejno ustavil. Zaradi sabotaže so prišli v Termoelektrarno kriminalisti in zaslišali vse, ki so bili na izmeni. Zasliševanja in preiskovanja so se naslednje dni nadaljevala. Dokler ne bodo zaključena, o posledicah sabotaže, škodi in vsem drugem, kar je povezano z njo, pristojni ne dajejo izjav. Se pa govori o marsičem in veliko tistega, o čemer se govori, ni daleč od resnice. Denimo, da je sabotaža posledica dogodkov zadnjih mesecev, ki so dosegli vrh z vročanjem novih pogodb o zaposlitvi. Po njih bodo nekateri zaposleni delali povsem druga dela, kot so jih delali doslej. Ob nižji plači, seveda. Pa denimo o tem, da naj bi sabotaža pokazala na to, da blok 6 obratuje brez nekaterih nujno potrebnih rezervnih delov oziroma da so rezervni oziroma nadomestni deli čisto prehitro v popravilu. V času sabotaže naj bi bila namreč ena od dveh črpalk, ki bi se vključila v primeru izpada prve, že na popravilu. Če je to res, potem so saboterji nakazali, da se je pri bloku 6 varčevalo pri rečeh, pri katerih se ne bi smelo in ki bi morale biti pri takem objektu vedno pri roki. Govori pa se še o nečem. O tem, da je ta primer pokazal, da očitno brez rezervnih blokov 4 in 5 ne bo šlo. Štirica je bila zadnjič odločilna. Vključili so jo, da bi iz nje dobili potrebno paro za ponovni zagon šestice. Sabotaža bo zahtevala, da razmisli še kdo. Ne samo kriminalisti. Teš 6 ponovno v omrežju Šoštanj, 24. maja - Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki se je v nedeljo zvečer samodejno ustavil zaradi prekinitve delovanja črpalke kondenzata (prerezani so bili električni vodniki merilcev za temperature in vibracije), so v torek zvečer ponovno sinhronizirali v omrežje. Kaj se je zgodilo, še ni povsem jasno, gre pa najverjetneje za sabotažo. Zadevo preiskuje policija. Osumljeni so zaposleni, saj naj od zunaj nihče ne bi mogel vstopiti v prostore. Iz celjske policijske uprave so sporočili, da so kriminalisti že v nedeljo zvečer začeli z ogledom kraja poškodovanja tehnološke opreme, zdaj pa nadaljujejo z ostalimi preiskovalnimi dejanji. a mz Peli, plesali in godli Velenje, 22. maja - V nedeljo se je končal tretji teden ljubiteljske kulture. V Šaleški dolini so ga zaključili z regijskim srečanjem folklornih in pevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti Hajd u kolo, ki ga je pripravila velenjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na odru se je zvrstilo vsaj 200 nastopajočih. V lepem sončnem popoldnevu si je nastope 11 skupin ogledala slaba polovica dvorane velenjskega doma kulture, a ti so resnično uživali. »Gre za skupine, v katerih v večini deluje druga ali tretja generacija priseljencev, ki so našli svoj dom v Sloveniji,« nam je povedala vodja velenjske območne izpostave JSKD Nina Mavec Krenker. Med nastopajočimi, ki so peli, plesali in godli, so bile kar 4 skupine iz Velenja - pevska skupina srbskega društva dr. Mladen Stojanovic, Kulturno društvo Medimurje Velenje, ki se je predstavilo s folklorno točko in nastopom njihove tamburaške skupine, ter Bošnjaško mladinsko kulturno društvo Velenje, ki je z mladinsko folklorno skupino predstavilo bošnjaške igre iz Po-drinja. Ostale skupine so bile iz Maribora in Celja. a bš Saša regija v rdečih številkah Poslovna poročila je AJPES-u za lansko leto predložilo 1.093 gospodarskih družb Savinjsko-šale-ške regije (1,3 odstotka več kot za leto 2014). Med družbami je bilo 92,8 % mikro, 4 % majhnih, 2 % srednjih in 1,2 % velikih družb. Družbe so poslovno leto 2015 zaključile z neto čisto izgubo v višini 502 milijona evrov, kar je 471 odstotkov več kot leto poprej. Na to je imela največji vpliv Termoelektrarna Šoštanj. Prihodki so znašali 2 milijardi 83 milijonov, kar je dobrih 12 odstotkov manj kot leta 2014, odhodki pa 2 milijardi 579 milijonov evrov, kar je skoraj 12-odstotno povečanje. Družbe, ki so poslovale z dobičkom, so ga izkazale v višini 53 milijonov evrov, čista izguba pa je dosegla kar 555 milijonov evrov. V gospodarskih družbah je bilo zaposlenih 15.494 delavcev, kar je malenkost več kot leto prej. Letna poročila je predložilo tudi 1.594 samostojnih podjetnikov (kar dobrih 7 odstotkov manj kot leta 2014). Izkazali so za 10,8 milijona evrov podjetnikovega dohodka in skoraj milijon izgube. Zaposlovali so 1.290 delavcev. a mz a Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 26. maja 2016 (T. LOKALNE novice Zaradi zlorab bodo mnogi prizadeti 50 let mladi Velenje, 27. maj - Velenjski gimnazijci bodo jutri praznovali abrahama Gimnazije Velenje in obeležili 15-letnico likovne smeri umetniške gimnazije. Pestro celodnevno dogajanje, ki bo potekalo na gimnaziji, v parku pred njo in na promenadi, se bo začelo že ob 9. uri, ko se bodo zvrstile številne raziskovalne in kreativne delavnice, med drugim kemijski in biološki eksperimenti ob Paki, pisanje pesmi in recitiranje na prostem, veliko pa bo tudi športnega dogajanja. Popoldanski del prireditve se bo začel ob 16. uri, vrhunec pa bo svečana prireditev ob zaključku praznovanja 50-letnice velenjske gimnazije, ki se bo začela ob 18. uri in nadaljevala s koncertom skupin NightFlight, Replika, NiJE in Mi2. Zabava se bo nadaljevala v eMCe placu. Skoraj 700 nemških bokserjev na Rogli Ta vikend je Rogla gostila svetovno razstavo nemških psov bokserjev. Ocenjevali so pse v vseh razredih (tudi mladiče). Na ogled je bilo skoraj 700 psov pasme nemški bokser, ki so jih lastniki pripeljali iz kar 40 držav. a mz Regata na Velenjskem jezeru Poletna sezona na Velenjskem jezeru se počasi začenja, s tem pa tudi pestro dogajanje ob jezeru in na njm; jezero je lansko poletje privabilo preko 50 tisoč ljudi. Prvi večji dogodek bo že ta vikend, med 27. in 29. majem - tridnevna mednarodna regata za jadralne deske razreda open division ll z odprto regato v nedeljo, namenjeno vsem jadralcem na deski. Regato pripravlja društvo ZOO STATION, ki za konec junija napoveduje tudi že SUP-anje. Za mladinske projekte 60 tisoč evrov Velenje, 18. maja - V Uradnem listu Republike Slovenije sta bila 12. februarja letos objavljena dva javna razpisa Mestne občine Velenje za mladino; Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti in Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v mestni občini Velenje. Prijave nanju so bile možne do 14. marca 2016. Na oba javna razpisa je prispelo skupaj 67 prijav, od tega 19 prijav na prvi in 48 na drugi razpis. V sofinanciranje se je uvrstilo 44 prijav, in sicer 17 mladinskih projektnih aktivnosti in 27 projektov strategije mladih. Mestna občina Velenje bo mladinske projekte sofinancirala v skupnem znesku 60 tisoč evrov. Ukinitev subvencij za profitna stanovanja bo prizadela mnoge - Velenjski občinski proračun bo zaradi tega manj obremenjen za 50 tisočakov Radoja odstopil Šoštanj - Ker se ne strinja s kadrovsko politiko stranke SDS, je s funkcije predsednika Občinskega odbora SDS Šoštanj odstopil predsednik Peter Radoja. Na konferenci občinskega odbora so prejšnji teden na to mesto izvolili Franca Rosca. a mkp Najvišje občinsko priznanje gasilcu Rečica ob Savinji - Svetniki Občine Rečica ob Savinji so na nedavni seji občinskega sveta potrdili dobitnike letošnjih občinskih priznanj in nagrad. Najvišje občinsko priznanje zlati grb bo prejel član PGD Rečica ob Savinji Franc Zvir. Dobitnika srebrnega grba sta dva, in sicer Ivan Prislan iz PGD Grušovlje ter Silvester Zdolšek. Bronasti grb pa bodo na slavnostni seji občinskega sveta, ki bo 17. junija, podelili podjetniku Bojanu Bidru. a tp Cesta Mali Vrh Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki vsako leto obnovijo del javnih poti na osnovi predlogov vaških skupnosti. Letos bodo na pobudo vaške skupnosti Mali Vrh asfaltirali del javne poti Mali Vrh-Lorger v dolžini 150 metrov ter 30 metrov povezovalne ceste od Remeniha. Kot je že uveljavljena praksa iz preteklih let, bo stroške asfaltiranja v celoti pokrila lokalna skupnost, pripravo spodnjega ustroja bo delno financirala iz občinskega proračuna, glavnino pa bodo prispevali krajani, ki so neposredni uporabniki omenjenega cestnega odseka. Vrednost del prvega odseka je približno 12 tisoč evrov, predvidena dela pa naj bi bila končana v naslednjih dneh. Ocenjena vrednost del drugega odseka je 3000 evrov. a tp Mira Zakošek Župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič, ki je znan in glasen zagovornik socialnih pravic, pravi, da je ukinitev subvencij najemnin za profitna stanovanja, ki jih je sprejela vlada, veliko bolj zapleteno dejanje, kot je videti na prvi pogled. Mnogim prinaša velike krivice. Zato so župani o tej temi govorili z ministrom za javno upravo in se tudi dogovorili, da pripravijo zakonodajo, ki bo omogočala pravičnejšo delitev subvencije najemnin. Zakaj pravzaprav gre? Občine, seveda tudi velenjska, ponudijo prosilcem stanovanj v primeru, ko ni na voljo neprofitnih stanovanj, stanovanja s profitno najemnino. To so doslej potem subvencionirali (seveda zgolj razliko v ceni med profitno in tržno najemnino). Tega po novem zakonu občine niso več dolžne plačevati. Konkretno bi to pomenilo za Mestno občino Velenje na letni ravni okoli 50 tisoč evrov prihranka. »Pravzaprav bi morali biti prihranka veseli, a po drugi strani to pomeni veliko krivico za vse tiste najemnike profitnih stanovanj, ki so ta stanovanja sprejeli, zato ker jim občina ni mogla ponuditi neprofitnih stanovanj, četudi so do njih upravičeni,« pravi Kontič, ki na drugi strani kaže na tiste, ki so v profitnih stanovanjih zato, ker so sami tako hoteli (s pripadajočimi neprofitnimi, do katerih so bili sicer upravičeni, niso bili zadovoljni), in ti - to bi moralo biti logično - do subvencioniranja najemnin nikakor niso upravičeni. In to je treba s pametno zakonsko dikcijo preprečiti. »Mi smo zainteresirani, da ljudem, ki so potrebni pomoči, pomagamo. Torej tistim, ki živijo v primernih stanovanjih. Ni pa logično, da bi tistim, ki živijo nad pripadajočimi normativi, dodatno udobje subvencionirali.« Razdelili že 82 stanovanj Velenje, 20. maja - V petek v novih blokih na Gorici, v stanovanjih, ki so last MO Velenje ali Stanovanjskega sklada RS, ni bilo več prostih stanovanj. Potem ko je občina novembra lani objavila nov razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem - nanj se je prijavilo 367 občank in občanov, a vse vloge niso bile veljavne, so aprila letos objavili nove prednostne liste. Na prednostno listo A se je uvrstilo 279 prosilcev, na prednostno listo B, na kateri morajo dobitniki zaradi boljšega socialnega statusa plačati enoletno najemnino vnaprej, pa 24 prosilcev. Na seznam za zamenjavo liste A so uvrstili 30 prosilcev, na listo B pa 6 prosilcev. Lani je MO Velenje prosilcem še s stare prednostne liste razdelila 49 stanovanj, zamenjali so jih 12. S tem so skorajda izčrpali Savinjsko-šaleška naveza Med mladimi ni le ustvarjalni nemir Iskanje ravnovesja - Merjenje moči - Celjani kupili, Rogačani prodajajo - Vse bolj se vrti Tudi če sta slabo in dobro v povprečju izenačena, ne pomeni, da so vsi zadovoljni. Nekaj podobnega je, kot s tisto primerjavo s »segedinarjem«: eni jedo zelje, eni pa meso. Ali v vsakdanjem življenju: enim gre dobro, drugim slabo. Med slednje se zadnji čas štejejo tisti, ki so ob izgubi službe verjeli, da si lahko pokojnino uredijo tako, da prispevke plačujejo začasno sami. Tega niti nisopo-gruntali sami, celo na zavodih za zaposlovanje so jim priporočali tako rešitev. Po zadnji odločitvi ustavnega sodišča so spoznali, da so nasedli. Zato terjajo ustrezno rešitev. Kot še vedno iščejo rešitev naši migranti, ki delajo v Avstriji, pa se ne strinjajo, da bi (tudi) doma morali plačevati dohodnino. Tudi ti menijo, da se niso na delo na tuje podali povsem prostovoljno - saj dela doma za vse ni. Mnogi se še vedno tudi sprašujejo, ali so bile davčne blagajne prava rešitev, in ne verjamejo povsem finančnemu ministru, ki »maha« s podatki o lepem kupčku evrov, ki so jih s tem načinom na novo zbrali. Po Sloveniji pa odmeva še povsem drugačen dogodek. Tisti z osnovne šole v Vojniku, ko je šestošolec odrinil delavko na šoli, pri padcu pa se je težje poškodovala. Odprla se je nova razprava o dogajanju na šolah, saj naj bi naraščalo tako nasilje med vrstniki kot tudi nasilje med otroki in učitelji. In tudi ob tem se pogrevajo zgodbe o nekaterih šolarjih, ki jih varujejo kar odvetniki, ki jih zanje najamejo njihovi starši. Ker vedno verjamejo v prav svojih otrok - in svoj prav. Naši najvišji organi pa so poskrbeli vsaj za neke vrste uravnoteženost na najvišji ravni. Ko se nekateri še vedno bojijo, kaj bo »rekel svet« zaradi obiska Putina ob 100-le-tnici kapelice pod Vršičem, je naš premier na Bledu gostil visokega gosta iz vrst Nata. Franca Gorenca. Ja, sliši se zelo domače, saj je naših korenin. Tudi obisk celjskega župana Bojana Šrota v Rusiji je bil »uravnotežen«. Z delegacijo, tudi 15-člansko ekipo mladih iz dveh celjskih gimnazij, je namreč vrnil obisk delegaciji ruskega mesta Ščjolkovo, ko sta občini tudi podpisali listino o nameri sodelovanja. Celjski župan pa zadnje dni ni bil zadovoljen le s tem obiskom, tudi z dražbo v Celju, ko je občini uspelo kupiti večino nekdanje blagovnice T sredi Celja. V del tega poslopja bodo namestili inkubator Savinjske regije, zato pričakujejo, da bo ta del osrčja Celja res bolj utripal. S tem pa bodo rešili še eno težavo. Inkubator zdaj deluje v objektu nasproti Zdravstvenega doma in ta naj bi se »po želji« občine širil prav tja. In ne v nove prostore, kot si jih je želel zgraditi ZD sam in zanj »šparal« denar. Občina pač meni, da obe prednostni listi. Še nikoli doslej pa se ni zgodilo, da bi sanje o lastnem domu po oblikovanju nove prednostne liste uresničili tako hitro kot letos. Do 20. maja so namreč prosilcem z nove prednostne liste dodelili že 82 stanovanj. Nekaj starejših stanovanj trenutno še prenavljajo, zato računajo, da jih bodo do konca junija razdelili še 8. Znano je tudi, kdaj bodo objavili naslednji razpis za dodelitev ne-profitnih stanovanj. Zgodilo se bo leta 2018. a bš je treba zapolniti prazne prostore. In teh je v središču Celja še zelo veliko. Tudi takih, ki so bili v lasti propadlih »tajkunov« oziroma »pidovskih« lastnikov. Celjani so na dražbi prostore kupili, občina Rogatec jih je na dražbi prodajala. A se je ni udeležil nihče. Pred časom je neuspešno prodajala že nekdanjo občinsko stavbo. Zdaj ne več, ker naj bi tudi ona v njej uredila podjetniški inkubator. Slovenija pa se vse bolj vrti. Tudi naše območje. Ne ravno razvojno, vrtimo se zaradi mnogih krožišč. In ta še kar nastajajo, tudi v manjših krajih: pri Zrečah, Malih Braslovčah, kmalu še v Nazarjah. Želijo si jih še marsikje drugod. Vse bolj pa se vrtijo tudi kolesa. Več se jih z njimi že vozi v službo, vse več je rekreacijskih kolesarskih akcij. Ena takih zelo množičnih bo v nedeljo na Celjskem, že enajsto družinsko kolesarjenje. Udeleženci bodo lahko pot začeli v Celju, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Što-rah, Vojniku, Žalcu in letos prvič tudi na Dobrni. Cilj za vse pa je v Celju. Pa še nekaj, kar je povezano s kolesarjenjem: ob kolesarski stezi pri športnem parku v Rogaški Slatini so postavili prvi poseben (interaktivni) števec za kolesarje pri nas. A ne bo le štel kolesarjev, na prikazovalniku bo tudi zapisana temperatura zraka in še kaj. S takimi napravami naj bi po mnenju direkcije za infrastrukturo tudi lažje spremljali stanje kolesarske infrastrukture in načrtovali kolesarske poti. Pa še to: vse kaže, da so v Obsotelju korak bliže, da bodo spet dobili jezero. Podpisana slovensko-hrvaška pogodba je sicer namenjena prvenstveno boljši poplavni varnosti, a z nekaj našega denarja naj bi tudi napolnili »strugo« nekdanjega Vonarskega jezera. a k a ■ a mz NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 3 26. maja 2016 "'WAS O Golteh, smeteh in vodi Brez reprogramiranja kredita lahko Golte propadejo - Do 15. junija odprta dokapitalizacija - Smeti bodo (tudi za) Velenjčane kmalu večji finančni zalogaj Bojana Špegel Velenje, 24. maja - Tih deževen dan je očitno pravi recept za dobro udeležbo na seji velenjskega mestnega sveta. V torek, ko je v velenjski mestni hiši potekala 14. redna seja po vrsti, so na njej pri nekaj točkah poslušali in glasovali vsi, tu in tam pa je kdo zapustil dvorano. Po tem ko so sprejeli dnevni red, na katerega so dodatno umestili tri točke (na njem je bilo tako 41 točk), so potrdili zapisnike prejšnje seje in dopisne seje, s katero so se strinjali, da se javni zavod Galerija Velenje s priključitvijo k Festivalu Velenje kot zavod ukine. Dodatno so na dnevni red umestili tudi sklep o podpori vpisu neodtujljive pravice do vode za vsakogar v Ustavo > Republike Slovenije. Boj za preživetje Največ časa, kar dve uri, so svetniki in svetnice posvetili družbi Golte, ki je, kot je znano, v velikih finančnih težavah. Podobne težave imajo tudi nekateri drugi upravljalci žičnic, predvsem tisti, ki so v zadnjih letih vlagali. In na Golteh so. Direktor družbe Gol- Družba Golte je v lasti 22 družbenikov, od tega devetih lokalnih skupnosti, med njimi tudi M0 Velenje te Ernest Kovač - družbo vodi že 13 let - je svetnikom in svetnicam predstavil tako poslovanje v zadnji zimski sezoni kot primere dobrih praks iz sveta, kjer so lokalne skupnosti pomembne partnerice in solastnice smu- čišč. Povedal je, da je trenutno največji problem družbe Golte - ta ima do 15. junija razpisano odprto dokapitalizacijo, a se zanjo ni odločil še nihče - reguliranje odnosov z bankami. Družba, ki sicer v zadnjem letu povečuje prihodke in znižuje stroške, je lani imela 607 tisoč evrov izgube. Letošnjo sezono so zaključili pozitivno, prvi trije meseci leta so bili dobri. Kritično pa je bilo AKTUALNO čji upad beležili med zimskimi počitnicami štajerskih učencev in dijakov. Kar 500 velenjskih otrok iz vrtcev in osnovnih šol pa se je tudi v zadnji sezoni 5 dni povsem brezplačno učilo smučati. Občina je za to odštela 30 tisoč evrov, kar je med razpravo poudaril župan Bojan Kontič, a teh po Kovačevih besedah ni dobila družba Golte. Dobili so jih smučarski klubi. Poudaril je še, da bi morali Golte zaradi žični-ških naprav obravnavati kot fi-tnes (ali telovadnice) na prostem Veliko kadrovskih zadev Na majski seji sveta MO Velenje so svetniki in svetnice imenovali po tri člane svetov zavodov v vse osnovne velenjske osnovne šole. V Domu za varstvo odraslih je član sveta postal Gašper Koprivnikar, v svet zavoda Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje pa so imenovali Silvijo Bašnec, Marijana Nikoliča in Antona De Costo. Nove svetnike so dobile tudi vse velenjske osnovne šole. V svet OŠ Antona Aškerca so ime- novali Heleno Imperl, Zdenko Gradišnik in Vla-sto Globačnik. V svetu OŠ Livada so po novem Tanja Tomažič, Alen Kopic in Gabrijela Fidler, v svet OŠ Gorica pa Mojco Gradišnik Hrustel, Jana Škoberneta in Nino Kozlevčar. V svetu OŠ Šalek so Milena Hrustelj, Aleksandra Vasiljevic in Sebastjan Apat, na OŠ Mihe Pintarja Toleda pa Andreja Krejan, Brigita Mavec in Peter Jevše-nak. V svet OŠ Gustava Šiliha so bili imenovani Franc Krajnc, Nataša Jevšnik in Tihomir Mohor. 60 let TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Termoelektrarna Šoštanj letos praznuje 60. obletnico obstoja in delovanja. Natanko 16. maja 1956 je namreč v omrežje oddala prve kilovatne ure električne energije in s tem začrtala prihodnjo pot pomembnega akterja slovenskega elektroenergetskega trga in sistema. Ob tej priložnosti smo v pritličju upravne stavbe TEŠ pripravili razstavo risbic »TEŠ skozi otroške oči«. Risbice so pod mentorstvom svojih vzgojiteljic izdelali otroci Vrtca Šoštanj. oblačila in se ob tem tudi fotografirajo. Od nas vedno odhajajo navdušeni, prav tako pa tudi njihove vzgojiteljice. Le te so povedale, da takšni obiski otrok spodbujajo pri njih poziti- kraj Šoštanj, našo elektrarno? Stopili smo v kontakt z ravnateljico Vrtca Šoštanj mag. Mileno Brusnjak, ki nam je z veseljem prisluhnila in obljubila pomoč. Otroci so Otroci Vrtca Šoštanj radi prihajajo v naše prostore. 2e na hodniku jih pritegne maketa elektrarne. Povabimo jih v večnamenski prostor, kjer si ogledajo risanko, ki prikazuje »nastanek« električne energije. V posebno veselje jim je, ko si lahko nadenejo varnostne čelade ter varnostna ven odnos in ljubezen do domačega kraja. Ko smo ob častitljivem jubileju elektrarne razmišljali o tem kako bi ta dogodek lahko zaznamovali, predstavili, ovekovečili ... smo se spomnili na otroke iz Vrtca Šoštanj. Svet se namreč začne na domačem pragu. Kako otroške oči vidijo svoj pod mentorstvom svojih vzgojiteljic ustvarjali na temo »Termoelektrarna v mojem mestu Šoštanj«. Nastala so čudovita likovna dela, ki jih lahko vidimo na razstavi v avli naše poslovne zgradbe. Vsaka slika je umetnija zase, enkratna, tako kot je enkraten vsak otrok. Razstava bo na ogled do oktobra. Vabljeni na ogled razstave vsak delovnik od 7. ure do 15. ure. poslovno leto 2014, ko je morala družba na zahtevo revizorjev narediti slabitev osnovnih sredstev za štiri milijone evrov, saj je bila tržna vrednost novega hotela Golte nižja od naložbe vanj, vredne devet milijonov evrov. Za gradnjo hotela je družba dobila 10-letni kredit pri NLB v višini 3,1 milijona evrov, a ga mora bo Kovačevih besedah letos reprogramirati. Lažje bi jim bilo, če bi kredit lahko odplačevali vsaj 15 ali 20 let. V večini evropskih držav smučiščem to omogočajo, pri nas pa ne. Marsikje so občine solastnice ali lastnice smučarskih centrov, kar velja tudi za nekatera naša smučišča, je še povedal Kovač, ki je podrobno osvetlil modele upravljanja smučišč drugje po Evropi. Večina od 44 slovenskih smučišč ima visoke fiksne stroške in velika tveganja, povezana z vremenom. To velja tudi za Golte, kjer so najve- > in da na žičniško infrastrukturo ne bi smeli gledati samo kot na ekonomsko naložbo, ampak naložbo za dvig družbenega standarda. Podobno, kot gledamo na mestna športna igrišča, kopališča in javni potniški promet. »Vse to je v javnem interesu, zato dokapitalizacija lokalnih skupnosti na Golteh ne bi smela biti vprašanje,« nam je povedal Kovač pred sejo. Po razpravi pa V zimski sezoni 2015/16 so na Golteh gostili 56 tisoč smučarjev. je priznal, da mu prepričevanje svetnikov in svetnic ni povsem uspelo. V njej je župan Bojan Kontič spomnil, da je občina sodelovala pri dokapitalizaciji v prejšnjem mandatu. Letos se zanjo ni odločila, ker zagotovo ne bi bila zadnja. Župani občin regije SAŠA pa naj bi se strinjali, da bi 3 bilo treba najti način, kako pomagati pri obratovanju žičnic, a bi morali prej dejavnost razdeliti na gostinski in žičniški del, ker v prvega občine niso pripravljene vlagati. Kmalu naj bi to prepovedal tudi zakon. Upanje, da bi se poslovanje Golt popravilo, so vlagali v gradnjo štirisedežni-ce, a niso uspeli pridobiti zemljišča. Župnija ga zahteva nazaj, denacionalizacijski postopek še ni končan. Žal bo kmalu poteklo gradbeno dovoljenje zanjo. Delo družbe Golte je močno pohvalil svetnik Anton De Costa (SDS), ki je poudaril, da gre za biser, ki igra veliko vlogo pri kvaliteti življenja v regiji. Mišo Letonje (SLS) je imel več pomislekov v zvezi s financiranjem in lastništvom smučarskega centra. Ker se vse začne in konča pri denarju, se je vprašal, kako je v resnici z lastništvom. Znano je, da sta večinska lastnika HTZ in Premogovnik Velenje, kar pa je po besedah dr. Franca Žerdina (SD) trenutno verjetno težava tudi pri iskanju novih lastnikov ali solastnikov družbe. Položnice za smeti bodo višje Tina Kramer iz družbe Simbio je predstavila poslovanje družbe, ki v Bukovžlak odvaža in odlaga tudi komunalne odpadke iz mestne občine Velenje. Najemnina za regijski center odpadkov RCERo je za velenjsko občino lani znašala dobrih 180 tisoč evrov, z vsemi ostalimi stroški pa je občina koncesionarju plačala dobrih 205 tisoč evrov. Količina v regijskem centru obdelanih odpadkov iz MO Velenje je bila 6300 ton odpadkov. Približno toliko naj bi jih bilo tudi letos. Ker pa v regijskem centru za odpadke izvajajo številne investicije - letos bodo poskrbeli za dodatno izločanje embalaže, kar zahteva EU, se bo cena za gospodinjstva spremenila. Koliko višja naj bi bila, bo znano po junijski seji, v družbi Simbio pa zagotavljajo, da bodo ostali najcenejši center v Sloveniji. Babici in dedku kršene človekove pravice Ljubljana, 23. maja - Upravno sodišče je ugotovilo, da so bile ob odvzemu fantkov iz Velenja kršene ustavne in človekove pravice tako babici kot dedku. Dečka po tej odločbi ostajata pri novi rejniški družini. Upravno sodišče namreč ni ugodilo zahtevku babice Marije Otore-pec, da se dečka do pravnomoč- nosti odločitve vrneta k starima staršema. Medijsko odmevna zgodba se je začela 30. marca, ko so predstavniki Centra za socialno delo Velenje brez vednosti starih staršev odpeljali njuna vnuka iz vrtca v Slovenj Gradcu in ju namestili v rejniško družino. CSD Velenje se bo na sodbo upravnega sodišča v zvezi z odmevnim primerom dečkov pritožil, saj je mnenja, da »z odvzemom otrok očetu in namestitvijo v rejniško družino z ničemer ni bilo poseženo v pravico do družinskega življenja babice«. Ob tem CSD navaja, da je ugotovitev sodišča, da je bila babici kršena pravica do družinskega življenja, nejasna. Prav zaradi konkretnega primera pa je zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak SDS vložila interpelacijo. a mkp ■ S 037770000 www.mega-m.si Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO Gorenje uspešno sklenilo prvo četrtletje Krepitev prodaje inovativnih aparatov in premijskih blagovnih znamk se je obrestovala - Četrtletje sklenili s 6,8 milijona evrov dobička iz poslovanja in 600 tisoč evri čistega dobička 26. maja 2016 Delavci TEŠ so ogorčeni V Termoelektrarni Šoštanj zaradi zadnjih dogodkov vlada prava drama. Nanjo opozarjajo številni klici obupanih delavcev tudi z objokanimi glasovi, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z nastalim položajem. Direktor sicer zatrjuje, da so vse aktivnosti podpisa novih pogodb usklajene s socialnimi partnerji in zakonodajo, delavci pa pravijo drugače. »Na pol naj bi mi znižali plačo,« je dejal eden izmed njih in dodal, da se s tem nikakor ne mislijo sprijazniti. Huda stiska številnih delavcev, ki so vse do prejšnjega torka še vseeno upali na drugačno rešitev, je postala sedaj realnost. 172 zaposlenih je takrat v podpis dobilo nove pogodbe za primerna delovna mesta. Dobra polovica jih je te do konca tedna tudi podpisala. Zdaj pa dobiva pogodbe še 118 presežnih delavcev, katerih večino naj bi preusmerili na druga delovna mesta ali pa jim poiskali delo pri drugih delodajalcih. Vse to naj bi bilo po zagotovilih vodstva skladno z novo sistemizacijo, prejšnje pogodbe o zaposlitvi pa naj ne bi bile skladne s kolektivnimi pogodbami. Sindikat Teša je prejšnji teden oblikoval stavkovni odbor, do konca tedna pa bodo odločali o morebitni stavki. Do takrat imajo namreč delavci Teša čas za podpis novih pogodb. Sindikat pa je včeraj organiziral tudi praznovanje 60-letnice Termoelektrarne Šoštanj. GOSPODARSKE novice a mz Mira Zakošek Velenje, 20. maj - Nadzorni svet Gorenja je ugotovil, da se je dobro poslovanje Skupine Gorenje v zadnjem lanskem trimesečju preneslo tudi v letošnje leto. Tako so tromesečje sklenili s 6,8 milijona evrov dobička iz poslovanja in 600 tisočaki dobička, kar je precej bolje kot lani v tem času. Na to so v veliki meri vplivale strukture v prodaji aparatov in novi trgi. Na območju vzhodne Evrope je bila prodaja višja v Sloveniji, na Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji, Bolgariji, Črni gori in Makedoniji. Kar 30-odstotno rast so zabeležili na trgih Rusije in Ukrajine, kjer so okrepili tudi tržni delež. Na zahodu Evrope so prodajo povečali na Nizozemskem, kjer prav tako krepijo svoj tržni delež. Večjo prodajo so ustvarili še v Severni Ameriki, na Kavkazu, v Aziji ter Braziliji. K izboljšanju prodajne strukture je prispevalo povečevanje deleža Tatjana Podgoršek Mizarstvo Meh iz Velenja sodi med najstarejše tovrstne obratovalnice v Šaleški dolini. Prihodnje leto bo praznovalo 80-le-tnico obstoja, danes pa tradicijo družinskega podjetja nadaljujeta Matjaž in Marko, ki predstva-ljata že tretji generaciji družine. Vse večja prednost opreme po naročilu Kot sta zagotovila sogovornika, so danes precej razširili obseg proizvodno-prodajnega programa, a še vedno ostaja njihova proizvodnja usmerjena v izdelovanje notranje opreme, kjer je konkurenca zelo velika. »Ne samo tuja, ampak tudi domača,« dodajata. Na vprašanje, kako lahko s tako ozko specializirano dejavnostjo konkurirata ponudbi velikih sistemov s pohištvom, sta odgovorila: »Prilagodljivost zahtevam strank je tržna priložnost. Vse več ljudi namreč prepoznava prednost izdelave opreme po naročilu pred serijsko proizvodnjo in so za to pripravljeni tudi več odšteti. Pri izbiri izvajalca pa bolj kot tradicija oziroma dolgoletne izkušnje štejejo reference, kakovost opravljenega dela in dokaj točni roki inovativnih in premijskih aparatov ter izdelkov pod premijski-ma blagovnima znamkama Asko in Atag. 285,5 milijona prihodkov Skupina Gorenje je v letošnjih prvih treh mesecih ustvarila 285,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 6,5 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 6,8 milijona evrov in je bil za skoraj 52 odstotkov višji kot v prvem četrtletju lani. Prihodki temeljne de- javnosti Dom so dosegli 242,7 milijona evrov (8,4 odstotka več kot v enakem obdobju 2015) in so skladni z načrtovano dinamiko prihodkov. dobave.« Pri tem niso zanemarljiva nenehna vlaganja v posodabljanje opreme, velika prednost je urejena spletna stran ter občasno oglaševanje. Med njihove večje poslovne partnerje sodi trgovski sistem Mercator. Kakovostno delo še omogoča primeren zaslužek Večino potrebnega materiala nabavijo v Sloveniji, saj je domača lesna surovina zelo kakovostna, česar pa predelovalci ne znajo vedno najbolje izkoristiti, menita. Na domačem trgu ima Številne proizvodne novosti Uspešno so uresničevali tudi program racionalizacije in omejili stroške materialov in surovin, logistike, garancijskih posegov in dela. Na 3,1 odstotka prihodkov od prodaje pa so povečali vlaganja v razvoj. Med drugim so prenovili vgradne podpultne hladilno-zamrzovalne aparate širine 600 mm, pralne stroje polnitve 10 kg za strateškega partnerja Panasonic, linijo premijskih vgradnih pečic Asko Craft in na trg umestili novo linijo pomivalnih strojev srednjega cenovnega razreda. V marketing so za boljše tržnokomunikacijske in prodajne podpore vložili 6,2 milijona evrov, kar predstavlja 2,2 odstotka prihodka. Uprava Gorenja je zadovoljna, da so razmere na trgih tudi v teh mesecih stabilne. Poleg prodaj- nih aktivnosti bodo namenili veliko pozornosti nadaljnjemu razvoju novih izdelkov, optimizira-nju oskrbne verige in nadaljnjim organizacijskim izboljšavam. ■ Mizarstvo Meh blizu 80 odstotkov poslovnih partnerjev, preostalih 20 odstotkov pa na tujih trgih, na katerih prednjačijo Avstrija, Italija in Nemčija. Položaj podjetništva v Sloveniji - menita Matjaž in Marko Meh - ni tako slab, še zdaleč pa ne rožnat. Trg je neizprosen, iz prakse pa zaznavata, da kakovostno delo omogoča primeren zaslužek. »Sicer nimava izkušenj, a če bi imela možnost urediti položaj malega gospodarstva, bi bil med prvimi ukrepi zmanjšanje prispevkov za državo.« Konec postopka presežnega primanjkljaja? Evropska komisija je za Slovenijo predlagala končanje postopka presežnega primanjkljaja. Kot ugotavlja, je Slovenija leta 2015 znižala primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja, s čimer je izpol- Za zdaj širjenja proizvodnje ne načrtujejo, ampak ostajajo pri izdelavi notranje opreme za gospodinjstva in poslovne sisteme. Bodo pa več pozornost kot doslej namenili povečanju izvoza. Ta naj bi v bližnji prihodnosti dosegel blizu 40 odstotkov. Je prednost, če je njun oče (ki je pred njima tlakoval pot podjetju) predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije? »Nikakor. Zaradi tega Mizarstvo Meh nima več dela. Vpraša pa nas marsikdo, ali smo v sorodu,« sta še povedala Mehova. a nila pogoje v okviru pakta stabilnosti in rasti. Evropska komisija predlaga Svetu končanje postopka presežnega primanjkljaja tudi za Ciper in Irsko. Slovenija si letos prizadeva za 2,2-odstotni primanjkljaj. Vlada pa si je za cilj zadala uravnotežen proračunski položaj do leta 2020. Gradbeništvo stopica na mestu Mnogi menijo, da je ena od možnosti boljšega poslovanja države večji zagon del v gradbeništvu, vendar nam ne gre najbolje. Tako je obseg gradbenih del v območju evra marca v primerjavi s februarjem upadel za 0,9 odstotka, v letni primerjavi za 0,5 odstotka. Toda največji upad je zabeležila Slovenija - na mesečni ravni 8,5-odsto-tnega, na letni pa celo 36,7-od-stotnega. Reforme so nujne Poslovanje slovenskega gospodarstva je bilo lani zelo dobro, a generalni direktor GZS Samo Hribar Milič pravi, da ga je treba nujno analizirati primerjalno, v širšem kontekstu. Če nas bodo ti podatki uspavali, nas bodo višegrajske države, s katerimi se primerjamo in ki tudi rastejo, hitro prehitele. Zato GZS vztraja, da je nujno, da se čim prej izpeljejo davčna, pokojninska, zdravstvena reforma in reforma trga dela, pa tudi optimizacija in racionalizacija javnega sektorja. Javno porabo pa je nujno treba obrzdati. Prav to pa bo očitno zelo težko, saj se napovedujejo nove stavke delavcev javnega sektorja. Tudi Bruselj nas ravno ne boža zaradi dosežkov v preteklem obdobju. Tako smo dobili štiri priporočila z več konkretnimi predlogi za proračunsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu. Evropska komisija je znova poudarila izzive v pokojninskem in zdravstvenem sistemu, poziva pa tudi k ukrepom na trgu dela in izboljšanju pogojev financiranja za podjetja. Komisija pravzaprav pričakuje, da do konca leta 2017 sprejmemo reformo pokojninskega sistema in v tem času pripravimo ali uredimo tudi ostale naloge. ECE z energijo iz obnovljivih virov Družba ECE Celje je lani dobavila gospodinjstvom in malim poslovnim kupcem 628 GWh električne energije iz obnovljivih virov - vode, sonca, bioma-se in bioplina. Kot pravijo, so s tem okolju prihranili dobrih 414 tisoč ton emisij CO2. Zanimiv je tudi tale podatek. Z domačimi viri energije je Slovenija lani zadovoljila le 52 odstotkov potreb po energiji, energetska odvisnost pa je bila visoka, dosegla je 48 odstotkov in je bila občutno višja kot leto pred tem, ko je bila 44-odstotna. Največ zaslužijo v Lichtensteinu Povprečne plače v Evropi so zelo različne. Najvišje neto plače imajo v Lichtensteinu, in sicer v povprečju 5.314 evrov. Na drugem mestu in precej zadaj pa so Švicarji s 3.994 evri. Naša povprečna plača je marca 2016 znašala 1034 evrov, in če jo primerjamo z najrazvitejšimi, je seveda skromna. Če pa jo primerjamo z državami na Balkanu (s katerimi smo nekoč delili skupno ekonomsko usodo), so razlike tudi občutne, a v našo korist. Hrvati v povprečju zaslužijo 752 evrov, Črnogorci 488 evrov, Makedonci na repu pa komaj 354 evrov. Še huje je na vzhodu Evrope. Povprečna plača v Ukrajini je pravi evropski obup, saj znaša le 130 evrov. Če ste kdaj sanjali o enakomernem evropskem razvoju, potem ste očitno živeli še eno od številnih iluzij. a Mz > Gorenje je v letošnjem četrtletju ustvarilo 6,5 odstotka več prihodkov in skoraj 52 odstotkov več dobička iz poslovanja V prihodnje več na tujih trgih Mizarstvo Meh iz Velenja med najstarejšimi tovrstnimi obratovalnicami v Šaleški dolini -Štejejo reference in kakovost storitev Marko in Matjaž Meh: »V minulih letih smo zadovoljili marsikaterega zelo zahtevnega naročnika, saj je za nas izdelava tehnološko kompleksne opreme vedno znova izziv.« > Prodaja malih gospodinjskih aparatov se je povečala za 18 odstotkov Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 5 GOSPODARSTVO 5 339 zaposlenih 26. maja 2016 Konec leta naj bi bilo v TEŠ Termoelektrarna Šoštanj je prejšnji ponedeljek zaznamovala 60-letnico delovanja -Jubilej pa prinaša tudi poslovno in kadrovsko prestrukturiranje - V poslovnem načrtu je predvideno, da bo poleg bloka 6 do leta 2023 v omejenem obsegu obratoval še blok 4 in plinske turbine, blok pet pa je v konzervaciji Mira Zakošek V ponedeljek, 16. maja, je Termoelektrarna Šoštanj zaznamovala 60-letnico svojega delovanja. Jubilej so praznovali z odprtjem razstave vrtčevskih otrok, slovesnost pa načrtujejo proti koncu poletja. Trenutno so sredi poslovnega in kadrovskega prestrukturiranja. Vprašanja na to temo smo zastavili direktorju mag. Armanu Koritniku. Termoelektrarna Šoštanj torej obeležuje pomembni jubilej -60-letnico delovanja, bo kaj časa za praznovanje? »V ponedeljek, 16. maja, na dan obletnico 60-letnice, sem vsem zaposlenim čestital ob pomembnem jubileju. Pripravili smo tudi likovno razstavo risb, ki so jih narisali otroci Vrtca Šoštanj na temo Moje mesto. Razstava je odprta v avli TEŠ, vsi vljudno vabljeni na ogled. Veliko otrok je narisalo kar dimnik. Zanimiva razstava. Slavnostni dogodek pa bo potekal pozno poleti, ko bomo pripravili tudi vrsto aktivnosti ob tem pomembnem prazniku.« Ob jubilejih se zazremo tudi v prihodnost in delamo nove načrte. Kolikor vem, ti za Termoelektrarno še niso povsem oblikovani. Je že znana usoda bloka 5? »TEŠ ima v tem trenutku jasno oblikovan načrt, ki ga je potrdil lastnik, in sicer do leta 2020. Pa tudi pogled naprej je znan. Trenutno imamo dobro delujoč blok 6, pripravljeni dve plinski turbini, s katerima lahko nudimo terciarno energijo in tudi zagonsko paro za blok 6. Do leta 2023 je operativen tudi blok 4, sicer v omejenem obsegu, a nam to omogoča dokaj zanesljivo oskrbo Šaleške doline s toploto. Letno lahko proizvedemo malo več kot 4000 GWh električne energije. Blok 5 je v fazi konzervacije in ne izpolnjuje pogojev za obratovanje.« In nimate načrtov, da ga usposobite? »Za zdaj je tako, kot sem povedal.« Ste se kadrovskega prestrukturiranja lotili s predpostavko, da tega bloka ne bo več? »Prestrukturiranje ima za osnovo poslovni načrt in strateške usmeritve lastnika. Upoštevana so bila vsa relevantna dejstva na dan priprave programa prestrukturiranja. Verjamem, da bomo imeli na daljši rok vsaj še en termo objekt, se pravi poleg bloka 6 predvsem zaradi zanesljivosti proizvodnje in prodaje električne in toplotne energije.« Ste program kadrovskega prestrukturiranja uskladili s socialnimi partnerji, oni namrečpra-vijo, da ni socialnega dialoga? »Program presežnih delavcev in tudi prestrukturiranja je bil večkrat predstavljen socialnim partnerjem in tudi vsem zaposlenim. Je pa res, da je v tako kritičnih razmerah iluzorno pričakovati soglasje pri tako pomembnih ukrepih, ki jih terja poslovanje družbe. Moj ključni cilj od samega začetka je storiti vse, da noben delavec iz TEŠ ne odide na Zavod za zaposlovanje. Če uresničimo pripravljen program presežnih delavcev, je to zelo realna možnost, da vsem delavcem zagotovimo delo. Kaj je pravzaprav predvideno: koliko delavcev naj bi ohranilo sedanja delovna mesta, koliko bi jih preusposobili, dejali pa ste že, da odpuščati za zdaj ne nameravate? »Program presežnih delavcev predvideva prerazporeditev 92 zaposlenih oziroma prezaposlenih znotraj TEŠ na druga odprta delovna mesta. Najbolj kritičnih v tem trenutku je 25 delovnih mest. Se pa trudimo, da jim zagotovimo zaposlitve pri delodajalcih v regiji in tudi širše, seveda upoštevamo tudi skupino HSE, v katerem se je tudi pokazalo kar nekaj možnosti. Če uspešno realiziramo program, bo imela Termoelektrarna Šoštanj konec letošnjega leta zaposlenih 339 delavcev, danes pa nas je 358.« Vzporedno s tem menda odpovedujete tudi pogodbe zunanjim izvajalcem (njihovo delo naj bi prevzeli vaši zaposleni). Katerim? »Vsa dela, ki jih bomo lahko opravili kvalitetno sami, bomo v tej situaciji tudi prevzeli nazaj. Več bo znano v naslednjih mesecih. Ravno zaradi teh potez bomo tudi lahko obdržali zaposlene.« Koliko zaposlenih naj bi imel TEŠ po končanem prestrukturiranju in do kdaj naj bi ta plan uresničili? »Program kadrovskega prestrukturiranja bomo zaključili letos v nekaj mesecih. Kot sem dejal, bomo imeli 339 zaposlenih.« Gre res v novih pogodbah za pre-polovljene plače? »Vse pogodbe, ki so in bodo ponujene zaposlenim na osnovi nove sistemizacije, so stoodstotno skladne z veljavnimi predpisi družbe TEŠ in upoštevajo kolektivno pogodbo v dejavnosti kot tudi podjetniško kolektivno pogodbo. Treba pa se je zavedati, da je družba TEŠ na pragu insolventnosti, da je v letu 2015 ustvarila več kot 450 mili- jonov evrov izgube. Dobro vem, da družbe ne bomo rešili z zniževanjem plač in omejevanjem pravic zaposlenim, a prilagoditi se je treba situaciji in pogledati v prihodnost. Na osnovi ocene poslovanja do leta 2020 bo družba TEŠ na koncu tega obdobja poslovala pozitivno. To štejem za velik uspeh in tudi za motivacijo vseh zaposlenih, da uresničimo zastavljene cilje.« Povedali ste, kako ste poslovali lani, kako pa v letošnjih mesecih? »Letos imamo v proizvodnem načrtu nekaj čez 4000 GWh električne in toplotne energije. Prvi štirje meseci so malo pod planom predvsem zato, ker smo za blok 4 dobili dovoljenje šele 29. februarja, se pravi prva dva meseca z njim nismo obratovali. Vendar verjamemo, da bomo to v naslednjih mesecih lahko tudi nadomestili.« Poskusno obratovanje bloka 6 gre h koncu. Je uspešno in kdaj računate, da ga boste sklenili? »Prejšnji teden smo oddali vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja upravnemu organu, v njej pa so izpolnjeni vsi kriteriji, ki so bili postavljeni za pridobitev le-tega. Obratovanje je dobro, rešiti pa bo potrebno še nekaj porodnih težav, kar bolj ali manj uspešno usklajujemo z družbo Alstom.« a Pegaz, d.o.o., 25 let zgodbe 25 let zagotavljanja varnega in stabilnega delovanja računalniških sistemov v savinjsko-šaleški regiji in širše Kdor pozna Matjaža Osojnika, direktorja podjetja Pegaz, ve, da je preudaren univ. dipl. inž. elektrotehnike, Titov štipendist, mladi up AOP Gorenja konec osemdesetih let, direktor Pegaza in odgovoren podjetnik pa je, kot z nasmehom na obrazu sam pravi, postal: »... silom prilike. Bili smo mladi in naivni, iskali smo nove izzive. Prvi produkt in kupca smo imeli. Tako naj bi tudi nadaljevali, a ... « Poznate zgodbo?! Klasični start up podvig. Tudi Pegaz ni bil prav nič drugačen. Pet ustanovnih članov, vsak strokovnjak na svojem področju. Matjaž Osojnik, področje računalniške opreme, Franjo Herlah, programska oprema, Ajša Pučnik, programske analize, dva kolega, od katerih naj bi eden prevzel poslovodstvo, ampak nista nadaljevala že po prvih nespodbudnih mesecih. Pegaz je ostal brez direktorja. Kdo od IT-strokovnjakov bo prevzel kramljanje ob kavicah, poslovne sestanke, trženje? Da ta izziv skoka iz lastne kože ne bi bil premalo, omenimo tudi naravo časa, v katerem je Pegaz udaril s kopitom ob tla in ustvaril svoj vrelec. Podjetje Pegaz je bilo ustanovljeno 7. maja 1991, tik pred izbruhom osamosvojitvene vojne za Slovenijo in razpadom Jugoslavije. V enakem vzdušju se je tudi Pegaz prebijal skozi ruševine dobre ideje o skupni poti. Preživeti ali se vrniti v Gorenje? Resnica ali izziv? Odločili so se Z leve: Tatjana Blagotinšek, Ivo Ostovršnik, Marko Osojnik, Matjaž Osojnik, Matija Bencik, Damjan Lemež za oboje in Matjaž je prevzel krmilo. S pridobitvijo naročila za postavitev računalniške infrastrukture za BSH Hišni aparati, d.o.o. Nazarje se zgodba spodbudno nadaljuje še s številnimi naročniki v Zgornji Savinjski dolini. Podjetje se okrepi še s Tatjano Bla-gotinšek, odločno damo, ki še zdaj s svojo prijazno energičnostjo skrbno povezuje delo fantov, in Markom Osojnikom, ki podjetju prispeva izvirne in praktične sistemske rešitve. Do leta 2004 tudi preostala ustanovna člana Ajša in Franjo sledita svojim novim izzivom. Pegaz dopolni ekipo še z dvema strokovnjakoma Ivom Ostovršnikom in Damjanom Lemežem. Sledijo zlata leta Pegaza med letoma 2007 in 2010. Tudi Pegaz oplazi recesija, a uigrana ekipa, povečana še z mlado krvjo Matijem Bencikom, in odgovornim vodstvom do zdaj ohranja ponudbo storitev nemoteno in dosledno. Nikoli v 25 letih si niso dovolili biti blokirani, in kot je v intervjuju poudaril vodja informatike v Izletniku Celje Justin Medved: »... iskreno, brez olepševanja lahko trdim, da so se vedno držali dogovorjenega, kar ti zelo veliko pomeni, če skrbiš za tako kompleksen računalniški sistem, kot ga ima Izletnik Celje.« Mag. Sabina Grm, Lekarne Velenje: »Številne spremembe in predvsem zahteva po hitri odzivnosti terjajo od ponudnikov vzdrževanja informacijske tehnologije v lekarnah veliko znanja in dobro organizacijo. Te odlike smo v podjetju Pegaz, d. o. o., prepoznali že pred veliko leti.« Ker v Pegazu praznujejo 25 let, hvaležni za vso podporo in poštene poslovne odnose naročnikov, na katere so se lahko naslonili v teh letih vzponov in padcev, pravi Matjaž Osojnik: »Želimo si, da se v zgodbi Pegaza prepoznate vsi njegovi naročniki. Z nami ste soustvarjali zgodbo, brez vašega zaupanja je ne bi bilo. Naš 25-letni uspeh je tudi vaš. Z vašim nemotenim delom in našo zavezo h kakovosti in odzivnosti zgodbo uspešno nadaljujemo in jo širimo naprej v nove izzive.« Več o celostni integraciji računalniških sistemov preberite na www.pegaz.si. Adriatic Slovenica ponuja nove možnosti Celje, 17. maja - Zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS) je konec novembra lani praznovala 25 let uspešnega poslovanja. Minula leta so bila v znamenju rasti, saj danes zaseda AS po tržnem deležu drugo mesto med slovenskimi zavarovalnicami. Zaupa ji več kot 600 tisoč zavarovancev, lani pa so zbrali 297 mio evrov premije in izplačali za 213 mio evrov škod. Podobno poslovanje pričakujejo tudi letos. Pogled v prihodnost je usmerjen predvsem v razvoj osebnih zavarovanj. Poslovna enota zavarovalnice v Celju uspešno posluje že od leta 1991 in je pristojna za celjsko območje, Savinjsko in Šaleško dolino, Zasavje, Kozjansko ter Posotelje in Posavje. Zaposluje 70 sodelavcev, ki jih vodi direktor Srečko Dobelšek, zaupa pa jim skoraj 54 tisoč zavarovancev. Leta 2015 so zbrali 23,4 mio evrov premij in izplačali za 16,4 mio evrov škod. Po besedah predsednika uprave Gabrijela Škofa tudi v AS-u beležijo enake trende, kot so značilni za slovenski zavarovalni trg. »V letošnjih prvih treh mesecih smo zbrali za 80 mio evrov premij, kar je skladno z načrti, in izplačali za 49 mio evrov škod. Škofje precej novosti napovedal pri zdravstvenih zavarovanjih, pri katerih nameravajo odpreti tudi svojo ambulanto za zavarovance. Ta bo najprej začela delovati v Ljubljani, predvidoma še v tem mesecu, ob dobrem odzivu zavarovancev pa tudi v Kopru in nekje na Štajerskem. Razmišljajo tudi o ureditvi bolnišnice za zavarovance. Sicer pa je zavarovancem že sedaj na voljo AS-ov krog varnosti. Novost je tudi zavarovalničin portal Moj AS, ki omogoča zavarovancem vpogled v vse sklenjene zavarovalne premije in izplačane škode. a Direktor TEŠ mag. Arman Koritnik: »Na dan jubileja smo odprli razstavo del otrok iz šoštanjskega vrtca, slovesnost ob jubileju pa načrtujemo proti koncu poletja.« Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA "»WAS 26. maja 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 18. maja Na slavnostni akademiji v Mariboru je premier Miro Cerar o dogodkih v Pekrah pred 25 leti povedal, da so simbol brezpogojnega združenja Slovenk in Slovencev. Na slovesnosti ob 26. obletnici oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite pa so se iz vseh strani vrstili pozivi k enotnosti, kakršna je družbo prevevala v obdobju osamosvajanja. Predsednik države Pahor je za drugega namestnika predsednika Računskega sodišča v imenovanje državnemu zboru predlagal Mojco Planinšek, vrhovno državno revizorko. vama očital, da si želita avtoritarnega vodstva po vzoru ruskega predsednika Putina. Nekje nad grškim morjem je izginilo letalo egiptovskega letalskega prevoznika. Petek, 20. maja V Ljubljani so postavili betonsko konico minaretu, s čimer se je zaključila prva faza gradnje islamskega versko-kulturnega centra pri nas. Po sporočilu ministra Kopriv-nikarja je zdaj sporočilo v javnost poslal vodja sindikatov javnega sektorja. »Od tega trenutka se sindikati v javnem sektorju za- Predsednika sta v Sloveniji sprejela namestnika direktorja ameriške obveščevalne agencije Cia. Premier Miro Cerar in predsednik republike Borut Pahor sta na naših tleh sprejela namestnika direktorja ameriške obveščevalne agencije Cia Davida Co-hena. Novi avstrijski kancler Christian Kern je s tremi novimi ministri vendarle dopolnil vlado. Četrtek, 19. maja V okviru programa premestitve je v Slovenijo prišla prva skupina prosilcev za azil iz Italije. Namestili so jih v azilni dom na Viču. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po seji vlade povedal, da vlada do dogovora o sistemskih zakonih končuje pogajanja z javnim sektorjem. Evropska komisija je v poročilu o programu za premestitev in čenjamo pripravljati na konflikt, do katerega bo očitno prišlo jeseni, če se bo uresničila napoved ministra za javno upravo,« je opozoril Branimir Štrukelj. Državni zbor je za novega ministra za kulturo z 51 glasovi za potrdil pisatelja in politika Toneta Peršaka. Minister Koprivnikar je dejal, da vlada pogajanja z javnimi sektorji zaenkrat končuje. preselitev beguncev med državami članicami EU ugotovila, da je napredek nezadosten. Mediji so poročali, da je po zaprtju balkanske begunske poti v begunskem taborišču v Idome-niju v Grčiji ostalo okoli 10 tisoč ljudi, taborišče pa je postalo zlata jama organiziranega kriminala. Na Poljskem in Madžarskem so se ostro odzvali na besede nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je drža- Tone Peršak je z 51 glasovi podpore poslancev postal novi minister za kulturo. Sirska vlada je z zavezniškimi silami od upornikov spet zavzela večje območje jugovzhodno od Damaska, tudi ključno mesto Deir al Asafir. Moskva je predlagala, da bi Rusija in ZDA, ki trenutno zračne napade v Siriji izvajata ločeno, prihodnji teden začeli skupne operacije proti džihadistom na sirskem ozemlju. Egiptovska mornarica je severno od Aleksandrije našla razbitine letala in osebne predmete potnikov, ki so bili pogrešani od dne pred tem. Sobota, 21. maja Na slovesnosti ob 25. obletnici pekrskih dogodkov je bil po desetih letih znova podeljen častni znak svobode. Vročen je bil prvemu ranjencu v dejavnostih za samostojno Slovenijo Borisu Frasu. Člani Zavezništva Alenke Bra-tušek so na programskem kongresu spremenili ime stranke: Častni znak svobode je prejel prvi ranjenec v dejavnostih za samostojno Slovenijo. preimenovala se je v Zavezništvo socialno liberalnih demokratov. Grški sodniki so v primeru nekega sirskega begunca razsodili, da ne bi smel biti vrnjen v Turčijo, ker ta ni varna država. To je vzbudilo dvome o sporazumu EU-Turčija. V Zagrebu se je zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nestrinja-nje s splavom, z naslovom »Nacionalni pohod za življenje«. Nekaj sto ljudi pa je protestiralo proti protestnikom. Pri iskanju črne skrinjice so raziskovalci uspeli potrditi, da se je znotraj kabine letala EgyptAi-ra, ki je v četrtek strmoglavilo v Sredozemsko morje, pred usodno nesrečo sprožil dimni signal. Nedelja, 22. maja V Avstriji so volili predsednika države. Bilo je izjemno napeto, saj so bili glasovi kandidata Svobodnjakov Norberta Hofer-ja in glasovi kandidata Zelenih Alexandra Van der Bellena povsem izenačeni. no bitko za novega predsednika Avstrije dobil kandidat Zelenih Alexander Van der Bellen. V Carigradu se je začel dvodnevni prvi svetovni humanitarni vrh, na katerem so se že slišali pozivi k okrepljeni pomoči trpečim na kriznih območjih. V napadih na mesti Džabla in Tartus, ki ju nadzoruje sirska vlada, je bilo ubitih več kot 120 ljudi, za kar je odgovornost prevzela t. i. Islamska država. Tjaša Zajc Na volilni dan še ni vedel, da je novi avstrijski predsednik. Na zahodu Avstrije pa je prišlo do tragedije. 27-letni moški je na koncertu v motorističnem klubu začel streljati in ubil dva človeka, nato pa ustrelil še sebe. V Turčiji je vladajoča stranka Stranka za pravičnost in razvoj na izrednem kongresu za svojega novega predsednika potrdila Binalija Yildirima, s čimer je dosedanjemu ministru za promet pripadel še premierski položaj. Med letnim nagovorom predsednice Michelle Bachelet na kongresu so v Čilu izbruhnili nasilni protesti, v katerih je umrl en človek. Po več dneh obsežnih padavin in plazov je v Šrilanki umrlo najmanj 71 ljudi, pogrešanih pa naj bi jih bilo še 127. Ameriško brezpilotno letalo je v napadu v Pakistanu ubilo voditelja afganistanskih talibanov mulo Aktarja Mansurja. Ponedeljek, 23. maja Andrej Čuš, najmlajši poslanec poslanske skupine SDS, se je odločil, da bo zapustil tako poslansko skupino kot stranko. Sledila so ugibanja, ali se bo usul plaz odstopov. Izvedeli smo, da je dramatič- Grška vlada sprejema reforme, protestnikom navkljub. Kljub številnim protestom pred parlamentom je grška vlada v zameno za nova posojila sprejela povišanje davkov in nove proračunske reze. Torek, 24. maja Naš premier Miro Cerar je v okviru svetovnega humanitarnega vrha o spoštovanju humanitarnih norm, ki varujejo človečnost, nastopil na okrogli mizi v Carigradu. V govoru je poudaril, da je temelj učinkovite pomoči upoštevanje humanitarnega prava. Po odločitvi upravnega sodišča, da so bile v primeru odvzema »koroških dečkov«, ki ga je opravil CSD Velenje konec letošnjega marca, tako otrokoma kot starima staršema krščene ustavne in človekove pravice, se je veliko govorilo o podpori ministrici Anji Kopač Mrak. Po vložitvi interpelacije s strani SDS, so tudi v SMC in DeSUS napovedali, da pričakujejo odgovore. Zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bila vložena interpelacija. V Avstriji so se po izgubi predsedniškega stolčka svobodnjaki pripravljali na prihodnost. Njihov vodja je dejal, da so močnejši kot kdaj prej ter da bodo zmagali na naslednjih parlamentarnih volitvah. V Franciji so se zaradi reforme trga dela delavci osmih francoskih rafinerij odločili za stavko, s katero so preprečevali dostop do skladišča goriva. Goriva v tej državi je že primanjkovalo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je posvaril, da bi turški parlament lahko blokiral dogovor med Ankaro in EU glede beguncev, če ne bo vizum-ske liberalizacije za turške državljane. Zdrave izbire "Med znanstveniki imamo vic na temo sodobnega stresa. Če greš v zahodni Evropi v trgovino po čaj, te na polici čaka 120 vrst čaja. V Vzhodni Evropi imaš... čaj. Torej je že bilo nekaj na teorijah, da je komunizem dobra stvar," mi je pred časom dejal nizozemski raziskovalec Victor Kallen, ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem zdravja in zdravega življenjskega sloga. Raziskave so pokazale, da je optimalno število izbir, ki jih ljudje še lahko obvladujemo, tri. Pa v trgovini sploh obstaja živilo, ki bi bilo na voljo le v treh različicah? Z družbenim napredkom, razvojem storitev, tehnologij, teorij, ideologij smo si uspeli pošteno zakomplicirati življenja. Zdi se, da je vsega na pretek, čeprav nam morda ni vse dosegljivo. Ko se odločamo za počitnice, imamo na izbiro ogromno prenočišč, ko se odločamo o gibanju, ogromno športov, za hrano restavracijah ... Na koncu je vsega preveč, da bi se nenehno odločali na osnovi analiz, zato se odločamo hitro, po priporočilih. Ali znižamo pričakovanja in se odločimo za prvo stvar, paket, destinacijo, ki nam je všeč. Delamo po občutku. Izid je lahko loterija: če se izkaže, da je bila naša izbira dobra, bomo ponosni na svojo intuicijo. Če se izkaže, da je bila slaba, nas bo jezilo, da si nismo vzeli nekaj več časa za pregled ponudb in informirano odločitev. V zvezi z občutki, mnenji in izkušnjami uporabnikov so v delitveni ekonomiji zrasle številne platforme za izmenjavo mnenj, za lažje izbiranje. Ko bo digitalizaciji sledilo še zdravstvo, se bomo tako še bolj intenzivno odločali še pri iskanju zdravnika. Ljudje imajo radi hitre rešitve, enostavne nasvete, navodila, recepte. Priporočila. Ko verjameš, da nekaj deluje, ko se zanašaš na mnenje nekoga, ki se ti zdi tebi podoben, pričakuješ rezultate, ki so jih opisovali drugi. Rezultat brez truda. To je tudi lažje, ker je negativen izid avtomatsko krivda nekoga drugega, ne nas samih. Za slabo kosilo je kriv recept, za potovanje agencija, za prekomerno težo slaba dieta, ki nam ni pisana na kožo. Včasih je res lahko težava v tem, da smo izbrali slab produkt, drugič je naša drugačna izkušnja posledica osebne drugačne percepcije ter posledično doživljanja. Lahko slediš vsem mogočim zdravstvenim priporočilom, pa to še zdaleč ne pomeni, da ne boš zbolel. Kaj ima z izbiranjem zdravje? Ena od pomembnih ugotovitev raziskovalcev zadnje čase je, da sta zdravje in staranje tako zelo odvisna od individualnih karakteristik, da je edini smiselen recept v širšem smislu zmernost. Pri vseh stvareh. Pozitivnih učinkov ni mogoče izolirati. Fizična aktivnost je koristna za več organov, a ne sme biti pretirana. Enako uravnotežena, a raznolika prehrana. Zmernost. Košček čokolade nas lahko poživi, zaradi cele čokolade nam bo slabo. Raziskovalci ugotavljajo tudi, da je za zdravje blagodejno, da se vsake toliko časa omejujemo pri količini hrane, tako v količinskem kot kaloričnem smislu. Kot pravi dr. Nathan K LeBrasseur iz ameriške klinike Mayo, kaže, da kalorična restrikcija upočasnjuje procese staranja v telesu. S tem ni nujno mišljeno postenje, lahko gre za občasno odpovedovanje hrani ali zmanjševanje vnosa v telo. To pa podobno kot zdrava prehrana in šport zahteva disciplino. In ta je tista, s katero imamo pogosto težave, sploh ko odrastemo. Takrat ni več zunanje prisile v obliki staršev, ki bi nam zapovedovala, kako moramo ravnati in kaj je dobro za nas. Navadno so šele izkušnje oziroma refleksija po njih tista lekcija, iz katere se česa naučimo in začnemo delovati drugače. Bodite torejpotrpe-žljivi in prijazni do sebe. Vsaka kuharica bo vedela, da je treba ene piškote ali torto po istem receptu speči večkrat, da ti res uspe. Včasih od črke do črke slediš receptu, pa to niti približno ne pomeni, da bo rezultat na koncu uspešen. In tako je tudi pri zdravju. Šolski prevozi Šmartno ob Paki - Z letošnjim šolskim letom se iztečejo pogodbe za opravljanje šolskih prevozov v občini Šmartno ob Paki, zato je marca lokalna skupnost objavila razpis za izvajanje teh za naslednja štiri leta. Na razpis se je prijavilo pet ponudnikov, izbor pa še ni končan. Glede na vrednost ponudb bi stali prevozi šolskih otrok lokalno skupnost za eno šolsko leto 80 tisoč evrov. Na občinski upravi so še povedali, da se za spremembe pri šolskih prevozih v naslednjih letih kljub nekaterim drugačnim mnenjem na tem območju niso odločili. Na seji pristojnega odbora so se člani na očitek o previsokem standardu odzvali z utemeljitvijo, da je potrebno na prvem mestu zagotoviti varnost otrok, zato bodo vse do sedaj uvedene relacije šolskih prevozov obveljale tudi za naprej. ■ tp a Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 7 26. maja 2016 Gospodarji in ne žrtve sprememb Svetniška skupina SLS Mestne občine Velenje skupaj z gosti o Šaleški dolini in njeni prihodnosti - Za mlade Velenje ni mesto priložnosti Tatjana Podgoršek Velenje, 17. maja - Svetniška skupina SLS v mestni občini Velenje je v velenjski knjižnici pripravila okroglo mizo na temo: Šaleška dolina, kako naprej? Kot je v uvodu poudaril predsednik Mestnega odbora SLS Velenje Dani Gradišnik, se tukajšnje okolje vse bolj bliža koncu premo- industrijske cone, imamo 14-od-stotno brezposelnost - najvišjo v regiji, mladi odhajajo drugam, infrastruktura, ki bi omogočila razvoj nove industrije, je neustrezna. Stvari se rešujejo prepočasi. V lokalni skupnosti se je treba pogovarjati, sodelovati. Naša stranka daje na sejah mestnega sveta dobre pobude, ker pa nimamo politične moči, smo preglasovani.« Primer slabega načrtovanja in izvedbe prehoda iz rudarstva v druge gospodarske panoge v Zasavju je predstavil Primož Jelše-var, podpredsednik SLS. Po 25 letih - tako Jelševar - je tamkajšnje okolje lepše in bolj zdravo. Kljub denarju, ki je bil na voljo, pa v Zasavju niso znali prestrukturirati gospodarstva tako, da bi ohranili delovna mesta. delovno in poslovno okolje. On koncu okrogle mize je predsednik stranke SLS Marko Zidan-šek dejal,« da je 1,5 leta Cerarjeve vlade 1,5 leta izgubljenih priložnosti. Od volitev do volitev govorijo o reformah, ne naredijo pa nič.«« So organizatorji dogodka slišali odgovore na vprašanje Šaleška dolina, kako naprej? Na to naše vprašanje nam je Mihael govništva kot gonilni sili doline. V stranki so se zato odločili, da bodo o tem začeli govoriti glasno ter spodbujati pravočasno razpravo o možnih alternativah in ukrepih, ki bodo popeljali dolino na novo razvojno pot. Glede na za dolino prihajajoče turbulentne čase je pozval vse, naj bodo gospodar in ne žrtev sprememb. Mihael Letonje, mestni svetnik stranke, je bil kritičen do vlade RS, ki ne prisluhne opozorilom in predlogom občanov, kritičen je bil tudi do lokalne oblasti. »Ni Na okrogli mizi so opozorili na potrebo po pravočasnem prestrukturiranju premogovništva, sodelovanju in sprejemanju skupnih odločitev. Letonje je še menil, da je treba razmišljati 20, 30 let naprej in se na prestrukturiranje pravočasno pripraviti. Njegovim besedam se je pridružil tudi dr. Andrej Umek, predsednik strokovnega sveta SLS. Zaradi zmanjševanja zalog fosilnih goriv je treba prestrukturirati gospodarstvo in poiskati alternative za njegov in okoljski razvoj. Prehod mora biti dobro načrtovan in postopen. »Velenje za mlade ni mesto priložnosti, saj se je njihov položaj v zadnjih letih zelo poslabšal,« je menila svetnica Mestnega odbora SDS Velenje in predstavnica mladih Simona Tušar. Tako kot Umek je poudarila potrebo po reformi izobraževalnega sistema, po uskladitvi izobraževanja s trgom dela. Rok Bezlaj, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje, pa se je dotaknil ukrepov, s katerimi bi lahko izboljšali Letonje odgovoril: »Vseh odgovorov nismo slišali. Smo pa slišali veliko iztočnic, usmeritev tudi iz vrst občinstva za lepšo prihodnost Šaleške doline - o njih je treba razmišljati, se dogovarjati in sprejemati skupne odločitve. Verjamem, da bomo z ostalimi strankami nastopili skupaj in da bo naše predloge vladajoča struktura upoštevala bolj, kot jih upošteva danes.« ■ Tržnica za vsako vreme Občanke in občani Šoštanja so le dobili pokrito tržnico Šoštanj, 20. maj - Pridelovalci in izdelovalci domačih dobrot in rokodelskih reči iz Šoštanja in okolice se ne bodo več bali dežja, ko bodo šli v mesto oblagat stojnice. Na Trgu svobode je namreč Krajevna skupnost Šoštanj s podporo Občine Šoštanj postavila pokrito tržnico in tako občankam in občanom ponudila novo možnost za nakup domačih pridelkov in izdelkov ter srečevanje in druženje. »Za lokalno skupnost je to velika pridobitev in izpolnitev večletnih želja naših občanov in krajanov. V preteklosti se je zagnalo že veliko projektov in poskusov, a zaradi različnih razlogov tega nismo uspeli realizirati. Upam, da bo zdaj dobro obiskana in bodo tisti, ki so najbolj navijali zanjo, zadovoljni. Pozivam pa tako naše občane kot ljudi od drugod, da pridejo ponudit svoje izdelke, nakupovat in se družit,« je povedal šoštanjski župan Darko Menih. Tržnice so se najbolj razveselili prodajalci na stojnicah. Katja Juvan Golob s kmetije Mavher iz Skornega, kjer gre tradicija peke kruha iz roda v rod, ponuja štiri vrste domačega kruha iz krušne peči. S partnerjem sta šele dobro začela prodajati na tržnici in jima je še posebej všeč, da je v Šoštanju pod streho. »To je tudi za kupce bolje, da se jim ni treba ozirati na vreme. Zadnje čase je veliko povpraševanja po temnem kruhu, predvsem ajdovem z orehi,« je povedala. Tudi Silva Mikek, ki se na kmetiji ukvarja s pridelavo in predelavo mesa, sadja in zelenjave, jajc in medu, ponuja dobrote na velenjski tržnici, zato bo v Šoštanju le ob četrtkih. »Tržnica je zelo lepa, zelo prijetno urejena, zdaj pa upam, da se bo prijela in bo kupcev veliko. Kolikor imam izkušenj iz Velenja, ljudje cenijo domačo hrano in se je precej proda. Mož, ki hodi na tržnico v Nazarje, pa pravi, da je tam kupcev malo,« je povedala. Nekateri obiskovalci so še nekoliko zadržani. »Dolgo smo čakali nanjo. Pričakujemo, da bo tržnica funkcionalna in bomo imeli veliko izbire. Ne predstavljam pa si, da bo tržnica služila kot prireditveni prostor za srečevanje ljudi. Me zanima, kaj imajo v načrtu,« je skeptična občanka Jožica. Tudi Jože Bernjak pomni, da se je pri izgradnji marsikaj zavleklo, zdaj pa upa, da bo služila namenu. »Kupovali bomo, česar ne bomo pridelali na svojem vrtu. Če bodo tu potekala kaka druženja, pa bomo tudi prišli,« je povedal na otvoritvi, ki se je je udeležilo veliko radovednih občank in občanov. • tf Tržnica se je prvič odprla danes, sicer pa bo ob četrtkih in petkih odprta od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. MED VAMI 7 Plovni režim dvignil valove Župana Občin Luče in Ljubno prepričana o uspešni rešitvi zapleta - Za zdaj velja še stari odlok Tatjana Podgoršek Po prvomajskih praznikih so za skupno mizo sedli najvišji predstavniki uprav občin Ljubno in Luče z enim samim razlogom: rešitev spora, ki je nastal glede plovnega režima po reki Savinji. Župana Ciril Rosc (Luče) in Franjo Naraločnik (Ljubno) sta po njem zagotovila, da so že nekoliko zbližali stališča. Oba verjameta v rešitev zapleta v obojestransko zadovoljstvo in v zadovoljstvo vseh deležnikov brez morebitnega izpodbijanja veljavnosti obeh predpisov na višjih institucijah. Odloka morata biti usklajena Po pojasnilu Cirila Rosca sta zaplet povzročila odlok o plovnem režimu in pravilnik o vzdrževanju vstopno izstopnih mest ob reki Savinji, ki so ga na hitro sprejeli svetniki Občine Ljubno oktobra lani in mu v Lučah nasprotujejo. »Ni nujno, da sprejemajo občinski sveti enake odloke, morajo pa biti ti usklajeni med sabo, kar določa tudi zakonodaja. Zakon o plovbi na celinskih vodah v četrtem členu določa, da plovni režim na omenjenih vodah, ki povezuje dve ali več lokalnih skupnosti, uredijo lokalne skupnosti sporazumno. V našem primeru pa ni bilo tako. Zato smo na marčevski seji občinskega sveta to obravnavali in se dogovorili, da tudi zaradi dobrih medsosedskih odnosov poskušamo rešiti nesporazum sporazumno. Stališča smo nekoliko zbližali, bo pa potrebnih še nekaj sestankov, da bo za vse kar najbolj prav.« Na vprašanje, kaj je najbolj sporno, je Rosc odgovoril: »Je kar nekaj operativnih zadev, ki se prej od daleč niti ne vidijo.« Med drugim ni definirana pristojnost na 500 metrov dolgem območju med levim in desnim bregom reke, kjer je mejo težko določiti. Prav tako v tem trenutku veljata dva režima: v Lučah je namreč še vedno v veljavi odlok iz leta 1991, sprejet v bivši skupni občini, na Ljubnem velja od lanskega oktobra nov odlok, ki določa stvari drugače. »Pri nas na primer ni določena višina pristojbine za vstopno-izstopna mesta, na Ljubnem jo imajo. To pomeni, da kajakaši in raftarji, ki večinoma vstopajo v reko v Strugah, nam pristojbine ne bi plačali, plačali pa bi jo za izstop na Ljubnem. Na našem območju namreč ni izstopnega mesta.« Poleg tega še meni sogovornik, bi morali določiti prodajna mesta za dovolilnice, nato kdo bo preverjal izpolnjevanje pogojev, ki se zahtevajo za izvajanje plovbe, in podobno. Želimo red na skupnem vodotoku Savinji Znano je, da se na Savinji že dalj časa križajo zelo različni interesi. Med glavnimi pobudniki odloka, ki so ga v Občini Ljubno sprejemali več kot desetletje in ga oktobra lani tudi sprejeli, so bili tamkajšnji ribiči. Kot je zagotovil ljubenski župan Franjo Naraločnik, je bil ključni razlog za sprejetje odloka vzpostavitev reda na reki. »Dovolj je nesporazumov med vsemi deležniki: kajakaši, ribiči, raftarji in lastniki zemljišč. Vsem, ki izkoriščajo danosti reke Savinje na ali ob njej, je treba zagotoviti svoje mesto in čas, tako da se ti pri svojih aktivnostih ne bodo prekinjali oziroma z njimi ne bodo motili drugih, ki se želijo na reki ali ob njej udejstvovati.« Dejal je še, da so sedaj uvajanje določil sprejetega odloka in pravilnika nekoliko upočasnili, kar pomeni, da poteka plovba še po starem režimu. Si pa želijo, da bi s sosedi čim prej uskladili stališča, saj si tudi oni želijo red na skupnem vodotoku. Socialni dialog na Balkanu V Velenju je konec prejšnjega tedna potekala mednarodna konferenca o socialnem dialogu Mira Zakošek Velenje, 22. maja - Slovenski socialni demokrati so bili gostitelji tridnevne konference o socialnem dialogu na Balkanu. Eden od pobudnikov, poslanec Jan Škobrne, je poudaril, da gre za regijo, ki je znana po svoji eksplozivnosti in specifični naravi dialoga. Zdaj, ko so se razmere tako v gospodarstvu kot na trgu zaostrile, je, kot je poudaril, nujno najti način, kako preseči konflikt med kapitalom in delom. Socialni demokrati ponujajo platformo, ki želi povezati zaposlene in lastnike kapitala tako, da bi ne glede na to, da zastopajo različne interese, lahko pravzaprav okvirjali neko novo družbeno pogodbo z rešitvami, ki koristijo obojim. Predsednik svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa je opozoril na težko življenje, ki ga v celotni regiji preživljajo mnogi brezposelni, pa tudi delavci in upokojenci, ki prejemajo »mizerne« dohodke. »Slovenija je v povprečju bogata država, a bogastvo ni pravično razdeljeno,« je poudaril in se zavzel za takšno poslovno politiko, ki bo izboljšala standard omenjenih. a Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE 26. maja 2016 Letos slabši želodci Zgornjesavinjski želodci tokrat ne najboljši - Sklop izobraževanj na temo urejanja sušilnic Tatjana Podgoršek Rečica ob Savinji, 21. maja - Združenje izdelovalcev zgornjesavinj-skega želodca s sedežem na Rečici ob Savinji je pripravilo 26. ocenjevanje te suhomesnate specialitete. Potekalo je v prostorih tamkajšnje Medgen borze. Najboljši izdelek je na ocenjevanje prinesel Denis Hren iz Kokarij. Strokovna komisija, ki jo vse od začetkov vodi dr. Stanko Renčelj, je ocenila 29 vzorcev (kar je več kot lani), a tokrat zlatega priznanja ni podelila. Je pa bilo zato 8 srebrnih. Najbolje je ocenila izdelek, ki ga je v ocenjevanje prinesel Denis Hren iz Kokarij. Po oceni Renčelja je letošnji letnik želodcev v povprečju nekoliko slabši v primerjavi z lanskim. Eden od razlogov za to bi lahko bilo število tistih, ki so izdelek v ocenitev prinesli prvič. Člani komisije so namreč ugotovili kar nekaj napak, ki so jih zagrešili izdelovalci v procesu zorenja želodca, zato bodo v združenju, ki ga od zdaj vodi Rudi Krstnik, poskrbeli za nov sklop izobraževanj na temo urejanja sušilnic. »Pred leti, ko smo začeli ocenjevanje, smo se v komisiji srečevali z vrsto napak v izdelavi, negovanju in zorenju te zgornjesavinjske suhomesnate specialitete. Veliko izdelovalcev je nato izboljševalo kakovost svojih izdelkov, saj so spoštovali navodila in pripombe, ki jih je komisija zapisala na ocenjevalnih listih. Ker ima želodec na trgu visoko ceno, je treba doseči tudi ustrezno kakovost. Slab glas vedno daleč seže in škoda bi bilo, če bi ugled te specialitete uničili zaradi nekakovosti. Tudi zato je komisija vsa leta pri svojem delu dosledna in stroga.« Zgornjesavinjski želodec se od leta 2011 ponaša tudi v Evropi z zaščiteno geografsko označbo. Občini Rečica ob Savinji in združenju v projektu Medgen borze pa je uspel tudi vpis izdelave želodca v Zgornji Savinjski dolini v register žive kulturne dediščine, ki ga vodi kulturno ministrstvo. a Četrtošolci že drugič podarjali nasmehe Ob svetovnem dnevu smeha 5. maja smo se četrtošolci OŠ Antona Aškerca odločili, da Velenjčankam in Velenjčanom polepšamo dan. V šoli smo izdelali smejke, jih opremili z mislimi o smehu ter se podali na ulice Velenja. Mimoidočim smo podarili nasmeh in smejka. Vsi so z veseljem in nasmehom na obrazu sprejeli nepričakovano pozornost in nam seveda vrnili nasmeh. Dokazali smo, da lahko drobna pozornost polepša dan. Saj veste: Nasmeh nič ne stane, a čudežno deluje! a Nasmejani četrtošolci Povsem nam je uspelo 15 let delovanja Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh - Novi predsednik Matjaž Škripač Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 14. maj - Pred 15 leti je peščica krajanov vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh v občini Šmartno ob Paki ustanovila športno-rekreacijsko društvo z namenom povezovanja krajanov pri rekreacijskih aktivnostih ter skrbi za zdrav način življenja. »Povsem nam je uspelo,« je med drugim na jubilejnem občnem zboru ugotavljal njegov dosedanji predsednik Franc Mori. Društvo danes združuje več kot 300 članov iz lokalne skupnosti ter njene širše okolice in je po nekaterih podatkih drugo najmnožičnejše društvo v občini Šmartno ob Paki. Po Morijevih besedah so dejavnosti, ki jih organizirajo, ve- Vsi dosedanji (sedijo) in novi predsednik društva (stoji) dno dobro obiskane. Med najodmevnejšimi so dejavnosti sekcij: namiznoteniške, pohodniške, gobarske, zimska rekreacija ter letni nogomet na umetni travi. Vzorno skrbijo za urejenost športnega centra in njegovo okolico. Skupaj z vaško skupnostjo Gavce - Veliki Vrh organizirajo septembra srečanje krajanov in članov društva (v povprečju se ga udeleži več kot 150 ljudi), čistilne in druge udarniške akcije, sodelujejo na prireditvi ob prazniku Občine Šmartno ob Paki. Prav tako sodelujejo s številnimi društvi v lokalni skupnosti ter s TVD Partizanom Duplje ... Poleg članarine je eden do pomembnejših virov financiranja denar, pridobljen na občinskem javnem razpisu, samostojni prispevki, pri urejanju športnega centra, pri izvedbi posameznih prireditev pa jim pomagajo tudi donatorji. Jedro delovanja v prihodnje ostajajo že utečene aktivnosti, ki jih bodo sproti dopolnjevali še z izraženimi potrebami članstva. Na jubilejnem občnem zboru so prvič podelili društvena priznanja nekaterim najzaslužnejšim članom, soglasno pa so za novega predsednika društva izvolili Matjaža Škripača. Čas so možgani Koronarni klub Velenje je pripravil predavanje o ponudbi »te-lekap«, ki jim jo je predstavila specialistka nevrologije Iwona Ewa Kosi. Predavanja so se udeležili tako člani društva, njihovi svojci in številni občani, ki jih je predavanje zanimalo. Kosijeva je povedala, da je možganska kap bolezen, ki lahko zdravega človeka v trenutku spremeni v invalida, ki je popolnoma odvisen od tuje pomoči. To je bolezen, ki ne prizadene samo bolnika, ampak tudi njegove svojce, ki morajo tako rekoč čez noč poskrbeti za nepokretnega družinskega člana. Po podatkih inštituta za varovanje zdravja v Sloveniji vsako leto zboli 4400 oseb, od tega pa jih skoraj polovica umre. Hitro ukrepanje ob kapi je življenjskega pomena. Kosijeva je poudarila, da je pomembno, da prepoznamo bolnika z možgansko kapjo in da smo pozorni na znake in simptome, ki možgansko kap naka- zujejo. Pozornost opazovanja naj bo usmerjena na Govor, Roke in Obraz prizadetega. Pomembna je hitra prepoznava, kajti vsaka Minuta rešuje življenje. Najpomembneje je vedeti, da je možganska kap nujno stanje, zato mora tak bolnik takoj ali vsaj čim prej znotraj 4 do 5 ur od nastanka simptomov dobiti zdravniško oskrbo. Sistem telekap omogoča zdravljenje možganske kapi na daljavo, tako da imajo bolniki enake možnosti zdravljenja, ne glede na regijo, v kateri živijo. a Lilijana Žerdoner, fotografija Franc Čas Še eno uspešno leto Prednostni nalogi vzreja konj in pridobivanje novih članov Tatjana Podgoršek Paška vas, 2. aprila - Konjerej-sko društvo Šmartno ob Paki je letos polnoletno. Deluje 18 let, s svojo dejavnostjo pa bogati društveno dogajanje v tamkajšnjem okolju. Na občnem zboru je dosedanji predsednik društva Franc Sevč-nikar med drugim dejal, da je za njimi še eno uspešno leto. Zapomnili si ga bodo po obnovi društvenih prostorov, ki si jih delijo v Martinovi vasi s šmarškimi planinci. Prav tako po tradicionalnih prireditvah, kot so pohod konjenice po mejah občine ob njenem občinskem prazniku, ter blagoslov konj na štefanovo. Lani so prvič organizirali dan odprtih vrat in z ježo konj ter možnostjo vožnje s konjsko vprego naleteli na velik odziv med otroki in njihovimi starši. »Osnovni namen omenjenih aktivnosti je vzreja konj, širjenje ljubezni do teh plemenitih živali ter pridobivanje novih članov.« Skrbijo tudi za izobraževanje, saj je konjereja zahtevna, nova znanja pa nujno potrebna. S konji ali vprego so popestrili marsikatero prireditev v domačem okolju, se udeležili prireditev sosednjih tovrstnih društev, eden od članov je s svojimi konji sodeloval na državni razstavi slovenske hladnokrvne pasme v Šentjerneju na Dolenjskem. V letošnjem delovnem programu bistvenih novosti niso predvideli, ampak želijo nadgraditi že utečene dejavnosti. Poleg tradicionalnih prireditev, strokovnih predavanj, druženja s sosednjimi konjerejskimi društvi se nameravajo še bolje povezati z učenci osnovne šole in vrtca in jim dejavnost in njen pomen pobliže predstaviti. Tudi vseh potrebnih vzdrževalnih del na brunarici v Martinovi vasi še niso končali. Letošnji občni zbor je bil tudi Cveto Jordan je novi predsednik šmarškega konjerejskega društva. volilni. Društvo je dobilo novega predsednika. Namesto dosedanjega Franca Sevčnikarja je »vzel vajeti v roke« Cveto Jordan. a a Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 23 19. maja 2016 IZOBRAŽEVANJE 9 Rezultati ne pridejo sami od sebe Na 4. mednarodnem tekmovanju Balkan Junior že tretjič zmagala ekipa Šolskega centra Velenje Tatjana Podgoršek Valjevo, od 12. do 15. maja - 4. mednarodno tekmovanje Balkan Junior, v katerem tekmujejo dijaki, ki se izobražujejo v programih tehniških strok iz strojništva, elektrotehnike in meha-tronike, je tokrat potekalo v Va-ljevu (v Srbiji). Na letošnjem so sodelovale ekipe iz sedmih držav (Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Slovenije in Turčije). Barve Slovenije na tem tekmovanju zastopajo dijaki Šolskega centra Velenje (ŠCV). Tokrat sta tekmovala dijaka 3. letnika Žiga Mežner iz Strojne šole ter Janez Korenjak iz Elektro in računalniške šole. V izjemno izenačeni konku- Janez Korenjak in Žiga Mežner: »Tekmovalnost je bila pri drugih ekipah veliko večja, a zmaga je bila naša.« renci odlično pripravljenih ekip sta v kombinaciji praktičnega in teoretičnega dela osvojila prvo mesto. Njuna zmaga je bila že tretja zmaga ekip ŠCV na tem tekmovanju. »O sreči bi pri tem težko govorila, precej bolj o znanju,« sta povedala zmagovalca in dodala, da sta bila boljša v praksi. Sicer pa sta »predelala« 360 vprašanj s šestih področij (po tri iz strojništva in prav toliko iz elektrotehnike). Praktični del naloge je obsegal avtomatsko krmiljenje. »Vsaka ekipa je nastopila s svojo opremo, ki smo jo morali prej pripraviti. Tudi v to je bilo vloženega veliko truda in dela - naju in mentorjev. Rezultati pač ne pridejo sami od sebe.« Kot sta še dejala, sta uživala v gostoljubju organizatorjev, vrstnikov in njihovih družin, pri katerih sta stanovala, »saj so naju vsaki dve minuti vprašali, če sva lačna.« Pomemben del izkušnje je bilo zanju še druženje z dijaki iz preostalih držav, seznanjanje s primeri dobrih praks v drugih okoljih, predvsem pa nadgradnja znanja, pridobljenega pri rednem pouku. Prihodnje leto bo tekmovanje Balkan Junior potekalo v Teša-nju (BiH). Pisana parada veščin in znanja V okviru 21. Tedna vseživljenjskega učenja je po trinajstih slovenskih mestih potekala osrednja prireditev za promocijo znanja Parada učenja Tina Felicijan Velenje, 18. maj - Da izpopolnjevanje znanja in pridobivanje novega ni pomembno le v mladosti, so na Promenadi učenja opominjali zavodi, društva in drugi, ki izvajajo različne aktivnosti za vseživljenjsko učenje. »Odkar izvajamo TVU, smo ugotovili, da če želimo doseči ljudi, ki ne zahajajo v izobraževalne institucije in se ne učijo, moramo na ulice in trge. Znanje in učenje vplivata na vsa področja človekovega življenja - osebno, poklicno, družbeno. Zato menimo, da je to prvo, kar mora posameznik storiti, da bo napredoval, da bo boljši sosed, boljši državljan,« je povedal Darijan Novak iz Andra-goškega centra Slovenije. Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje letos koordinira 25 partnerjev, ki v TVU pripravljajo delavnice, okrogle mize, predavanja in druge brezplačne izobraževalne prireditve. Letošnja tema velenjske parade je bila 'S trebuhom za kruhom - kako do večjega hlebca', razstavljalci pa so skušali ljudi motivirati za izobraževanje. Obiskovalci so z ilu-stratorko Urško Stropnik Šonc ustvarjali na temo kruha in pekovskih izdelkov, Center medge-neracijskega sodelovanja Šaleške doline je vabil k pletenju mestne preproge, otroci pa so se najraje zadržali na ustvarjalni stojnici Galerije Velenje. »V Velenju se zelo radi učimo. Naša Ljudska univerza je med tremi največjimi institucijami za izobraževanje odraslih v Sloveniji, saj se več kot 5000 ljudi vključuje v formalno in neformalno izobraževanje, imamo pa še kar nekaj dela. V Velenju ima namreč skoraj tretjina prebivalcev le osnovnošolsko izobrazbo,« je povedala direktorica Ljudske univerze Bri-gita Kropušek Ranzinger. Učenje je tudi zabavno Pokramljali smo z nekaterimi udeleženci Parade učenja, ki nove izkušnje pridobivajo kar v svojem prostem času. Gregor Audič, fotograf, kuhar, popotnik, multipraktik, ki se ukvarja s prirejanjem dogodkov in izobraževanj, je sestrični Lauri Apat pomagal predstavljati Turistično kmetijo Apat, ki je za tržnico znanja pripravila domači kruh. »Fotografija, kuhanje, po-potništvo, ta skupek je način mojega življenja. Kar sam izkusim, vidim skozi fotografski objektiv, la, da se nikoli se ne smeš predati in moraš vedno razmišljati pozitivno.« Tudi andragoški delavci se morajo ves čas izobraževati, v prostem času pa se učijo v konjičkih. Tadej Oprčkal z Ljudske univerze Velenje informacije o stvareh, ki ga zanimajo, poišče na internetu in se tako nauči izdelati marsikaj. Njegova posebna strast je les. V prostem času izdeluje denimo hotele za insekte, ukvarjam se tudi s pirografijo. »Mislim, da je Velenje mesto, v katerem vsakdo iz katerekoli generacije lahko najde ne- kaj zase. Nabor raznih delavnic je res pester, tako da je možnosti za pridobivanje tako formalnega kot neformalnega znanja veliko.« V tednu vseživljenjskega učenja pa še posebno. In tudi ves maj bodo potekale prireditve, ki bodo nagovarjale k učenju. Med drugim bo v torek, 31. maja na Ljudski univerzi Velenje predavala Tanja Turnšek. Ob 17. uri na temo zdravega hujšanja, ob 19. uri pa bo predstavila štiri korake za samske in pare do globoke ljubezni in povezanosti. a z rokami naredim v kuhinji in v turizmu predam ljudem. Gre za učenje v vsaki minuti vsakega dne. Življenje je lepa zgodba različnih kamenčkov, mi pa jih božamo in oblikujemo,« je dejal. Katja Gusič se v prostem času rada ukvarja s športom, hodi na sprehode, potuje, pri tem pa se vedno kaj novega nauči. Je tudi navijačica RK Gorenje, sicer pa na zavodu RUJ ustvarja in prodaja različne rokodelske izdelke. »Tu sem se naučila šivati, česar prej nisem nikoli počela. S svojimi izkušnjami sem se nauči- Od 31 zlatih 5 nalog Murska Sobota - Prejšnji teden je potekalo 50. državno srečanje mladih raziskovalcev. Nanj se je uvrstilo tudi 31 nalog, ki so jih izdelali osnovnošolci in dijaki v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Pet med njimi je prejelo zlato, 13 srebrno, prav toliko bronasto priznanje. Med prejemniki zlatega priznanja so bile tri osnovnošolske naloge. Najboljšim mladim raziskovalcem in mentorjem bodo priznanja podelili v Cankarjevem domu v Ljubljani v soboto, 11. junija. a tp Vložen trud je poplačan Dijak velenjske gimnazije Nejc Zajc na mednarodno tekmovanje v matematiki -Neverjetna izkušnja Tatjana Podgoršek Blizu 100 najboljših dijakov s predhodnih tekmovanj v matematiki se je pred nedavnim pomerilo še na državnem tekmovanju. Med njimi so bili tudi dijaki gimnazije Šolskega centra Velenje. Trije so osvojili zlato priznanje, in sicer Tadej Glinšek (1. letnik), Ajda Fran-kovič (3. letnik) ter Nejc Zajc (2. letnik). Še posebej si ga bo zapomnil prav slednji, saj se je uvrstil v slovensko ekipo, ki bo sodelovala na srednjeevropski matematični olimpijadi MEMO konec avgusta v Avstriji. Še prej, julija, pa ga čaka mediteransko tekmovanje MYMC v Rimu. Na omenjeno olimpijado se je Nejc uvrstil na osnovi rezultatov z državnega tekmovanja ter treh izbirnih testov, ki so jih pisali med letom. »Vložen trud je poplačan. Tekmovanje je bilo kar zahtevno, nanj pa sem se pripravljal pod mentorstvom profesorjev Branka Krstulovica in Sonje France. Od lanskega novembra do letošnjega aprila so v Ljubljani potekala predavanja na različne matematične teme: o reševanju nalog, pripravah na tekmovanje, dobili smo tudi domače naloge. Od prihodnjega meseca dalje, še bolj pa med poletnimi počitnicami pričakujem intenzivne priprave slovenske matematične olimpijske ekipe,« je povedal Nejc. Čeprav bo to čas, ko bodo njegovi sošolci in sošolke uživali na počitnicah, se jih veseli. Matematika namreč sodi med njegove najljubše predmete in vsaj za zdaj povezuje svojo nadaljnjo karierno pot v povezavi z njo. Priprave na olimpijado zanj niso obveza, pravi, ampak priložnost za pridobitev novih znanj, neverjetna izkušnja, ki mu bo na življenjski poti zagotovo koristila. Veseli ga, da gredo profesorji na šoli »na roko« dijakom, ki se trudijo doseči zastavljene cilje in se zaradi priprav na tekmovanja ali drugih preizkušenj zaradi tega kdaj pri njih opravičijo, pišejo preizkuse kdaj Nejc Zajc: »Priprave na matematično olimpijado zame niso obveznost, ampak priložnost za pridobitev novih znanj.« Dobitnika zlatega priznanja z državnih tekmovanj iz znanj Gimnazije Velenje v tem šolskem letu sta še Luka Jevšenak (2. letnik) na tekmovanju iz programiranja na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani - 1. skupina in 3. nagrada, in Miha Rožič na tekmovanju iz znanja geografije (zmanjkal mu je kanček sreče do uvrstitve na olim-pijado). kasneje. In kakšna so njegova pričakovanja na novih, še zahtevnejših izzivih? »Čeprav gre za matematiko, pri tem 'ni računice'. Usodna je lahko najmanjša napaka. Prepričan pa sem, da se bom(o) pripravljal(i) tako, kot da bomo zmagali.« Nejc je v prvi polovici prejšnjega meseca sodeloval še na državnem tekmovanju iz fizike. Tudi v njej je blestel. Osvojil je zlato priznanje in prvo nagrado v drugi skupini, v kateri tekmuje večina dijakov iz tretjih letnikov. 1. slovenski obratni geolov zaklad Velenje, 12. maja - Velenjski geo-lovec Boštjan Salmič, ki organizira tudi Pikin geolov, je izdelal 1. slovenski obratni geološki zaklad, ki je nekaj posebnega ne samo v slovenskem ampak tudi svetovnem merilu. Geolov je odličen način raziskovanja in odkrivanja poznanih in nepoznanih krajev za mlade in stare. Primeren je tako za družine z otroki kot tudi za zahtevne športnike. Odkritje geolov zaklada lahko zahteva le kratek sprehod ali pa zelo dobro fizično pripravljenost in posebne spretnosti (potapljanje, plezanje, reševanje ugank ipd). Z geolovom tako spodbujamo gibanje, obenem pa geolov ostaja visoko-tehnološka igra, povezana z lokacijskimi tehnologijami in internetom, ki navdušuje že več milijonov geolovovcev po vsem svetu. Obisk zaklada je doživetje, primerno tako za začetnike kot izkušene geolovovce, družine ter vse tiste, ki bi radi doživeli malce drugačno geolovsko izkušnjo in jo kronali s prijetnim sprehodom s posebno škatlo. a Geolovovec Boštjan Salmič je izdelal zanimivo igro, v kateri igralci iščejo geo zaklad. a a Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA V iskanju koščka, ki ne manjka Sekcija za otroški program Gledališča Velenje v zasedbi BJURPZ Group je ustvarila novo predstavo z naslovom Manjkajoči košček Manjkajoči košček bodo iskali Zvonka, Urška in Boštjan, s kitaro pa jih bo spremljal Rok Kugonič, ki je pripravil avtorsko glasbo z navdihom v ljudski in japonski pesmi. Tina Felicijan Boštjan, Juma, Urška, Rok, Petra in Zvonka so se zbrali, da bi za otroke v sebi in drugih pripravili pomenljivo igrano predstavo. Pobudnica otroške predstave Manjkajoči košček je dolgoletna članica Gledališča Velenje Petra Hribernik, učiteljica na OŠ Livada, ki je prevzela vlogo režiserke. Po enem letu ustvarjalnega premora je namreč ugotovila, da brez gledališča ne more. »Manjkajoči košček sem iskala zelo dolgo. Prelistala sem ogromno tekstov, a nobeden ni bil tisti pravi manjkajoči košček.« Naposled ga je našla v preprosti zgodbi, ki ima veliko plasti - govori o prijateljstvu, popolnosti vsakega posameznika kljub njegovim pomanjkljivostim in primanjkljajem ter pozitivnem pogledu na svet in življenje. Prozno besedilo je priredila za dramsko uprizoritev, Juma Valenčak pa si je zamislila likovno podobo predstave in sešila kostume ter izdelala sceno. Petra je nekaj vlog dodelila novinarki televizije VTV Urški Klja-jič, sicer diplomirani zgodovinar- »Manjkajoči košček bo odlična predstava predvsem za odrasle. Otroci jo bodo seveda dojemali po svoje, otroško, odraslim pa bo mogoče znala odgovoriti na kakšno vprašanje iskanja. Radi bi bili popolni in celoviti in manjkajoče koščke iščemo zunaj, pozabljamo pa, da imamo vse v sebi.« Boštjan Oder ki, ki je v gledališču nastopala že v osnovni šoli, z Gledališčem Velenje pa je sodelovala že v srednji šoli. Zaradi obveznosti nastopa bolj poredko in predvsem v otroških predstavah, čeprav bi si želela poustvarjati tudi za odrasle. »Otroške predstave so poseben izziv, saj lahko izraziš čar otroka, ki ga imaš v sebi. To je zame prava sprostitev. Pridobivam pa tudi nove in drugačne izkušnje, ki mi lahko koristijo pri mojem delu,« pravi Urška, ki se z nastopanjem srečuje vsak dan, a trdi, da je stopiti na oder drugačen izziv kot se postaviti pred kamero. Odigrala bo sonce, deževnika, ki je zanjo najbolj zahtevna vloga, ker mora upravljati lutko, metulja in dva koščka, vsakega s posebnimi lastnostmi. »To so daleč najbolj zabavne vaje, kar sem jih imela možnost in čast obiskovati. BJURPZ Group je res ena odpičena skupina ljudi. Drug drugega spravljamo v dobro voljo.« Petra Hribernik Kot manjkajoči košček bo nastopal tudi Boštjan Oder, ki je sa-mozaposlen v kulturi in dela za Radio Antena. V prostem času režira in igra predstave v KUD Dudovo drevo, tokrat pa nastopa v BJURPZ Group. »Po enem gledališkem seminarju me je Petra povabila na hitro pevsko avdicijo, ki sem jo s kratkim nape-vom opravil, če res znam peti, pa bomo slišali na sobotni predsta- 26. maja 2016 vi.« Presenečen je predvsem nad tem, kako ga je predstava spodbudila k samorefleksiji. Spoznal je, da res ni potrebno, da ugajamo drugim, da smo najboljši, ampak moramo biti dobri zase, do sebe in do drugih ter stremeti k pozitivnim stvarem. Zvonka Gregorc sicer ima svoj frizerski salon, z gledališčem pa sodeluje šest let. Nastopala je v Hamletu v pikantni omaki in Enkrat na teden, nato pa se je našla v otroških predstavah, v katerih izživi svojo otroško dušo. »Otroci so fantastično občinstvo,« pravi, zato se že veseli uprizoritve, ko bo nastopila kot sneg in dež, cvet japonske kutine in dveh manjkajočih koščkov. »Zgodba ponazori človeške značaje, v katerih se bo marsikdo prepoznal. Tudi v tem, da pogosto mislimo, da nam nekaj manjka,« napoveduje. Člani BJURPZ Groupa pa so prav med ustvarjanjem predstave Manjkajoči košček, ki jo bodo premierno uprizorili v soboto, 28. maja, ob 10.30 v mali dvorani kulturnega doma Velenje (ponovili pa v Poletju na travniku in na Pikinem festivalu), ugotovili, da manjkajočih koščkov sploh ne potrebujejo, saj so že popolni. a Zrcalce, zrcalce v dvorani, povej! Celoletno delo otrok in učiteljic so nagradili sošolci in starši, ki so zapolnili dvorano doma kulture. Predstava jih je navdušila tako s sceno in kostumi kot z glasbo in plesom. Učenci osnovne šole Antona Aškerca so uprizorili že peto gledališko predstavo Velenje, 19. maj - Po tem ko je dramsko-ple-sno-glasbena zasedba OŠ Antona Aškerca na oder postavila Kresničko, Rdečo kapico, Pe-pelko in Čarovnijo, so to šolsko leto pripravili Sneguljčico. Štirideset otrok različnih starosti je poleg glasbene mentorice Jelke Repenšek vodila plesna mentorica Mateja Rožič. »Zelo rada delam te projekte, ker me zanimajo vse umetniške smeri. Dobro se mi zdi, da tako izkoristimo talente in potenciale otrok na naši šoli, da se lahko izražajo v čim več umetniških dejavnostih, sodelujejo pri zasnovi scene in kostumov, nadgrajujejo pa tako pevsko kot plesno znanje, kar je zelo dobrodošlo,« je povedala idejna vodja Jelka Repenšek. Glede na to, da je napisanih zelo malo muzikalov za otroke, je priredila pravljičarsko klasiko, a ohranila občečloveško sporočilo, da dobro zmaga nad zlom. Pripravila je z velenjskim pogovornim jezikom obarvano besedilo, ki ga je prilagodila igralskim in pevskim sposobnostim otrok, in dodala glasbo skladateljev s severa. Poleg Griegovih in Churchillovih kompozicij so za glasbeno spremljavo s klavirjem, tolkali, violino in kitaro poskrbeli učenci sami, s pesmijo pa je predstavo popestril tudi šolski pevski zbor s solisti. S takimi projekti se otroci tesneje povežejo med sabo in tudi z učiteljicami. »Zelo dobro se imamo na pevski šoli v naravi, v kateri nekaj časa posvetimo tudi izdelovanju te predstave. Dobivamo se tudi ob sobotnih popoldnevih, pred poukom in po njem. Tistim, ki imajo vidnejše vloge v predstavi, ni težko priti ob katerikoli uri. Je pa res, da mentor, ki se poda v tak projekt, ne sme preštevati ur, misliti na svoj prosti čas in počitek, ampak mora življenje prilagodi ustvarjanju predstave,« je sklenila Repenškova ter izzvala skladatelje in tekstopisce muzikalov, naj pišejo za osnovnošolske uprizoritve, saj imajo učenke in učenci še veliko volje za ustvarjanje novih predstav. ■ V vasi Gorenje odprli kavarno Med prireditvami v okviru tedna ljubiteljske kulture velja omeniti tudi kavarno Martinca, ki je občanom Šmartnega ob Paki, v kulturnem domu Gorenje, na dan otvoritve postregla z narezkom glasbe in litrom lepe besede. Kavarna Marjanca je bila že nekajkrat uprizorjena, vsakič z drugo tematiko, tokrat pa sta dva stalna gosta kavarne (Drago Tamše in Branko Kolšek) pozdravljala in najavljala različne umetniške skupine od zborov do pop skupin in solo zasedb, plesalk orientalskega plesa, večinoma vse delujoče kulturniške skupine v občini ali pa v okviru kulturnega društva Gorenje. Glavni oštir (Damjan Rožič) pa je imel veliko težav, ko ga je obiskal inšpektor (Franci Ožir, idejni vodja), ki je zahteval račun. In računa ni bilo, ker v Kavar- ni Marjanca strežejo samo z ljubiteljsko kulturo, ta pa je tako ali tako (žal) zastonj. a MBK, foto arhid KD Gorenje 150-letnica rojstva dr. Frana Mayerja V četrtek, 19. maja, pred natanko 150 leti je bil rojen dr. Fran Mayer (1866-1940), šoštanjski veljak. Bil je intelektualec, odvetnik, narodnjak in v 30. letih preteklega stoletja župan občine Šoštanj mesto. Družbeno in politično aktiven je bil ves čas v ospredju takratnega javnega življenja Šaleške doline. Dr. Mayer je z družino živel v Šoštanju - v Vili Mayer, ki je bila zgrajena kot enodružinska hiša z odvetniško pisarno, v neposredni bližini stavbe nekdanjega sodišča in ljudske šole. Danes je vila v lasti Občine Šoštanj, prenovljena in prepoznavna kot tipičen primer meščanske arhitekture takratnega časa. Od leta 2006 je skupaj z vrtom zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Vila Mayer v Šoštanju, ki jo je dal zgraditi dr. Mayer in je v njej vseskozi živel, je ravno pravo mesto za obeležitev Mayerjeve 150-letnice rojstva. Obletnico so obeležili s predavanjem o vlogi in pomenu dr. Mayerja v Šoštanju. Predavanje je pripravil Miran Aplinc, kustos Muzeja usnjarstva na Slovenskem, ki je enota Muzeja Velenje. Dr. Aleksandra Gačic je v drugem delu predstavila zanimivosti iz korespondence med polbratoma dr. Franom Mayerjem in dr. Bogumilom Vošnjakom. Obiskovalce predavanja je uvodoma pozdravil župan Občine Šoštanj, Darko Menih. V Mayerjevi spominski sobi, kjer so na ogled stare družinske fotografije Mayerjev in nekaj kosov pohištva, smo na novo razstavili reprodukcijo Mayerjeve diplome z žigom, s katero je Fran Mayer leta 1893 na Univerzi Karla in Franca pridobil naziv doktor prava. Izvirnik listine je v lasti družine De Costa. Letos Šoštanj praznuje 105 let, odkar je pridobil mestne pravice, in 85 let, odkar je dobil svoj vodovod, za katerega je bil v veliki meri zaslužen ravno dr. Mayer, ki je bil takrat župan občine Šoštanj mesto. Hvaležne Šoštanjčanjke so mu ob tej priložnosti podarile kip Nimfa, delo akademskega kiparja Ivana Napotnika. Dr. Mayer je bil še častni meščan mesta Šoštanj, pobudnik ustanovitve meščanske šole v Šoštanju, ravnatelj hranilnice in posojilnice v Šoštanju, imel pa je še druge vidnejše funkcije. Kot športnik je bil eden izmed ustanoviteljev šaleške podružnice slovenskega planinskega društva. a Špela Poles Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 11 26. maja 2016 '"'WAS KULTURA 11 Priznanja ljubiteljskim kulturnikom JSKD - OI Velenje je nagradila enajst prizadevnih ustvarjalcev v kulturi Šoštanj, 20. maj - Območna izpostava Velenje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je marca objavila razpis za priznanja sveta OI Velenje in jubilejnih priznanj OI Velenje posameznikom in društvom, ki s svojim ustvarjanjem, delovanjem in zgledom prispevajo k večji kakovosti, pestrosti in priljubljenosti ljubiteljske kulture. Na razpis je prispelo 12 vlog, petčlanska komisija pa je priznanja podelila enajstim kulturnim ustvarjalcem Šaleške doline. Priznanja sveta so dobili Franc Klanfer iz Društva šaleških likovnikov za vestno vključevanje v društvene dejavnosti, zborovodkinja več pevskih sestavov Danica Pireč-nik za predano delo s pevci in številne dosežke zborov ter Kulturno društvo Šmartno ob Paki, ki letos slavi 110-letnico izjemno plodovitega delovanja. Jubilejna priznanja so dobili še Milojka Bačovnik Komprej, ki se poleg delovnim obveznostim v kulturi predaja tudi pisateljevanju in ustvarjanju poezije, do letos pa je vodila Hotenjevce. Pobudnik ustanovitve Kulturnega umetniškega društva Paški Koz-jak Bojan Borovnik je že 18 let predsednik uspešnega društva. ni Šmartno ob Paki ustanovilo KD Gorenje, od takrat pa vestno opravlja dela blagajničarke in ra-čunovodkinje. Priznanje je prejel tudi godec Drago Podrzavnik, ki je priznanje dobil za svoje filmsko ustvarjanje in dokumentiranje. Zasluge za pestro kulturno življenje prebivalk in prebivalcev Šaleške doline pa imata tudi Aleksander Grudnik, dolgoletni član Kulturno turističnega društva Kulturnica Gaberke, je priznanje dobil za prizadevno delo. Anica Pirečnik je ena od pobudnic, da se je leta 1997 v obči- igra številne instrumente v Šaleškem folklornem društvu Koleda in folklorni skupini KD Medži-murje Velenje. Avtor več dokumentarnih, igranih, didaktičnih in tehničnih filmov Boris Salobir Romsko društvo Romano vozo, ki si že 20 let prizadeva za medkulturni dialog, in Kulturno društvo Vinska Gora, ki že 40 let skrbi za kulturni razcvet kraja in prebivalcev. ■ tf Prireditev preveč, ljudi premalo Šmarški kulturniki pogrešajo večjo podporo lokalnih politikov, večjo vpetost zaposlenih na osnovni šoli - Kako pritegniti mlade? Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 18. maja - Ob tednu ljubiteljske kulture sta kulturni društvi Šmartno ob Paki in Gorenje pri razvalinah tamkajšnjega gradu Packenstein pripravili okroglo mizo o kulturni dejavnosti v lokalni skupnosti in njenem mestu v širšem prostoru. Gotovo sta organizatorja pričakovala več udeležencev, a je bil Jože Robida, predsednik šmarškega kulturnega društva, ob koncu zadovoljen: »Slišali smo to, kar smo želeli: odprt, spoštljiv kulturni pogovor o trenutnem stanju kulture v ožjem in širšem okolju.« Ta ni nikjer rožnat, saj časi tej dejavnosti niso naklonjeni. Tudi v lokalni skupnosti ni nič drugače, čeprav je ta dejavnost »osebna izkaznica« okolja. Letos praznuje 110-letnico delovanja. Našli pa so celo dokument, ki priča, da je še starejša. Denar za kulturo se je v občini v zadnjih petih letih prepolovil, so ugotavljali. Še bolj kot pomanjkanje denarja žalosti slaba obiskanost prireditev. Eden od razlogov je ponudba ostalih številnih društev v lokalni skupnosti, ne nazadnje je ta tudi kulturno bogata, okolje pa je relativno majhno. Za zdaj še niso uspeli privabiti priseljencev, občanov, ki jih je težko pridobiti za katerokoli dejavnost, predvsem pa mladih. Ti živijo v drugem svetu, družijo se iz povsem drugačnih potreb, kot so se prejšnje generacije. »V zvezi z grešajo večjo podporo lokalnih politikov, so dejali, saj bi jim ti z obiskom prireditev dali zagon za vztrajanje na začrtani poti. Prav tako večjo vključenost tamkajšnje osnovne šole oziroma zaposlenih na njej. Pomembna za ljudje so zaradi službenih obveznosti preobremenjeni, pa vendarle bi morali kot aktivni kulturni delavci biti vzgled ostalim.« V prihodnje se bo potrebno bolje povezovati, sodelovati in se pogosteje pogovarjati o stvareh na mladimi so pred nami novi izzivi, kako jih prepričati, da pridejo, kulturo prevzamejo ter jo popeljejo najprej. Zelo slabo bi bilo, če bi bogati dejavnosti s tako tradicijo padla kakovost in število prostovoljcev. Zgodovinski pomen kulture je namreč jasen, je pogoj za preživetje naroda. Tega se ne zaveda niti država.« Kulturni ustvarjalci na območju spodnjega toka reke Pake po- Druženja, srečanja, iskrivi pogovori odpirajo nova »polja«, ideje in tkejo prijateljstva, je bila ena od ugotovitev okrogle mize. mlade je družina in podpora njihovih staršev. »Če že kritiziramo, pa je vendarle treba priznati, da vse težave niso zunaj nas. Moramo se ozreti vase in pomesti pred svojim pragom. Ni gledališčnikov na gledališke predstave, ne pevcev na koncerte ... Ni pripadnosti. Časi so se res spremenili in takšni okrogli mizi, kot je bila tokratna, so še menili. Da stvari v šmarškem kulturnem društvu ne »štimajo«, si je moč razlagati tudi po tem, da so težko našli predsednika. Kot je bilo slišati, naj bi se ta po krajšem vodenju društva odločil za odstop. Čas za podelitev bralnih značk Velenje, 30. maja - Šolsko leto se hitro izteka, zato se zaključuje tudi letošnja bralna značka. V ponedeljek ob 10.30 bodo v domu kulture Velenje pripravili prireditev za vse devetošolce, ki so vsa leta šolanja osvajali Kajuhovo bralno značko. Ogledali si bodo lutkovno predstavo Mali princ, po njej pa bo 193 devetošolcev iz vseh treh občin Šaleške doline prejelo zlato bralno značko. Od prihodnjega četrtka bo MZPM Velenje poskrbela tudi za podelitev predšolskih bralnih značk. V Vrtcu Šoštanj jo je osvo- jilo kar 141 malih bralcev, ki berejo s pomočjo staršev in drugih odraslih, potem pa zgodbice narišejo in pripovedujejo. Podelili jih bodo v sredo ob 18. uri v domu kulture v Šoštanju. V Velenju bosta prireditvi kar dve, obe v četrtek, 2. junija, v domu kulture. Prva bo ob 16.30, druga ob 18. uri. Po ogledu lutkovne predstave Romeo in Julija bodo med male bralce razdelili kar 446 predšolskih bralnih značk. Te bodo šmarški malčki prejeli v petek, 3. junija. Prireditev bo v tamkajšnjem kulturnem domu ob 17. uri, bralne značke pa je osvojilo 57 otrok. Skupno število predšolskih bralnih značk malih bralcev v Šaleški dolini je letos 644. a bš Živa Ravbarska vas Kulturno društvo Gorenje na pragu 20-letnice delovanja Tatjana Podgoršek K bogati kulturni ponudbi v občini Šmartno ob Paki prispevajo svoj pomemben delež tudi člani Kulturnega društva Gorenje. V zadnji sezoni so »aktivni« na vsaj dveh večjih projektih. S predstavo Poročil se bom s svojo ženo gledališka skupina gostuje po odrih Šaleške doline in tudi njenih bližnjih okolij. Drago Tamše, predsednik društva, meni, da jih vabijo v goste, ker je predstava gledljiva, preprosta, zabavna, »nekaj, kar ljudje danes potrebujejo«. Zelo »živa« je tudi Ravbarska vas pri razvalinah gradu Packenstein v Šmar-tnem ob Paki. Interaktivna predstava privablja skupine otrok, učencev iz širše Šaleške doline, le najbližjih, dodaja Tamše, ni - učencev domače osnovne šole. Znova so »obudili« Martinco - večer plesa, glasbe in smeha. Sicer pa je gledališka skupina le del dejavnosti društva, v katerem združuje interese blizu 100 krajanov. Po zagotovilih sogovornika v društvu delujejo odlični pevci, recitatorji, veliko se ukvarjajo z mladimi. Pozornost namenjajo tudi športno- rekreativni dejavnosti v povezavi s kulturo. Društvo je bilo leta 1997 ustanovljeno za to, da bi združevalo, povezovalo krajane in »prebudilo zgornji del lokalne skupnosti. Menimo, da nam to vsa ta leta dobro uspeva.« Prihodnje leto praznuje 20-letnico delovanja in na jubilej se že pripravljajo. Zaznamovali ga bodo delovno, z obsežnim projektom Božična zgodba. Tamše verjame, da bodo tudi ta velik zalogaj zmogli, saj so doslej s trudom in zagnanostjo ter voljo že »strli trde orehe«. Vse omenjeno jim vlivajo ljudje, ki jih za njihova prizadevanja vedno nagradijo. a Danin »Objem besed« Velenjčanka bo drugo knjigo predstavila v velenjski knjižnici -Poleg poezije tudi basni in zgodbe Dana Ograjenšek s svojo drugo knjigo v rokah. Tretja že nastaja. Velenje, 23. maja - Velenjčanko Dano Ograjenšek poznajo vsi, ki radi hodijo v ldno. Že dolga leta je namreč zaposlena v blagajni lana Velenje, filmi pa so le ena od njenih ljubezni. Mednje sodi tudi vožnja z motorjem in pisanje. Spomladi pred dvema letoma je izdala svojo prvo knjigo, pesniško zbirko, ki jo je naslovila Ko misli dobivajo krila. Letošnjo pomlad je zaznamoval izid njene druge knjige. Naslovila jo je Objem besed, v njej pa poleg poezije objavlja tudi basni in zgodbe. Dana pravi, da so bili odzivi na prvo knjigo odlični. »Ne samo, da je bila tistim, ki so jo dobili v roke, všeč, mnogi mi povedo, da jo imajo kar na nočni omarici. Odpirala je čakre, saj so mi mnogi povedali, da so ob branju jokali. Tisti, ki so v roke že dobili mojo drugo knjigo, pravijo, da jim je ravno tako sedla v srce.« Da je drugo knjigo naslovila Objem besed, je kriva prav prva knjiga, »... saj misli, ki dobijo krila, obstanejo v objemu besed.« Že naslovnica je zgovorna, saj sta na njej dva laboda, ki sta po svoje tudi simbol mesta Velenje. »Pogosto se sprehajam ob jezerih, labode pa imam zelo rada. Želim si, da bi bilo življenje takšno, kot je življenje labodov. Imajo le enega partnerja, skrbijo za družino,« pripoveduje Dana. Knjigo je oblikoval njen sin Alen, lektorirala jo je Bina Toplak. Izdala jo je v samozaložbi. Dana pravi, da pogosto nezavedno v verzih tudi govori, zato ni čudno, da jih piše. Ob tem poudari: »Najlepše je scenarij življenja pisati sam. Še lepše pa je, če si lahko dodelimo glavno vlogo in izberemo soigralce.« Tudi zato se tokrat preizkuša tudi v pisanju basni, prav posebna pa je zgodba Seks brez mesta, ki jo je umestila na konec knjige. »Želela sem povedati, da se za nasmehi, ki jih kažemo svetu, zna skrivati velika bolečina,« doda sogovornica. Na pisanje je močno vplivalo tudi dejstvo, da je dobila vnukinjo, prvi vnuk pa je močno zaznamoval že prvo knjigo. »Na moje misli vplivata enako, oba sta moja sončka,« izvemo. In to veje tudi iz druge knjige. Predstavila jo bo v velenjski knjižnici 3. junija ob 19.19. »V objemu besed resnično uživam, zato pripravljam že tretjo knjigo. Več pa bom razkrila na tem večeru,« nam je za konec povedala sogovornica. a Bš ■ Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 26. maja 2016 Večeri v prijetnih ritmih big bandov Velenje, 22. maja - Z lepimi pomladnimi dnevi se je razži-velo tudi koncertno dogajanje na ploščadi ob velenjskem kul- turnem domu, ki bo v toplejših mesecih pestro tudi letos. Mozaik bar in MO Velenje bosta na prizorišču sredi mesta pripravi- la niz kvalitetnih glasbenih dogodkov. V nedeljo, ko se je tam začel 6. MoZZAJik jazz festival, je bilo Študentje glasbe Berklee College of Music so navdušili s kakovostnim in in pestrim programom. organizatorjem naklonjeno tudi vreme, zato so v toplem večeru mnogi z veseljem prisluhnili dvema skupinama mladih glasbenikov, študentov prestižne akademije Berklee College of Music iz Valencie. Predstavili so del projekta Inclusion Through Peformance, koncepta, ki ga je razvil trobentač in programski vodja festivala „Igraj se z mano" Timotej Kotnik. Mladi virtuozi iz 9 držav so navdušili tako s petjem kot igranjem. V ponedeljek je na istem prizorišču nastopila skupina dijakov ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, v torek pa big band velenjske glasbene šole. Tretje srečanje big bandov bodo končali 11. junija, ko bodo gostili Big band Krško s projektom »Depeched« z glasbo skupine Depeche Mode. Organizatorji so nam zaupali, da bodo v poletnih mesecih pripravili še niz zanimivih koncertov; med drugim Duo okulistič-no, nastopil bo Gašper Berton-celj, avgusta na oder prihaja tudi Jure Pukl. Program bodo prilagajali turnejam jazz glasbenikov, zato celotnega programa še nimajo oblikovanega. Večino koncertov bodo pripravili ob koncih tedna, nekaj tudi ob četrtkih. ■ Bš ALTERNATOR Svetlana Makarovič navdušila Pa smo jo dočakali! Umetniško poliglotko, prvo damo slovenske poezije, eno in edino, Svetlano Makarovič. V petek, 20. maja, je preddverje Mestne knjižnice Velenje pokalo po šivih. Številni so želeli prisluhniti pogovoru s to veliko umetnico in ob koncu večera zagotovo odšli domov prijetno literarno potešeni. Svetlano Makarovič so v knjižnico namreč povabili v okviru projekta Odprimo knjige: bralna značka za odrasle oziroma ob zaključku bralne sezone - kot nagrado vsem sodelujočim, ki jih je bilo letos ponovno okoli šestdeset. Poleg tega je vsak sodelujoči je prejel tudi darilo Velenjske knjižne fundacije knjigo Kažipot k boljši velenjščini. V iskrivem pogovoru, ki ga je odlično izpeljala Andreja Ažber, je Svetlana Makarovič, seveda v svojem značilnem slogu in predvsem brez dlake na jeziku, povedala marsikaj zanimivega. O pisanju, pa o tem, da dobre poezije ali proze ne more biti, če človek ni nikoli trpel. Da dobra dela nastanejo šele, ko nekdo bolečino prežveči in jo preboli, da ven ne pride jamranje, ampak iskreno obču- tenje. Pa da ni res, da nima rada otrok. Ona samo ne mara razvajenih in kričavih otrok. Tiste ta prave otroške duše, sploh ranjene, pa Svetlana Makarovič je treba objeti, jim povedati pravljico in jih pobožati. Seveda je med drugim tudi omenila svojo življenjsko ljubezen z Gregorjem Strnišo. Nekaj pa je bilo povedanega tudi na račun politikov in sodobne družbe in njenega jasnega stališča o begunski krizi. Misel, da so meje samo v naših glavah, je še dolgo odzvanjala po prostoru. Prijetna gospa, ki nikakor ne kaže svojih let, je občinstvo kar nekajkrat tudi prav prisrčno nasmejala, predvsem ko je priznala, da si velikokrat reče, da je koza. Pogovoru je sledil ogled razstave o njenem življenju in delu, ki jo je pripravila Stanka Le-dinek, prijetno druženje pa se je zaključilo z literarno-glasbenim recitalom Zeliščarka, ko se je osrednji gostji na odru pridružila še ena posebna umetniška duša Aphra Tesla. Izmenjava recitacij ter ljudskih pesmi z Balkana, z izborom besedil, ki tematizirajo eksistencialne, bivanjske in ljubezenske izpovedi, postavljene v vlogo arhetipskega lika ženske, je bila zagotovo pika na i zanimivemu večeru. ■ mps Nastopi ju kalijo Jure in Miha Smirnov uspešno gradita glasbeno pot V sredo, 11. maja, je Jure, zdaj študent 2. letnika violine na Royal academy of Music - Kraljevi akademiji, s kvartetom »Fitzroy«, osvojil 1. mesto med osmimi izbranimi kvarteti iz vse Anglije. S tem kvartetom je od lanske pomladi, ko so ga kot bruca sprejeli med podiplomce za člana kvarteta, nastopal na okrog 15 koncertih v Londonu in po Angliji, tudi v znameniti Albert hall, St' Martins church itd., nastopili pa so tudi na Poljskem. Z osvojeno nagrado pa Jure sporazumno zaključuje intenzivno enoletno sodelovanje s kvartetom Fitzroy, saj mu čas, ki ga posveča študiju in intenzivni vadbi violine, tega več ne dopušča. V torek, 17. maja, pa je Miha, podiplomski študent na Trinity Laban konservatoriju, skupaj s še dvema pianistoma nastopil v polni Cerkvi St. Martin v središču Londona in na klavirju zaigral skladbo - Granados - Eight Poetic Waltzes. To skladbo je pred dnevi zaigral tudi na vrhunskem koncertu, s katerim sta z bratom Juretom v kulturnem domu v Velenju počastila dan medicinskih sester in babic. a Borut Jenko Volk in kozlički Velenje, 21. maj - Člani Lutkovnega gledališča Velenje so na oder male dvorane kulturnega doma Velenje spet ponesli nove lutke, saj so pod vodstvom scenaristke in režiserke Alice Čop premierno uprizorili lutkovno igro Volk in kozlički. Priljubljeni ljudski pravljici o kozličkih, ki ne ubogajo svoje mame, je režiserka dodala svojo avtorsko noto. Tako so gledalci spoznali tri nagajive fante, ki ne ubogajo svoje mame koze, zato se znajdejo v trebuhu strašnega volka. Po predstavi so otroci, ki so se naučili, zakaj morajo ubogati svoje starše, ostali na druženju z lutkami, ki so jih seznanile, kako pripraviti okusno jed iz najbolj priljubljene zelenjave kozličkov - zelenega zelja. Za likovno podobo lutkovne predstave Volk in kozlički je poskrbel Kajetan Čop, lutke in kostume je izdelala družina Čop, rezbarska dela na lutkah sta opravila Franc Ravnjak in Milojko Kumer, ki je izdelal tudi sceno, avtorsko glasbo pa je napisal Gorazd Planko. Pet lutk sta vodila Vanja Kretič in Mitja Švener. Tako je Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje in s svojimi deli uspešno gostuje po vsej Sloveniji, predstavilo svojo letošnjo produkcijo, navadno pa vsako leto pripravijo dve. Prva ponovitev bo 4. junija ob 10.30 v mali dvorani. a Foto: Ksenija Mikor Plastik ni fantastik! Bojan Pavšek Pomladanska evforija vegetacije, ki si skozi vse zemeljske pore utira pot na površje, da bi životce nahranila s sončnimi žarki, se nalezljivo prenaša tudi na človeka. Številčnost urbanih sprehodov, kofetkanja na prostem, obdelovanja gredic, izletov v supergah in še mnogočesa se izrazito povečuje. Puhasto sivino zimske palete je izpodrinila mavričnost pomladno-poletnih oblačil. Priprave na estetske plažne ekshibicije so že v polni pripravi. Število občasnih rekreativcev, uporabnikov fitnes ogledal in privržencev nizkokaloričnih solat se iz dneva v dan stopnjuje. Telo je treba očistiti navlake, da bo s ponosom pokazalo rezultate znojenja in odrekanja. Za odtenek drugačne očiščevalne pristope osveščeni posamezniki in družbe uporabljajo tudi v odnosu do narave. Zato se v tem obdobju množično vrstijo čistilne akcije, ki poleg presežkov v številu udeležencev vsako leto postrežejo tudi s presežki v številu zbranih odpadkov. Nepisano pravilo je, da se teh akcij tradicionalno udeležujejo vedno eni in isti. Vsi ostali (tudi tradicionalno) poskrbijo za množico bolj ali manj pripravljenih izgovorov, zakaj njihove malenkosti ni bilo na jutranjem zboru pri lokalnem kesonu. Ampak o tem bom izgubljal besede kdaj drugič. Gremo k tokratnemu bistvu. Samo bežen vpogled v črne vreče z nabrano robo pokaže, da med zavrženimi kosi prevladuje plastika. Različnih namembnosti. V vseh mogočih oblikah in barvah. Z bolj ali manj oporečno sestavo. A brez kakršnihkoli sledi razkrajanja. In tako bodo videti še nadaljnjih 500 do 1000 let. Zavidljiva starost ni kaj. Skoraj bi si upal trditi, da je življenjska doba plastike z vidika minljivosti človeka že kar nesmrtna. Trendi, ki seveda sledijo znanstvenim dognanjem, se z različnimi pristopi lotevajo »etične« uporabe plastike v proizvodnji ter njihove ponovne uporabe in reciklaže. Vse to pa prav nič ne zaleže, če je že prvinski odnos do ohranjanja čiste narave skrhan. In sicer do te mere, da je izmet prazne plastenke iz otroških rok tja daleč nekam v travo izveden s takšno lahkoto in neobremenjenostjo, da te kot mimoidočega pusti skoraj brez besed. Če je v njihovih dokaj nedolžnih možganih komaj kaj prostora za ozaveščenost, bi ga morali zanj ustvariti predvsem njegovi (beri: odgovorni) starši. Vsakdo, ki ima občutek, da ena odvržena plastenka le ni tako huda reč, naj to klofuto naravi pomnoži z 7.424.000.000 človeških duš*, kolikor jih je trenutno zaposleno s preživetjem na Zemlji. V hipu bo dobil jasno sliko, koliko nerazgradljivo plastičnega bi se nakopičilo, če bi vsi počeli enako. In to večkrat na dan, ves čas svojega življenja. Na žalost se ta scenarij samozastrupljanja že dogaja. Nekje manj, spet drugje bolj opazno. Ponekod že skoraj z nepovratnim učinkom. Če povem po domače - pri naskrivaj odvrženi plastiki dodate kamenček v mozaik lastnega umiranja in umiranja zanamcev. Zato bi moralo na vseh nerazgradljivih embalažah pisati: »Vsaka nepravilno odvržena embalaža zelo škoduje vašemu življenju. O tem se vam ni treba posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Tako pač to je! Pika.« In to bi moralo biti izpisano s tako velikimi črkami, da bi se še cigaretnim škatlicam sline cedile. Skladno z dejansko alarmantnim stanjem je potrebno oblikovati odnos do narave in snovi, ki v naravo ne sodijo. Odnos, ki ga v prvi vrsti definira posameznikova vest, ki ji sledi razum in šele njemu dejanja. N®l Grafika: Bojan Pavšek Če pravilen odnos do zastrupljanja narave vseeno ne bo naletel na plodna tla, nam je še vedno na voljo alternativa. Črni humor. Kdo bi na primer bolje opisal romantični trikotnik Zemlja-človek-plastika kot legendarni komik George Carlin, ki je že v 90. letih prejšnjega stoletja v satiričnih razmišljanjih ustvarjal nove relacije človeške vrste z domačim planetom. George pravi nekako takole: »Zatrimo svoj ego, ki se opira na to, da je naloga človeške rase rešiti Zemljo. Še med seboj se ne znamo dogovarjati, kako bi se potem sploh lahko lotili tako velikega zalogaja, kot je reševanje 4,5 milijarde let starega planeta? Mi, ki smo tukaj komaj nekaj desettisoč let? Zemlja, dragi ljudje, je čisto ok, mi smo bolni. Zemlja ne bo šla nikamor. Mi bomo šli. In kaj bomo pustili za sabo? Nekaj plastike, ki smo jo ustvarili iz Zemljinih snovi. Za to nam bo Zemlja hvaležna, saj je sama ni zmogla ustvariti. Si jo je pa zelo želela. Zato je nase naselila nas. Sedaj, ko jo ima zase dovolj, pa počasi prihaja čas, da se nas znebi.« Njegove stand-up intonacije lahko morda služijo kot iztočnice za kakšen konstruktiven klepet s prijatelji ali somišljeniki. Predlagam lokacijo nekje v naravi in z omamno kavico, postreženo v prisrčni skodelici. Iz keramike. * Odčitano dne 23. 5. 2016 ob 23. uri na www.worldometers.info ■ Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 13 26. maja 2016 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni mozaik Poletje v Šaleški dolini Vedno znova in znova ugotavljamo, kako hitro teče čas in ob tem še nič ne reče. Komaj, se zdi, smo se poslovili od lanskega leta, že je pred vrati poletje, ki je vedno nekaj posebnega: sonce, voda, veter v laseh, počitnice za učence, dijake in študente, pa sprehodi v naravi, božajoči poletni večeri v prijetni družbi na prijetnem dogodku ... in še marsikaj prijetnega. Ker je poletje tako posebno, za marsikoga težko pričakovanega, mu že nekaj let v naši časopisni in radijski hiši namenjamo posebno prilogo časopisa Naš čas. Tej tradiciji se ne bomo izneverili tudi letos. Vsebina revije je ustaljena. V njej bomo poskušali objaviti čim več zanimivih podatkov o tem, kaj se bo dogajalo v poletnem času v športu, kulturi, turizmu in še na kakšnem področju v Šaleški dolini, predstavili bomo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter njihove zanimivosti. Zagotovo pa se bo v reviji našlo še kaj, kar bo vredno prebrati. V minulih dneh smo se že obrnili na nekatere, za katere menimo, da nam lahko pri pripravi zanimivih vsebin s posameznih področij pomagajo. Na druge se bomo še v teh dneh. Že danes izrekamo zahvalo za razumevanje in sodelovanje. Verjamemo, da bodo razumevanje našli tudi pri tistih, ki jim bomo poslali vljudnostno povabilo za sodelovanje v obliki reklamnega oglasa. Upamo, da bodo prepoznali priložnost v reviji, ki bo uporabna in iskana vse poletje. Hvala! Revija bo izšla 16. junija. ■ tp pesem tedna na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JAN PLESTENJAK - Dvigni krila 2. SIA FEAT. SEAN PAUL - Cheap thrills 3. MINEA - Ljubakanje Jan Plestenjak je pred kratim predstavil nov single in videospot za naslovno skladbo z njegovega aktualnega albuma Dvigni krila. To je že tretji uradni single z njegovega zadnjega albuma. Prvi singl Stara dobra je Jan predstavil že pred izidom 13. studijskega albuma, z drugim singlom, čutno balado Prelepa za poraz, pa je predstavil nadaljevanje zgodbe iz skladbe Ona sanja o Ljubljani. lestvica domače glasbe glasbene novice Pevki Celine Dion še ena prestižna nagrada Pevka Celine Dion bo na podelitvi Billboardovih nagrad prejela nagrado za življenjsko delo. Nagrado podelijo glasbenikom, ki so s svojim delom ustvarili izjemne dosežke in s tem vplivali na razvoj glasbe. Prestižno nagrado so doslej prejeli Neil Diamond, Stevie Wonder, Prince ter Jennifer Lopez. Celine Dione je v 30-letni karieri prodala več kot 250 milijonov albumov in nanizala številne Rolling Stones in The Eagles, s katerim sta leta 1977 sodelovala že pri albumu Slowhand, enem Claptonovih najljubših albumov. Na njem so uspešnice Lay Down Sally, Cocaine in Wonderful Tonight. Na novem albumu je nekaj Claptonovih predelanih blues uspešnic kot tudi dve povsem di zaupanja vreden prijatelj in ljubeč oče. Legendarni zasedbi Megadeth se je Menza pridružil leta 1989 ter z njo sodeloval pri albumih Rust in Peace, Countdown to Extinction, Youthanasia in Cryptic Writings, ki je med vsemi albumi doživel največji uspeh. Skupino je zapustil leta 1998, ko so mu na kolenu odkrili tumor, na kratko pa se je skupini znova pridružil leta 2004. uspešnice, kot so kot so My Heart Will Go On, I Surrender, Because You Loved Me, The Power of Love, It's All Coming Back To Me Now. Je tudi dobitnica petih grammyjev in šestih Billboardo-vih nagrad, dveh oskarjev in številnih drugih nagrad in priznanj. Kar 17 njenih albumov je osvajalo najvišja mesta lestvice Billboard Chart 200. Z enajstimi singli, ki so osvojili prva mesta, pa je nosilka 55-letnega rekorda v kategoriji ženskih izvajalk. Leta 2004 je tako prejela diamantno nagrado za najbolje prodajano izvajalko v zgodovini. Clapton ni za upokojitev 71-letni britanski glasbenik Eric Clapton je utišal govorice o svoji upokojitvi in izdal 23. studijski album z naslovom I Still Do, v katerem se vrača h koreninam modernega bluesa. Po 40 letih je moči znova združil s producentom Glynom John-som, gonilno silo bendov, kot so The Who, Led Zeppelin, The novi skladbi, ki pa imata prav tako bluesovski pridih. Prva skladba z novega albuma je Alabama Woman Blues. Eric Clapton velja za enega najpomembnejših predstavnikov modernega blu-esa. Glasbenik, ki se ga je prijel vzdevek Počasna roka (Slow-hand), je za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi 11 gram-myjev. Umrl nekdanji bobnar skupine Megadeth Bobnar Nick Menza, ki je sodeloval pri štirih albumih skupine Megadeth, je umrl v soboto med koncertom s svojo skupino OHM. Menza, ki se je nad bob-nanjem navdušil že kot otrok, je med sobotnim koncertom v Los Angelesu doživel srčni napad. 51-letnika so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Nenadna smrt je pretresla številne njegove prijatelje in družino, saj je bil ne le odličen bobnar, ampak tu- Alicia Keys predstavlja novo pesem In Common Prejemnica številnih gram-myjev Alicia Keys predstavlja novo pesem z naslovom In Common, s katero napoveduje nov, že šesti studijski album. Novo pesem je Alicia napovedala na videu Facebooka, album, ki bo izšel štiri leta po izjemno uspešnem Girl On Fire, pa lahko pričakujemo do konca leta. Z novo skupino sodelavcev je Alicia naredila nov kreativni premik v zvoku, kar potrjuje že v najav-nem singlu In Common, ki ga zaznamujeta počasnejši in zapeljiv latino ritem ter nalezljiv refren. Alicia, ki se bo jeseni pridružila komisiji v 11. sezoni oddaje The Voice, bo svojo novo pesem predstavila tudi 28. maja v Milanu na finalni nogometni tekmi evropske lige prvakov. Carpe Diem lepijo tapete Tapete je naslov nove skladbe skupine Carpe Diem band, ki jo marsikdo prepozna po uspešnici Jutr (jutr, jutr vse bo v redu ...) ali pa po zadnjem hitu Original. Njihov glasbeni spekter je mešanica pop, rock in ska ritmov, včasih pa presenetijo tudi z mirno balado ali pa vse skupaj zabelijo z disko in funk ritmi. Rezultat je prepoznavna stilska kombinacija, s katero navdušujejo tudi na svojih nastopih. Poleti bo skupina polno zasedena s koncerti, snemanjem videospota za Tapete in snemanjem novih komadov. Poletje bo prineslo tudi tradicionalno Terasanje, ki vedno znova navduši z glasbo, fenomenalnim vzdušjem in ambientom na skriti celjski terasi. V pripravi je tudi prav poseben izid albuma, ki bo povzel vse skladbe Carpe Diem benda od Jutr naprej. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Naveza - Če lahko bi me slišala 2. Ansambel Tonija Verderberja - Biser z gora 3. Ansambel Maj - Frizerski salon 4. Zaka' pa ne - Boš ob meni vse življenje 5. Tapravi faloti - Življenje je dar 6. Sekstakord - V srcu si 7. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine 8. Veseli Dolenjci - Pazi se na morju 9. Ansambel Azalea - Ta tvoja igra 10. Ansambel Jureta Zajca - Ključ do sreče www.radiovelenje.com nikoli sami 107, a zelo na kratko ZALA SMOLNIKAR 17-letna Zala Smolnikar, ki jo poznamo kot lansko finalistko šova Slovenija ima talent, je posnela prvi videospot za pesem Deklica zaljubljena. Mlada pevka iz Cerkelj na Gorenjskem ima po zaslugi omenjenega šova veliko nastopov in snemanj, pripravlja pa tudi svoj prvi album, ki naj bi izšel konec letošnje jeseni. LAČNI FRANZ Obnovljena in pomlajena zasedba Lačni Franz pošilja v eter tretji single z njihovega aktualnega albuma Ladja norcev. Naslov singla je Naš novi bog, gre pa za predelavo njihove stare klasike Bog nima telefona iz leta 1981. DAVID Mlad slovenski raper David, ki prihaja iz Ljubljane, predstavlja novo pesem Agent. Sam je avtor besedila, funky ritme pa je napisal v sodelovanju s Štefanom Kokaljem. Pod aranžma se podpisuje Alex Volasko. David je sicer del glasbene skupine D Base, v kateri ustvarjata tudi raper 9ka ter vokalist Benjamin Dolič. DITKA Ditka se predstavlja z novo avtorsko skladbo Silence, s katero je postala ena od treh zmagovalk natečaja za mlade izvajalce 30 years for you. Kmalu bo predstavila tudi novo skladbo Drugi breg želja, za katero je besedilo prispeval Feri Lainšček in bo uvrščena na Ditkin prihajajoči album, ki bo izšel jeseni. ZMELKOOW Vedno sveža in zabavna primorska skupina Zmelkoow predstavlja novo skladbo z naslovom Mama Koka. Ro-kersko skladbo s smešnim besedilom v tipični zmelko-owski maniri je produciral znani Andrea F. Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 14 14 a a Čebelarji^ ja Franc Čanč in soproga Anica - pridna kot čebelica - sta takoj izkoristila pokrito tržnico v Šoštanju, da sta stojnico s čebelarskimi dobrotami umaknila na suho. Župan Občine Šoštanj Darko Menih pa se je še vedno zanašal na svoj dežnik. ^^ Čvek je »ujel na delu« dva kulturna zanesenjaka v občini Šmartno ob Paki: zdravnika, gledališkega igralca, manjšega in mlajšega iz tandema Starša Jožeta ter predsednika šmarškega kulturnega društva Jožeta Robida (prvi z leve) ter Franca Fužirja - nekdanjega občinskega svetnika, gledališčnika, režiserja skupine Kulturnega društva Gorenje. »Našla« sta se v Ravbarski vasi pri razvalinah šmarškega gradu Packenstein in zakurila ogenj. Po Čvekovih ugotovitvah sta z njim želela ogreti udeležence dogodka, hkrati pa razsvetliti obzorja tistih v tamkajšnjem okolju, ki menijo, da je vse umevno samo po sebi. aa Teševcem je v teh dneh hudo vroče. Pa so se fantje, ki ^^ nostalgično sanjajo nekoč tako ljubljene in želene To-mosove štirke, odločili, da vse skrbi nekoliko ohladijo na vožnji z njimi. In so korajžno, kot v starih časih, odrajžali na naše - sosedovo morje. Vsi so se celi in prašni že vrnili domov, a vtisov in slik je menda ostalo za celo leto. Da je bilo v Rovinju vroče in da jim je prav prišla vsaj ena brisača, pa dokazuje tale 'fotka'. Čvek pa dodaja - »Sedaj pa na pivo«. zanimivosti Sladoled proti alkoholnemu mačku Južni Korejci so na prodajne police postavili novo sredstvo, ki naj bi pomagalo vsem tistim, ki pogledajo pregloboko v kozarec. Veriga trgovin Withme FS tako od zdaj ponuja sladoled Gyeon-dyo, kar v prevodu pomeni »drži se«. Po navedbah podjetja je to prvi sladoled, oblikovan za spopad s posledicami pretiravanja z alkoholom. Sladoled ima okus po grozdju in vsebuje sok japonskega rozinovega drevesa, ki velja za tradicionalno zdravilo proti mačku in se kot tako v južnokorejskih knjigah pojavlja že v 17. stoletju. Bogati berač Pappu Kumar je osem let beračil po ulicah mesta Patna v Indiji, v tem času pa je uspel nabrati kar nekaj finančnih sredstev: na štirih bančnih računih naj bi hranil slabih sedem tisoč evrov, v lasti pa naj bi imel tudi dve posesti, skupaj vredni dobrih 160 tisočakov. Kumar tako denar posoja lokalnim poslovnežem in služi z obrestmi, vseeno pa beračenja ne namerava opustiti. 33-le-tnik ima sicer srednjo šolo in se je vpisal na študij strojništva, a mu je načrte prekrižala nesreča, zaradi katere je delno paralizi-ran. Drugega kot beračenje mu tedaj ni preostalo, zato si je za svoj nov dom izbral železniško križišče v Pazni, kjer je beračil do lani, ko so ga policisti skušali pregnati z njegove priljubljene lokacije. Ni se dal, zato so ga odpeljali na tamkajšnjo policijsko postajo, tam pa odkrili njegove bančne račune in posesti. Svetovali so mu, naj se odpove beračenju, a Pappu o tem ni hotel niti slišati, prav tako pa noče zdraviti svoje bolezni, češ kdo pa mu bo dajal denar, če bo telesno zdrav. Rusi pripravljajo Malega Satana Ruska tiskovna agencija Zvezda je sporočila, da Rusi pripravljajo balistično raketo RS-28 Sarmat, ki je zamenjava za obstoječo ra- keto R-36M2 Voevoda. Slednjo (raketo Voevoda) v zvezi Nato imenujejo tudi Satan, njene naslednice pa se je že zdaj oprijel vzdevek Satanov sin oziroma Mali Satan. Raketa RS-28 Sarmat bo imela domet do 10 tisoč kilometrov, s sabo pa bo lahko nosila 12 jedrskih bojnih glav. Orožje rakete bo opremljeno z napredno tehnologijo za ogibanje protibali-stičnim sistemom, nezaustavljiva balistična raketa pa bo zmožna popolnoma uničiti območje, veliko, kot je ameriška zvezna država Teksas ali Francija. Prvi testi rakete se začnejo julija ali avgusta letos, Rusija jih bo izvedla približno 800 kilometrov severno od Moskve. Avtomobili premazani z lepilom za pešce Res se sliši nekoliko nenavadno, a vsi Googlovi avtomobili bodo premazani z lepilom za pešce. Bistvo nedavno patentiranega lepila je, da v primeru nesreče pešec ostane prilepljen na avto in ga ne odbije po cestišču. Pri Googlu so prepričani, da bi bilo zaradi takega lepila, ki se aktivira pri velikih silah in hitrostih, manj prometnih nesreč s hudimi posledicami. Svoje trditve so podkrepili z rezultati testiranj. S pravilno vadbo lahko že v 10 minutah dosežemo zadostne učinke Raziskovalci kanadske univerze McMaster so odkrili, da pogosti izgovori o pomanjkanju časa za rekreacijo in izboljšanje kon-dicije ne držijo. Ne zato, ker bi imeli v resnici več časa, kot ga imamo, pač pa zato, ker so naše običajne predstave o rekreaciji precej časovno potratne. Z raziskavo so želeli ugotoviti, kakšen vpliv imajo kratki izbruhi intenzivne vadbe v primerjavi z daljšimi, zmernejšimi vajami. In ugotovili so, da lahko s pravilno obliko vadbe že v 10 minutah dosežemo enake učinke kot s 50-minutno zmerno rekreacijo. Pri opazovanju 27 športno neaktivnih moških, ki so v 12 tednih opravili po tri rekreacijske naloge na teden, so ugotovili, da so kratke in intenzivne vaje v primerjavi s klasičnim vztrajno-stnim treningom obrodile skoraj identične učinke na ključne zdravstvene indikatorje, kot so regulacija sladkorja v krvi ter kondicija osrčja in dihal. Glavni avtor raziskave, Martin Gibala pravi, da je pri sprinterskem načinu vadbe zelo pomembna razlika med visoko intenzivnostjo vaje in obdobjem manj intenzivne vadbe, ter opozarja, da nekaj podobnega vidimo že v naravnem vedenju ljudi: predvsem pri otrocih hitro opazimo, da se na igrišču ne igrajo z zmerno in- tenzivnostjo prek daljšega obdobja, temveč imajo izbruhe visoke intenzivnosti, ki jim sledijo obdobja bolj umirjene igre. Ugotovitve raziskave pri tem kažejo, da smo vsi sposobni najti nekaj časa za dovolj učinkovito rekreacijo. Kot pravi Gibala, njihova ugotovitev ne velja zgolj za kolesarjenje, temveč lahko svojo kondicijo precej izboljšamo že s hojo po stopnicah in podobnimi vsakodnevnimi aktivnostmi, med katere sodijo tudi čiščenje in druga fizično napornejša hišna opravila. 26. maja 2016 frkanje » Levo & desno « Na juriš Pri nas skoraj ob vsakem prazniku ali obletnici nekateri streljajo z velikimi topovi. Na srečo le besednimi. Vroče je, vroče V bolnišnici Topolšica so po dolgoletnih prizadevanjih končali energetsko sanacijo. A zdaj je v njej precej vroče. Čudež Nekateri pri nas opozarjajo na čudež posebne vrste. Iz tujine uvažamo meso in živino, ko pride v klavnice in trgovine, postane domače. Na pomoč Razmere v zdravstvu na različnih ravneh so pri nas potrebne resničnega zdravljenja. Le pravih zdravnikov za to ni. Niti zdravil. Izobraževanje in delo Ne le vseživljenjsko izobraževanje, čaka nas tudi vseživljenjsko delo. Redne pokojnine bomo lahko kar ukinili. Popolna pomočnica Gorenje je zdaj postala res popolna gospodinjska pomočnica. Ne le da pere in kuha, zdaj posodo tudi pomiva. Brez odpadkov Postali bi radi družba brez odpadkov! Upam, da to seveda ne pomeni, da nam bo šlo tako hudo, da še nobenih odpadkov ne bomo pustili. Kdaj še domačini? Ljubljanski nogometaši so na zelenici ob Velenjskem jezeru dosegli zgodovinski uspeh - po enaindvajsetih letih so postali državni prvaki. Kdaj bodo tu kaj takega postali še domači rudarji? Prijatelji Pravimo, da je pes človekov najboljši prijatelj. A mnogi sosedje se sprejo prav zaradi njih. 26. maja 2016 »a*tJi8 Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 15 PRILOGA STANOVANJE 15 Toplo in prijazno vreme vabita, da se lotimo različnih opravil pri urejanju doma, tako stanovanja kot hiše. Zato so nam ideje in nasveti vedno dobrodošli. Pred vami je tradicionalna majska Stanovanjska priloga, v kateri bo vsakdo našel kaj zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike različnih izdelkov, materiala in storitev z omenjeno dejavnostjo. Če ta hip še ne razmišljate, da bi se lotili obnovitvenih del, morda kupili stanovanje ali gradili hišo ali pa le prenavljali in opremljali domače prostore, je prilogo vredno shraniti, saj vam bo v pomoč takrat, ko bo takšna ideja v vas dozorela. KEMO ^PLAST Ponudba izdelkov svetovno znanih proizvajalcev: talne obloge • parketi • laminati vinilne plošče Decoria • preproge popusti »T/ do -30% 4M . | iHv HL -' f¿T Razstavno - prodajni salon \ /a Irtnir» Šaleška cesta 20a, 3320 Velenje t. 03/897 36 20 www.kemoplast.si | ¡nfo@kemoplast.si Tla osvajajo porcelanizirane Keramične ploščice se zaradi velike trdnosti, obstojnosti in odpornosti kot talna obloga najpogosteje uporabljajo v pohodno najbolj obremenjenih delih stanovanja in tam, kjer lahko pridejo tla v stik z vodo, kemikalijami in maščobami. Pri nakupu keramičnih ploščic ni vseeno, ali jih nameravamo uporabiti za tla ali stene, saj bo obremenitev drugačna. Najbolj bodo obremenjene talne ploščice. Talna keramika v zadnjih letih čedalje pogosteje posnema videz in površinsko strukturo drugih materialov, denimo lesa, tkanin, kovine in kamna. Večinoma gre za porcelanizirane (t. i. »gres«) ploščice, ki so najtrdnejše od vseh vrst keramičnih oblog in imajo najmanjšo zmožnost vpijanja vode, zato so najbolj odporne proti zmrzali in med najprimernejšimi za zunanje površine. Drugače pa so keramične talne obloge zaradi dobre toplotne prevodnosti in visoke zmogljivosti akumuliranja toplote primerne za talno gretje. ■ Julijana Bavčar Vas skrbijo Temu vprašanju se tudi v prihodnosti ne boste izognili v kolikor ne boste korenito spremenili vašega ogrevalnega sistema! dražje kurilno olje ali plin? Naše storitve: • Inštalacije za vodovod, plin, ogrevanje, centralno ogrevanje in klima naprave • Servis in montaža oljnih grelcev Montaža in vzdrževanje kotlov na biomaso in solarnih naprav Za vroče poletne dni, klima poskrbi! TOSHIBA Panasonic NŠIALAIEfi KUMER ROBERT s.p. Florjan 135, Šoštanj | E: ogrevanje.kumer@gmail.com | T.: 03 / 89-11-506 | M: 031 833 005 wBM V koraku s časom - veliko na enem mestu Inštalaterstvo Kumer je družinsko podjetje, v katerem se z dejavnostjo inštalacij ukvarjajo že od leta 1977, tradicijo nadaljujejo že v drugi rod. V tem času se je način dela zelo spremenil, prav tako materiali, s katerimi opravljajo storitve. Kvalitetna, dobra ter hitra izvedba pa ostaja njihov zvesti spremljevalec tudi danes in v prihodnosti. S stalnim izobraževanjem sledijo vsem novostim, razvoju materialov in tehnoloških postopkov v stroki. Kajti le tako lahko kvalitetno izvajajo sisteme, ki so v zadovoljstvo strank in izvajalca. Kvaliteta vgrajenega materiala in opravljenih storitev, obogatenih z izkušnjami, ter spoštovanje rokov so jamstvo za zadovoljnega naročnika in uporabnika inštalacij. Dela se izvajajo na različnih objektih, ki jih gradijo ali obnavljajo investitorji različnih dejavnosti. Pred kratkim so zaključili do sedaj največji projekt, popolno rekonstrukcijo proizvodnega objekta v Nazarjah z 12.000 m2 proizvodnih površin in 2.500 m2 pisarniški prostorov. Rekonstrukcija je zajemala zamenjavo vseh inštalacij v objektu in izvedbo novih linij za potrebe proizvo- dnje. V sklopu selitve proizvodnje so izvajali priklope strojev na komprimiran zrak in hlajenje procesov. procesov, razvodi komprimira-nega zraka, razvodi tehnoloških vod, razvodi za nasip plastike; - izoliranje cevovodov, Ukvarjajo se z inštalacijami za hišne, večstanovanjske in industrijske potrebe ter z vzdrževanjem objektov in inštalacij: - hišne inštalacije za vodovod in odtoke, centralne sesalce, radija-torsko ogrevanje, hlajenje, solarni sistemi, talno ogrevanje; - industrijske inštalacije: vodovod, hidrantni razvodi, ogrevanje, hlajenje, hlajenje delovnih - turistični objekti, - kmetijski objekti, - talno ogrevanje zunanjih dovoznih in pohodnih površin, - vzdrževanje inštalacij v vseh segmentih uporabe, - hidroforni sistemi za hišno uporabo iz omrežja, rezervoarja ali vrtine, - hidroforni sistemi za večnadstropne stavbe, v katerih je po- trebno zagotoviti kvalitetno preskrbo z vodo tudi v najvišjih nadstropjih, kar zagotavljajo s fer-venčno regulacijo črpalk. Specializirani so tudi za inštalacije: - hladilnih vodov iz nerjavečih materialov pri vlivanju izdelkov iz plastičnih mas, - ki zagotavljajo sodobni načini ogrevanja tako za mikro kot industrijske kotlovnice na pelete, sekance, toplotne črpalke in kogeneracijo, - v prezračevalnih sistemih v industriji in varčni stanovanjski gradnji. So specialisti za izdelavo in obnovo podpostaj daljinskega ogrevanja, nadgradnje podpostaj za zmanjšanje obračunske moči. Izvajajo vgradnjo števcev za vodo v večstanovanjskih zgradbah, pri čemer lahko izbirate med ročnim ali elektronskim odčitavanjem. Nudijo tudi izvedbo hidravličnega uravnovešanja ogrevanja v večstanovanjskih zgradb, pri katerihnastajajo težave s šu-mnostjo in kvaliteto ogrevanja. V svoji kvalitetni ponudbi imajo tudi čiščenje kanalizacije. Zadovoljne stranke in kakovostno opravljena storitev je zagotovo tisto, kar jim daje nov zagon. Poslovne prostore imajo na Cesti Simona Blatnika 10 c, Velenje. keramika na zalogi Razstavni salon: Celjska cesta 40, Velenje | 051 355 684 (nakupovalni center Velenjka - vhod 1) ■ Pa r ketsff^^FglR^e klasični parket, ladijski pod, panelni in lamelni parket,restavriranje grajskega ,; parketa zgodovinskega pomena Moškotelec Robert s.p.; Lipje 53, Vefenje^f www.parketarstvo-renome.com | 031 630 604 Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 16 nnSÍÍAS 26. maja 2016 petindvajset 16 PRILOGA STANOVANJE Habitjihje štel Izkušnje, ki so si jih pridobili v tem času, so neprecenljive Milena Krstič - Planine Velenje - »Ponašamo se s petindvajsetletnimi izkušnjami pri upravljanju stavb, večstanovanj- Z umnim poslovanjem ali, kot pravijo »ekonomiji obsega oz. števila enot«, uporabnikom znižujejo obratovalne stroške. O tem, kako jih lahko znižajo tudi no pot. Vsa leta raste, in to ne na račun drugih. »Naša poslovna filozofija in filozofija rasti je, da tega ne počnemo kot nelojalna konkurenca,« z upravljanjem in vzdrževanjem stanovanj. V drugi polovici leta 2014 so na dražbi kupili podjetje Stavbenik upravljanje, d. o. o., Koper in leto za tem naredili vse »Ponosni smo, da sodimo po številu enot, ki jih upravljamo, in po kakovosti storitev, ki jih nudimo, v sam slovenski vrh,« pravi direktor Popovič. V Šaleški dolini so v vrh in med večje upravnike sodili že vsa leta. Danes so največji. V Šaleški in Zgornji Savinjski dolini upravljajo okoli 240 po-slovno-stanovanjskih stavb z blizu 7.000 etažnimi enotami. Eden najstarejših zaposlenih v Habitu je tudi Borut Zager, danes vodja Upravljanja, ki je v podjetje prišel konec leta 1993. »Takrat se je ravno zaključeval odkup stanovanj po Jazbinško-vem zakonu,« se spominja. »V petindvajsetih letih obstoja Habita se je precej spremenilo. Če se samo spomnim, da smo imeli na začetku dva referenta upravljanja. Danes jih imamo že štirinajst, s pripojitvijo Supra-stana pa jih bo dvajset. Ljudje so začeli tudi lastnino drugače dojemati,« pravi. Zavedati so se začeli tega, da lastnina stane in da ni vseeno, kako in kdo jo upravlja. Janko Popovič, direktor: »Z ekonomijo obsega oz. števila enot uporabnikom znižujemo stroške.« Rajko Fajmot, namestnik direktorja: »Naše vodilo sta kakovost in primerna cena.« Borut Zager, vodja upravljanja: »Ljudje so začeli lastnino dojemati drugače, kot so jo nekdaj.« - strojni izkopi - izdelovanje okroglih gnojnih jam™ prostornine 50-150 m3 izdelovanje podbojevasfaltnih cest www.zemeljska-dela.si IvanPesjaks.p. | Brezen66,Vitanje | Mob.:041 7627 skih in poslovnih prostorov v etažni lastnini. Naše edino vodilo pri tem sta kakovost storitev in primerna cena,« je rekel Rajko Fajmot, pooblaščenec direktorja podjetja Habit, d. o. o., Velenje in eden tistih, ki ima v njem najdaljši staž, ko smo z vodstvom podjetja sedli za mizo. Kakovost potrjujejo z ISO standardom, dobro poslovanje pa z najvišjo bonitetno oceno AAA. Poleg upravljanja se ukvarjajo tudi z nepremičninskim posredovanjem in gradbenim inženiringom. ) sami, pa jih redno obveščajo. V svoje poslovanje uvajajo nove storitve. Tako so denimo med prvimi v Sloveniji zanje uvedli plačevanje računov preko e-Računa na pametni telefon ali tablico. Habit, d. o. o., je bila sprva hčerinska družba Premogovnika Velenje, ki se je leta 2007 osamosvojila in nadaljevala samostoj- Celotni kapital družbe bo po pripojitvi Supra-stana znašal 2,5 milijona evrov. pa pravi direktor Janko Popovič, ki je krmilo družbe prevzel pred dobrimi osmimi leti. Namesto na nekorekten način - »lahko je spo-dnesti drugega« - število enot povečujejo s prevzemi. Leta 2011 so pripojili Stanovanjsko podjetje Velenje, prvo velenjsko podjetje, ki se je v času pred uvedbo tako imenovanega Jazbinškovega zakona ukvarjalo za udobje vašega bivanja! Z zanesljivimi izvajalci do inženiring storitve. Pokličite Habit! Mi vam bomo organizirali vse potrebno od ponudbe, vseh potrebnih dovoljenj, nadzora gradnje, do strokovnih nasvetov in spremljanja projekta izvedenih del. Kakovost in zanesljivost z roko v roki - Habit Velenje Kot pooblaščenci etažnih lastnikov izvajamo inženiring za vsa vzdrževalna dela na skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in izboljšave vašega bivanja (Danffossov projekt hidravlično uravnoteženega ogrevalnega sistema na Koželjskega 1, ki prinaša dolgoročno velike prihranke, je primer dobre prakse). Redno objavljamo tudi informacije, kako lahko stanovalci sami skrbijo za prihranek pri ogrevanju, z nastavitvijo pravilne temperature, menjavo starih oken ... habit Habit, d.o.o., Koroška cesta 48, 3320 Velenje 03 777 03 50 www.habit.si potrebne korake, da sta se podjetji 1. januarja letos združili. Na obali tako delujejo z imenom Habit, d. o. o., PE Koper. V družbi je danes zaposlenih že 30 ljudi. Še dodatnih 12 pa jih bo po 1. januarju 2017, ko se jim bo pripojilo podjetje Supra-stan, d. o. o., ki deluje na območju Celja in upravlja okoli 4.500 enot. S pripojitvijo Supra-stana bo kapital družbe znašal 2,5 mio EUR, kar je predvsem pomembno iz vidika varnostLinistabil-nosti poslovanja. POVEČAJTE SI DOBIČEK z oglaševanjem v naflh medijih! II— 038981750 ¡UHIFORIS7 PRODAJALNA- Stenski nosilec GARDENAzacev 8729 € REDNA CENA: 96,99 € d'1'Lžiria cevi 15 rn samodejno pravilno navijanje cevi v boberi Aku škarje za travo GARDENA Classic Cut 89" € 3,6 V I Li-ion 1,45 Ah cas polnjenja 6 h avtonomna 45 rn in Vrtni traktor JONSERED LT 2317 CMA 2.739 00 € REDNA CENA: 3.369,00 € motorja B&S V-Twin, 8,6 kW @ 2500 min-1, 500 cm3 | širina košnje 97 cm, višina košnje 26-102 mm | velikost košare 220 l | teža 234 kg Moška jakna JACK WOLFSKIN Topaz JKT M 113 97 € REDNA CENA: 189,95 € 0Husqvarna pewag PrAN N ^R? ¿iák. McCULLOCH' 41 GARDENA NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS M2 VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG. ■■ PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaBuniforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 65-letna tradicija podjetja Polak Podjetje Polak Cementninar-stvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij v Šaleški in Savinjski dolini. Sodimo med med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ). Izdelujemo še betonske zidake, opažne zidake (za škarpe, gnoj- vroča pomladna AKCIJA ni TRADICIJA ■ KVALITETA ■ TRAJNOST Sivi strešniki 1m že od 5,00 €/m2 Barvni strešnik 1m2 od 6,30 €/m2 £ i In al In STREŠNIKI POLAK E (ekstra) • slovenska kakovost • Izdelani z nq|sodobnejšo Švedsko tehnologijo • Izdelano Iz drobljenja pranja vodnega peska Vsi dodatni elementi za streho. PROIZVODNJA IN PRODAJA: Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki • (03) 58 85 065 (051)607337,(041)776380 • betonski.izdelki.polak@siol.net ne jame...), vogalnike, dimnike, okrasne škarpnike. Leta 2011 smo začeli s proizvodnjo certi-ficiranih transportnih betonov. Lani smo zmontirali novo betonarno, ki je še dvignila kvaliteto betonov. Strankam nudimo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Za vse betone imamo Certifikat kontrole proizvodnje. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi strešniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, njihova 65-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstre-mnem skandinavskem podnebju in zadovoljni kupci. Naše vodilo je izdelati kvalitetne strešnike po ugodni ceni ter vzpostaviti korekten in pošten odnos z našimi kupci. Več na www.polak--strešniki.si. ■ Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 17 26. maja 2016 Marles vedno več hiš zgradi na ključ V Marlesu, vodilnem, največjem in najstarejšem slovenskem proizvajalcu lesenih montažnih objektov, so lani povečali število objektov, ki so jih dokončali na ključ. S tem so uspeli kupcem zagotoviti optimalne cene in po- jejo, izvedejo po najsodobnejših merilih varčnosti in hišo izdelajo iz popolnoma naravnih in okolju prijaznih materialov. Če se kupci odločijo za gradnjo na ključ, lahko že v osnovno ponudbo vključujejo tudi izdelavo armirano be- Sleherni slovenski kupec prejme objekt popolnoma enake kakovosti in lastnosti kot kupci v Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in drugih državah Evropske unije. goje za popolno izvedbo njihovega doma. V Marlesu so pri vseh dobaviteljih in podizvajalcih zaradi izjemne plačilne discipline ter bonitete zelo zaželen poslovni partner. Od začetka do konca gradnje ob strani kupca Vse več kupcev se odloča za hiše v visoko učinkovitem nizko energijskem razredu oz. za takšno, ki je zgrajena v pasivnem konstrukcijskem sistemu in za katere lahko kupec prejme nepovratna finančna sredstva Eko sklada. V Marlesu v sodelovanju s kupci uskladijo njihov dom z določeno lokacijo, ga sodobno obliku- tonske temeljne plošče, celotni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katero njihov pogodbeni partner pridobi tudi vsa soglasja, izdela vodilno mapo in postori vse potrebne postopke. Več kot polstoletne izkušnje so zagotovilo kakovosti Marles je podjetje z več kot 70-letno zgodovino. Dolgoletne izkušnje so jamstvo, da bo hiša postala dom, v katerem se boste počutili najbolje. Izvažali so, še preden je bil to hit Marles je v več kot polstoletni zgodovini gradil objekte po vsem svetu. Po razpadu nekdanje Jugoslavije so se usmerili predvsem na prodajo objektov na najzahtevnejše zahodnoevropske trge. Največjo prodajo so beležili na trgih Avstrije in Nemčije, kamor so pred desetletjem prodali več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje. Slovenski kupec enako obravnavan kot tuji Direktor Marlesa Bogdan Bo-žac pravi: »Danes lahko ponosno zagotovimo, da prejme sleherni slovenski kupec objekt popolnoma enake kakovosti in lastnosti kot kupci v Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in drugih državah Evropske unije. Zato je za nas samoumevno posedovanje vseh najpomembnejših certifikatov kakovosti na trgih, na katerih se pojavljamo, hkrati pa to pomeni uporabo zgolj certificiranih in preverjenih materialov najvišje kakovosti, ki izpolnjujejo najstrožje zahteve na območju celotne EU in s katerimi se zagotavlja maksimalna potresna, požarna in poplavna varnost objektov.« Ohranjanje tehničnega jedra se obrestuje V Marlesu so vseskozi ohranjali tehnično jedro, ki ja danes sposobno slediti vsem smernicam, ki jih postavlja trg, in izpolniti še tako zahtevne želje kupcev. Zaposleni v proizvodnji so se v letih dela z lesom navadili zaznavati in prepoznavati najmanjše anomalije v lesu in ga obdelati tako, da doseže mejo popolnosti. PRILOGA STANOVANJE HORMANN garažna in industrijska vrata SI ŽELITE, DA VAM BO POLETI PRIJETNO HLADNO? 17 Energetsko učinkovita rešitev za vaš dom! matjciž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si Si želite nova vrata? Pomladni sončni žarki vedno bolj grejejo in prebujajo se želje ter načrti za gradnje in adaptacije stanovanjskih objektov. V podjetju Matjaž, d. o. o., ki je že več kot 25 let generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca vrat Hormann za Slovenijo, smo pripravljeni na nove izzive in na to, da ustrežemo še tako nenavadnim, posebnim in zahtevnim pričakovanjem kupcev. Ob visokokakovostni ponudbi izdelkov (od garažnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat do zunanjih in balkonskih ograj, dvoriščnih vrat, parkirnih zapor in zapornic, pogrezljivih stebrič- kov ...) vas v podjetju Matjaž, d. o. o. pričakujejo odlični strokovnjaki, ki bodo znali za vas izbrati najbolj primerno, všečno in cenovno ugodno rešitev. Naši zaposleni so tudi garancija za natančne izmere na objektih, hitro montažo ter zanesljiv servis in vzdrževanje. Ponosni smo, da vsako leto prihajamo kupcem naproti na številnih sejmih, pa tudi v naših razstavnih salonih, v katerih predstavimo naše izdelke, njihovo delovanje, novosti in nove tehnološke rešitve. Predvsem pa smo z nasveti, prijaznostjo in znanjem naših strokovnjakov na razpolago vsem, ki si želijo dodatnih informacij s področja nabave, vgradnje in uporabe najrazličnejših vrat. Z veseljem in ponosom bomo za vse, ki nas boste obiskali, ustvarili prijetne in srčne pozdrave. Kot jih ustvarjamo v številnih slovenskih domovih, ki jih krasijo naša vrata. ■ Za vašo kakovost bivan Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji v zaselku »PONDORSKI LOG« - PONDOR, VRANSKO (v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min) V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo). Energetska izkaznica ni potrebna (334. člen EZ-1). Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini! Nove hiše Pondorski Log, na relaciji PONDOR-VRANSKO (v neposredni bližini gostišča Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana-Maribor le 1,5 km). V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi ob obronku gozda, sta že zgrajeni dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasična (zidana izvedba), z etažnimi armiranobetonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvokapnim ostrešjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak-voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo. Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju Pondor-ski log. Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.ko-lenc.informacija.net ali pokličite na telefonsko številko 03/ 425 43 05 ali 041/ 697 486. ■ Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 18 18 PRILOGA STANOVANJE 26. maja 2016 Kako do prihranka pri plačilu komunalnih storitev? Mesečni stroški za vodo in komu- že danes. Oproščeni ste lahko polo- nalne storitve so se v zadnjih letih vice stroškov za plačilo odvajanja pa- precej zvišali. Vendar obstajajo eno- davinskih voda z vgradnjo zbiralnika stavne rešitve za znižanje položnice deževnice, ki ga lahko uporabljate ezagožen SLOVENSKI POIZVAJALEC 40 zaupanja f'«ct ^ ČISTILNE NAPRAVE tm GARANCIJE NA OHIŠJE NAPRAVE BREZPLAČNO SVETOVANJE ZA SUBVENCIJO IN NASVETI STROKOVNJAKA VARNOST 80.000 vgrajenih sistemov lil ZBIRALNIKI VODE (?1 PRIHRANKA " PRI PLAČILU METEORNIH VODA MEHKA VODA BREZ VODNEGA KAMNA ŠIROKA UPORABA ZA DEŽEVNICO, PITNO VODO... za zalivanje vrta, pranje avtomobila ... Dodatno lahko prihranite še tretjino stroškov, če deževnico uporabljate za spiranje stranišča, pranje perila oz. ste oproščeni celotnega plačila, če izliv odvajate v ponikalnico. Prednost uporabe deževnice je tudi v tem, da je voda mehka, saj ne vsebuje mineralov, ki povzročajo nevšečnosti zaradi nalaganja vodnega kamna. Z vgradnjo zbiralnika boste prihranili tudi pri porabi pitne vode, kar še dodatno zniža strošek komunalnih storitev za plačilo odvajanja meteorne in odpadne vode, kanalščine ter okoljske dajatve. Investicija v zbiralnik vode bo najhitreje povrnjena naložba. Z vgradnjo male čistilne naprave boste poleg čistejšega okolja znižali tudi strošek okoljske dajatve za kar 90 % in s tem dolgoročno prihranili. Nasveti pri izgradnji male čistilne naprave Pri nakupu čistilne naprave se pojavljajo številna vprašanja, ki so pomembna za pravilno izbiro, da bo naprava delovala optimalno, z nižjimi stroški obratovanja in dolgo življenjsko dobo. Poleg izbira tipa je pomembna tudi ustrezna dokumentacija, ki je nujna za pridobitev nepovratnih sredstev za znižanje stroška investicije. Čistilne naprave Zagožen delujejo zanesljivo ter povsem avtomatizirano, brez dodatnega praznjenja prekatov, nastavljanja ventilov in dodajanja preparatov. Očiščena voda je v skladu z zahtevanimi zakonskimi parametri. V podjetju Zagožen vam s 40-letno tradicijo zagotavljamo kvalitetno lastno izdelavo, priklop in zagon čistilnih naprav ter drugih produktov za varčno in ekološko rabo vode. Za brezplačno svetovanje pokličite 03 71 31 420, 051 654 665 ali pišite na info@zagozen.si. Več na www.zagozen.si ■ _pyp_ ScM$et*Kac4eT Koroška cesta 46, Velenje 03 896 87 11 in 896 87 19 www.pup-saubermacher.si V kantico damo biorazgradljive ali papirnate vrečke _ —~ kartonska embalaža in in tako jo imamo 'v * lepenka, vedno pri roki. . ovojni papir in papirnate j. nakupovalne vrečke, r _ A . časopisi, revije, zvezki, knjige ^^ prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, pisarniški papir i1 W ^ I n Šaleška do MAJ Zgornja Savinjska dolina SEPTEMBER • steklenice in stekleničke v katerih smo hranili živila, • kozarci, v katerih so bila vložena živila, druga steklena embalaža I IV, Ekološki plastenke pijač in živil, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke in folije, kartonska embalaža za tekoča živila prazna plastična embalaža gospodinjskih čistil in nenevarnih kemikalij tetrapaki W J prazne in očiščene pločevinke živil in pijač r^KOVINA Za oddajo odpadkovvZbirnih centrih (Velenje 1,2, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Podhom Gornji Grad) imejte s seboj položnico in osebni dokument. Odvoz kosovnih odpadkov poteka na naročilnico do 15.11.2016. A (D 03 713 1420 051 654 665 www.zagozen.si ¡nfo@zagozen.si KODAZA POPUST Zagožen d.o.o.. Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec EKO SKLAD Slovenski okoljski javni sklad je objavil nove javne pozive za dodeljevanje ugodnih kreditov in javni poziv za nepovratna sredstva občinam Obrestne mere kreditov nižje kot doslej V okviru javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb občanov 55OB16 je razpisanih 6 milijonov EUR ugodnih kreditov z nižjo obrestno mero kot doslej: trimesečni EU- RIBOR + 1,3 % fiksni pribitek. Odplačilna doba ostaja 10 let. Občani lahko za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, ki izpolnjujejo pogoje tako javnega poziva za kreditiranje in javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev, kandidirajo za pri- dobitev obeh spodbud Eko sklada. V okviru javnega poziva 56PO16 za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov je največji poudarek namenjen naložbam, katerih učinek se kaže v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z najvišjim deležem kredita do 85 % priznanih stroškov naložbe. Sledi nabor ukrepov, katerih prevladujoči okoljski učinek je zmanjševanje drugih emisij v zrak, kot so prašni delci, NOx, in druga specifična onesnaževala, za katere lahko znaša delež kredita tudi do 85 % priznanih stroškov naložbe. Za naložbe v varstvo voda in naložbe v ravnanje z odpadki lahko znaša delež kredita do 80 % priznanih stroškov naložbe, za spodbujanje začetnih naložb, ki presegajo veljavne okoljske standarde, pa se kredit odobri v višini največ do 75 % priznanih stroškov naložbe. Razpisanih je 5 milijonov EUR kreditov po obrestni meri trimesečni EURIBOR + 1,3 % fiksnim pribitkom in odplačilno dobo do 15 let. Javni poziv 57LS16 je namenjen lokalnim skupnostim in nadaljuje program dodeljevanja kreditov za okolj-ske naložbe, ki jih izvajajo in financirajo občine. Tudi v tem pozivu je največji poudarek namenjen naložbam, katerih učinek se kaže v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, nekoliko razširjen je nabor namenov naložb, ki zmanjšujejo druge emisije v zrak, kot so prašni delci, NOx in druga specifična onesnaževala. To so naložbe v trajnostne mobilnosti. Ostali nameni vključujejo še naložbe v varstvo voda, kot so izgradnja vodovodnih ali kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav in naložbe v ravnanje z odpadki, kot so postavitev sistemov za ravnanje z odpadki ali odstranjevanje nevarnih gradbenih materialov - to so azbestne strešne kritine in podobno. Razpisanih je 5 milijonov EUR kreditov z obrestno mer trimesečni EURIBOR + 1,0 % fiksnim pribitkom, ki je glede na lanski poziv nižji za 0,8 odstotne točke, in najdaljšo odplačilno dobo 15 let. Višje nepovratne finančne spodbude Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za obsežnejšo energijsko obnovo stanovanjske stavbe Od začetka marca je v veljavi javni poziv 37SUB-OB16 za dodeljevanje nepovratnih sredstev za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah. Skupna višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 15,8 mio EUR, pri čemer je 2,8 mio EUR sredstev iz Sklada za podnebne spremembe namenjenih za višje spodbude nekaterim ukrepom pri obnovi starejših stanovanjskih stavb na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka. Predmet spodbujanja so naslednji ukrepi: • vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi, • vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, • vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, • priključitev starejše eno- ali dvo-stanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, • vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi, • toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, • toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanj-ski stavbi, • vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi, • gradnja ali nakup skoraj nič- energijske nove eno- ali dvostanovanj-ske stavbe, • celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, • nakup stanovanjske enote v tri- in večstanovanjski stavbi, obnovljeni v skoraj nič-energijskem razredu. Spodbude za izvedbo enega ali dveh posamičnih ukrepov znašajo do 20 % priznanih stroškov naložbe, precej višje pa so pri obsežnejši obnovi starejših stanovanjskih stavb, in sicer za izvedbo najmanj treh ukrepov hkrati. V tem primeru se izračunani znesek nepovratne finančne spodbude, kot je opredeljena za posamezni ukrep, poveča za polovico, a ne sme znašati več kot 30 % priznanih stroškov naložbe oziroma ne več kot 50 % priznanih stroškov naložbe pri izvedbi določenih naložb na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka. Za izvedbo toplotne izolacije fasade in toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru pri obnovi tri- ali večstanovanj-skih stavb še vedno velja do objave zaključka javni poziv iz leta 2015 z oznako 30SUB-OB15. Nov javni poziv za nove skupne naložbe energijske obnove večstanovanjskih stavb, ki je še v pripravi, zaradi omejenih sredstev Sklada za podnebne spremembe predvidoma ne bo omogočal dodeljevanja višjih nepovratnih finančnih spodbud za naložbe na degradiranih območjih. Po treh letih nepovratne finančne spodbude tudi za občine Javni poziv 40SUB-LS16 namenja 6 milijonov EUR nepovratnih sredstev za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena v lasti občin. Vsi navedeni javni pozivi so objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada, na katerih je na voljo tudi dokumentacija za prijavo. a Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad E< Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund UGODNI KREDITI občanom in pravnim osebam za različne okoljske naložbe 3M EURIBOR + 1,3 % z možnostjo pridobitve tudi nepovratnih sredstev za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije! lokalnim skupnostim za različne okoljske naložbe 3M EURIBOR + 1,0 % NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE občanom za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v eno, dvostanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih ter za skupne naložbe pri obnovi starejših večstanovanjskih stavb občanom in pravnim osebam za naložbe v električna vozila za cestni promet lokalnim skupnostim za nakup novih vozil za javni potniški promet na degradiranih območjih in za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena Eko sklad, j.s. Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana www.ekosklad.si 01 241 48 20 Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 19 26. maja 2016 "'WAS PRILOGA STANOVANJE 19 Dobro je izbrati pravo okno Novosti pri ogrevanju sanitarne vode Sanitarne toplotne črpalke za ogrevanje vode veljajo za najbolj učinkovit način ogrevanja v primerjavi s konvencionalnimi viri ogrevanja. Udobje, ki ga sanitarne toplotne črpalke nudijo, enostavnost montaže in minimalni stroški vzdrževanja pa so faktorji, ki postavljajo sanitarno toplotno črpalko v vrsto produkta, ki bi ga moralo imeti vsako gospodinjstvo. Tehnika se s časom izboljšuje, prav tako pa gredo naprej smernice v razvoju sanitarnih toplotnih črpalk. Tako so pri sanitarnih toplotnih črpalkah trenutni trendi, ki označujejo najbolj napredne sanitarne toplotne črpalke naslednji: Faktor učinkovitosti po standardu EN 16147 in direktivi 812/2013 COP je že dosegel magično mejo 4,0. To pomeni, da toplo vodo segrevamo v primerjavi z električnim boj-lerjem z le 1četrtino cene oziroma je naš prihranek 75 %. Način vgradnje (ali topel zrak zajemamo iz istega prostora ali drugega) ni več odločilen faktor pri nakupu, saj lahko en model toplotne črpalke s prilagodljivim zajemom in izpihom zraka zadovolji vse možnosti usmerjanja zraka. Enostavni, grafično pregledni prikazovalniki temperatur in ostalih funkcij. • Možnost povezave na internet: tako kot je trend pri ogrevalnih toplotnih črpalkah, so napredni proizvajalci toplotnih črpalk ta trend implementirali tudi pri sanitarnih toplotnih črpalkah. S tem so približali udobje strankam, saj so informacije o delovanju in zalogi tople vode uporabniku vedno na voljo na pametnem telefonu ali kateri drugi napravi z internetno povezavo. To so trendi pri sanitarnih toplotnih črpalkah, ki jih ne smemo spregledati. Ko kupci enkrat investiramo v določen produkt, želimo najboljše. Tako moramo razmišljati tudi pri nakupu toplotnih črpalk. Za brezplačno svetovanje lahko pokličete v KRONO-TERM na brezplačno številko 080 23 22. PVC okna iz okenskih profilov Salamander s svojo optimalno protihrupno zaščito in toplotno izolacijo profila ustrezajo vedno višjim standardom stavbnega pohištva. Okna s profilom Streamline SL 76 poleg klasične elegantne optike odlikuje še posebej dolga življenjska doba. Potrebujejo minimalno vzdrževanje in odlično kljubujejo okolj-skim vplivom. LASTNOSTI: moderne nežne zaobljene linije in sijaj bele barve, sistem petih komor z izravnanim razmerjem med statiko in toplotno izolacijo, debelosloj-ne prekatne stene, neosvinčen profil, ki je prijazen vam in okolju, profil ni iz reciklirane plastike, varnostni utori za optimalno montažo, izdelovalec dodaja že integrirana tesnila kot optimalno zaščito proti hrupu in mrazu, tesnila v sivi barvi, maksimalno stabilnost; močne pocinkane je- klene ojačitve zagotavljajo varno delovanje in dolgo življenjsko dobo, pri dvojnem tesnenju in dodatnem notranjem tesnenju ostaneta hrup in mraz zunaj; pestra je izbira lesnih dekorjev in ostalih barv, možnost vgradnje stekla do skupne debeline 47 mm, širina profila 76 mm, toplotna izolativnost Ug = 0,6 W/m2K. Za vse, ki bi radi imeli poleg stilne prepričljivosti še zanesljivost in odlično kvaliteto, je novi Salamandrov profilni sistem tisti, ki prepriča s svojo tehnično perfekcijo, prav tako tudi z veliko toplotno izolativnostjo in optimalno zaščito pred hrupom. Kam? K nam! V STEPLAST, v Rogaško Slatino po OKNA in VRATA vrhunske kakovosti raznolikih dimenzij, vse po vaših željah! Nudimo širok spekter barvnih kombinacijm, vse vrste rolet, žaLuzij, komarnikov ... Specifikacije: Stremline - Uf 1,3 m2, zvok do 47 dB Blue evolution - 0,73/m2 • 6 komorni profili • izboljsano tesnenje • elegantna izvedba GSM: 051/810-528 FAX: 059/939-882 VRATA •OKNA SENČILA STEPLAST Od proizvodnje do kakovostne montaže. Za naročila do3U.o- u Sodobna arhitektura potrebuje senčila. To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot za velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Senčila bi bilo potrebno zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje. Možnosti pri oblikovanju senčil so skoraj neomejene; senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo, da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5°C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno Karol ŠTUKLEK s.p. - roletarstvo Šmarjeta 8/b, 3211 Škofja vas tel.: +386 (0)3 491 58 50 fax: +386 (0)3 541 20 88 www.stuklek.s¡ ¡nfo@stuklek.s¡ STUKLEK ■ žaluzije ■ pliseji ■ roloji ■ komarniki ■ rolete ■ markize ■ lamelne zavese S tem oglasom 5% popust pri naročilu kateregakoli izdelka iz naše ponudbe. znižanjem stroškov za osvetlitev (od 50 % do 80 %). Senčila omogočajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu pred računalniškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV žarkov (za 10 % do 40 % na stekleno površino). Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senčil, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju. ■ #FAKRO ® 041 949 496 fakro@siol.net www.fakro.si DO 30 LET GARANCIJE • DO 20 % POPUSTA certifikat za kakovost nemškega inštituta strešna okna s protivlomno zaščito TopSafe zelo izolativna okna s trikomomo zasteklitvijo avtomatski zračnik NAJBOLJ IZOLATIVNA STREŠNA OKNA NA TRGU (z enojnim steklenim paketom) ■ Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT 26. maja 2016 Rudar končal na sedmem mestu V Ljubljani veliko slavje - Maribor (spet) razočaral svoje navijače - V lokalnem derbiju med Velenjčani in Celjani boljši domači V soboto se je spustila zavesa na 25. sezono prvoligaškega nogometnega prvenstva. Kot smo pisali že v prejšnji številki, si je Olimpija naslov, na katerega je skupaj s svojimi navdušenci čakala kar 21 let, zagotovila z zmago v Velenju že v predzadnjem krogu. Ta poraz v vrstah rudarjev ni povzročil pretresov. Že krog pred tem so se pod dirigentsko palico Ramiza Smajlovica, ki je čez noč kot tedanji pomočnik moral zamenjati prvega trenerja Jerneja Javornika, iz Maribora vrnili z vsemi tremi točkami in si zagotovili obstanek v elitni no-gomenti družbi. To je bil razlog, da so lahko na zadnje dejanje v celjsko Areno Petrol odpotovali povsem sproščeno, brez tiste besede, ki jim je še nekaj krogov pred tem plesala v glavah: moramo zmagati(!). Po odlični predstavi v Mariboru je v njih znova vzniknilo upanje, da na prestižni tekmi sezono končajo v prvi polovici lestvice. To bi bil lep uspeh ob dejstvu, da so dolgo trepetali za svojo usodo. A se to ni zgodilo. Domači, ki prav tako niso bili pod nobenim pritiskom, so slavili z 1 : 0. Tekma pa jim je gotovo bolj služila kot priprava na včerajšnji finale, v katere so se za pokalni naslov, drugo najpomembnejšo lovoriko v državi, spopadli z Mariborom. Slednji so v zadnjem krogu z Gorico izgubili doma z 2 : 3 in znova seveda .razjezili' svoje navijače. Viole, razočarane nad novim domačim porazom, so na plakatu sporočile vodstvu kluba, katerih igralcev ne želijo več videti v mariborskem dresu. So se jim včeraj oddolžili vsaj s pokalno lovoriko na finalni tekmi s Celjem? Smajlovic je moral v Celju nastopiti z zelo spremenjeno zasedbo. Davida Kašnika in Ivana Kne- goli, ne umetniški vtis. Napadi Celjanov so bili nevarnejši. Morebiten zadetek je po dveh nevarnih prodorih preprečil tudi vratar Radan, ko je pravočasno ga prostora, a je žogo pred nasprotnikovim napadalcem odbil točno na noge 18-letnemu Janezu Pišku, ki jo je s precejšnje razdalje mojstrsko v loku poslal v mrežo. To je bilo dovolj za zmago, ki jim je zagotovila peto mesto, na katerem so bili že pred zadnjim krogom, Velenjčani pa so s šestega zdrknili na sedmo. S takšnim koncem sezone je bil celjski trener Robert Pevnik zelo zadovoljen. Moštvo je prevzel pred 29. krogom, nato pa v naslednjih osmih z njim doživel le en poraz. Razloge za zadovoljstvo pa je gotovo imel tudi gostujoči trener Raiz Smajlovic. V njegovem morebitnem dnevniku bo Robert Pevnik in Ramiz Smajlovic zovica (proti Olimpiji je končal svojo bogato nogometno pot), Mateja Eterovica in Mitje Lotri- ča ni bilo zaradi kartonov. Znova je trener med vratnici postavil prvega vratarja Mateja Radana. Na tekmi z Olimpijo ga je namreč zaradi slabe predstave v Mariboru zamenjal Matic Čretnik. Morda so Rudarjevi nogometaši na tem lokalnem derbiju razmišljali, da bodo domači hranili moči za včerajšnji pokalni finale v Kopru z Mariborom. A so se ušteli. Gostje so imeli v prvem polčasu resda za odtenek žogo več v svojih nogah, a so se redko odločali za strele oziroma jim jih je z dobro postavitvijo preprečeval nasprotnik. Oboji so po trikrat ciljali v okvir vrat, mimo njega pa je domačih žog zletelo kar devet, gostujoče pa tri. Velikokrat smo zapisali, da štejejo le zapustil vrata. V 73. minuti pa je bil njegov ,izlet' usoden zanj in njegove soigralce. Eden od domačih obrambnih igralcev je iz bližine svojega šestnajstmetrs-kega prostora poslal dolgo žogo pred Rudarjev kazenski prostor. Radan je stekel na rob kazenske- gotovo z debelimi črkami zapisano, da je v svoji premierni vlogi premagal Maribor. Krško si je pomembno točko priigralo na svojem igrišču z Domžalami (0 : 0), ki so si že pred tem gostovanjem zagotovile tretje mesto in nastop v Ev- Vendarle na koncu druge? Rudarke so se obilno oddolžili Olimpiji za velenjski poraz - V nedeljskem (ob 15.00) zadnjem krogu ob jezeru za potrditev drugega mesta Tudi v ženski nogometni ligi gre tekmovanje h koncu. V predzadnjem krogu so nogometaši-ce Rudarja - Škal v gosteh premagale Olimpijo s 4 : 0 in se znova zavihtele na drugo mesto. Na njem tudi želijo končati to sezono. Zmajevke so v predzadnjem krogu na svojem travnatem bežigrajskem igrišču v bistvu le dvakrat nevarneje zapretile velenjski vratarki Jadranki Zilic, ki pa je bila obakrat dobro postavljena. Če bi bile gostje izkoristile vsaj še nekatere priložnosti, bi bil lahko rezultat dvakrat višji. Zlasti proti koncu dvoboja je v zraku pravi potop domačih. Z nevarnim preigravan-jem je še zlasti navduševala nekaj navijačev (predvsem staršev deklet) iz Velenja in Šmartnega ob Paki najboljša strelka rudark Lara Prašnikar, a ji je na koncu zmanjkala le še točka na i. No, tudi z doseženim so bile zadovoljne, glede na to, da je trener pred prihodom v Ljubljano zelo spoštljivo govoril o nasprotnicah. Najbrž tudi zato, ker so v 16. krogu na svojem igrišču z njimi nesrečno izgubile (1 : 2) in ker je tako svoje igralke dodatno motiviral ter uspel. Velenjski trener je imel na klopi le dve rezervni igralki - Ines Pijukovic in 17-letno Tamaro. Lara Golob, ki bo šele jeseni stara toliko, pa je igrala od prve minute. Med drugim v gostujoči zasedbi ni bilo tudi reprezentant-ke Zale Gomboc. Zanimivo, ta igralka spomladi kar dvakrat ni dočakala konca tekme na zelenici. Obakrat v Beltincih (v 14. in 19. krogu). V novi sezoni naj bi namesto v velenjskem dresu igrala v Olimpijinem, smo slišali v nedeljo. Boj za naslov je bil v tej sezoni bolj ali manj nezanimiv, saj so bile že od vsega začetka popolne favoritinje nogometašice Te-leing Pomurja iz Beltincev. Krka, ki ima največ naslovov, je po devetem krogu zaradi finančnih težav prenehala nastopati. Z velikimi ambicijami je začela novo sezono Olimpija, ki pa še vedno nima ekipe, ki bi lahko konkurirala aktualnim prvakinjam. V Rudarju - Škalah so se že na začetku zavedali, da lahko seže- jo samo do drugega mesta. V tej sezoni so rudarke kot aktualne pokalne prvakinje imele tudi smolo z žrebom, saj so se že v 2. krogu pomerile s Pomurka-mi (2 : 3), ki so po vsej verjetnosti državnemu naslovu dodale še pokalnega. Finalna tekma je bila včeraj v Kopru, njihove nasprotnice pa so bile Radoml-janke. Če so Pomurke vsaj približno ponovile takšno igro kot v nedeljski prvenstveni tekmi, ko so na svoji zelenici Radoml-janke premagale z 10 : 1, njihove klubske prostore najbrž že krasi nov pokal. Prvenstveni naslov bo že njihov peti zaporedni. Po vsem tem jim je ostala še ena želja, da prvenstvo končajo brez poraza. Najbrž ga bodo, saj bodo v nedeljskem zadnjem krogu gostile Olimpijo. A zmajevke se gotovo ne bodo zlahka predale. Če sodimo, kako so jih v tem krogu nadigrale Velenjčanke, pa nimajo veliko upanja na uspeh v Beltincih, čeprav bodo domače igralke morda utrujene po sredini pokalni tekmi. Rudarke se na zadnji tekmi, ko bodo gostile prav Radomljanke, gotovo ne bodo ozirale na potek tekma v Beltincih. Od prvenstva se želijo posloviti z zmago in končnim drugim mestom. Torej razveseliti gledalce in sebe. ■ S. Vovk ropi. Krčani so se tako izognili kvalifikacijam. Nadvse pomemben dvoboj je bil tudi na koprski Bonifiki med do tega kroga sedmim Zavrčem in predzadnjim, devetim, Koprom. Domači so morali zmagati, da bi si zagotovili obstanek, Haložanom pa bi bila dovolj že točka, da se izognejo dodatnim kvalifikacijam s podprvakom druge lige Aluminijem. Z lepim prostim udarcem čez postavljeni živi zid je zadel Leo Štulac in svoje moštvo rešil dodatnih kvalifikacij ter omogočil, da so tudi koprski igralci do začetka priprav na novo sezono nogomet postavili na stranski tir. Želeli so Ramiz Smajlovic, trener Rudarja: »V Celju smo želeli za konec odigrati dobro tekmo. Vedeli smo, da nam bi zmaga prinesla peto mesto. V prvem polčasu smo igrali dokaj dobro, vendar nam ni uspelo zadeti. V drugem smo nekoliko padli in po napaki v zadnji vrsti dobili gol, ki ga ne bi smeli dobiti. Žal je bil odločilen za naš poraz. Nogomet se igra za gole Robert Pevnik, domači trener: »Derbiji med tema dvema nasprotnikoma so vedno zanimivi, takšen je bil tudi ta, čeprav v bistvu ni o ničemer več odločal. Oboji smo igrali odprto. Gostje so imeli žogo več v posesti. To smo tudi hoteli, da si ustvarimo več prostora. Z menjavami v drugem polčasu smo osvežili našo igro, zadeli in dobili ta derbi, pa čeprav so mojim igralcem misli že odplavale na sredin (včerajšnji - op. p.) pokalni finale. Četudi bi Rudar zmagal, ne bi bilo nič narobe. Je pač tako, nogomet se igra za gole. Tisti, ki jih da več, zmaga.« ■ S. Vovk Šmartno - tekma sezone V nedeljo morajo v Radljah dobiti vsaj točko - Brežičani že prvaki Nogometaši Šmartna 1928 so v predzadnjem krogu osvojili pomembno točko v boju za obstanek v 3. ligi - sever, pa čeprav so nastopili v nepolni zasedbi. Med drugim tudi brez izkušenega Mateja Kolenca, ki ni smel igrati zaradi kartonov. Gostili so drugo moštvo Maribora in se po dobri igri z njim razšli z neodločenim rezultatom 3 : 3. Gostje so v 61. minuti vodili že s 3 : 1. Kljub takšnemu zaostanku domači niso vrgli puške v koruzo, kot pravimo. Zavedali so se, da dokler sodnik zadnjič ne zapiska, so tudi možnosti. Po zelo dobri igri je izenačujoči gol za točko v 92. minuti, torej v sodnikovem dodatku, dosegel David Hrastnik. Po 25. krogu ima šmarsko moštvo na dvanajstem mestu dvajset točk, dve več kot predzadnje Radlje in deset od zadnjih Podvincev, ki že nekaj krogov nimajo več možnosti za obstanek. V zadnjem krogu bodo gostovali v Radljah, kjer ne smejo izgubiti. Za obstanek potrebujejo vsaj točko. Z zmago pa bi prvenstvo lahko celo končali na 11. mestu, kjer je trenutno Dravinja z dvema točkama več od njih. Konjičani bodo gostili šesto Šmarje in bi morali izgubiti. A to ni pomembno, poudarjajo v Šmartnem ob Paki in dodajajo: važno je, da obstanemo. Krog pred koncem pa je že oddano prvo mesto. Prvak so postale Brežice 1919, ki imajo pred drugimi Mariborčani neulovljivih pet točk prednosti. V tem krogu so gostile Radeljčane, ki pa so jih precej namučili, saj so domači zmagali le s 3 : 2. Očitno Šmarčane čaka pojutrišnjem v kraju ob Dravi zelo zahtevna naloga. A dobra igra proti drugemu moštvu Maribora jim vliva upanje. a S. Vovk Velika priložnost za Šoštanj Na odločilni tekmi za napredovanje bodo v soboto (ob 17.00) gostili vodilno Rogaško Moštva, ki tekmujejo v ligi Golteter Medobčinske nogometne zveze Celje, imajo do konca tekmovanja še dva kroga. Kdo bo novi prvak, bo morda znano že po osrednji tekmi sobotnega predzadnjega kroga v Šoštanju, kjer bo pri domačem istoimenskem moštvu, drugem na prvenstveni razpredelnici, gostovala vodilna Rogaška. Moštvo Ervina Polovšaka po 16. krogu za njo zaostaja za dve točki, tretji Žalec pa za pet. Šoštanjčani so v prejšnjem krogu (nepričakovano) ostali praznih rok v Žalcu. Nastopili so precej oslabljeni (poškodbe, kartoni) in izgubili z 0 : 1, Rogaškoslatinčani pa so Kozju kot gostje zabili kar sedem golov, prejeli pa nobenega. V Šoštanju upajo, da poraz z Žalcem zanje ne bo usoden. Če se želijo prebiti na prvo mesto in napredovati v 3. ligo - sever, potrebujejo v soboto vse tri točke. S tem bi imeli pred zadnjim krogom točko prednosti, v zadnjem krogu (4. junija) bodo seveda favoriti v Kozjem, enako tudi Rogaška doma v dvoboju z Žalcem. Ervin Polovšak, trener Šoštanja: »Naša tiha želja je bila vseskozi, da se uvrstimo v 3. ligo. Če želimo te sanje uresničiti, moramo v tej za nas nadvse pomembni tekmi pokazati vse, kar znamo. Upam, da se nam bo posrečilo. Skopaj z igralci obenem upamo na dober obisk ljubiteljev Šoštanja in njihovo veliko podporo.« Moštvu, ki v občini nima takšne podpore, kot bi si jo zaslužilo, bi bila vsekakor največja nagrada napredovanje na višjo raven tekmovanja. ■ S. Vovk Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 21 26. maja 2016 ŠPORT IN REKREACIJA 21 Gorenje četrtič ali Celje dvajsetič? Jutri zadnji krog končnice državnega rokometnega prvenstva V petek bo v celjski dvorani Zlatorog letošnje rokometno prvenstvo v prvi moški ligi doseglo vrhunec z dvobojem med večnima tekmecema Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem. V torkovem predzadnjem, 9. krogu končnice, so Velenjčani gostili Maribor, Celjani pa gostovali v Škofji Loki. Oboji so dvoboja končali brez spodrsljaja in Velenjčani imajo pred sklepnim dejanjem še vedno točko prednosti pred večnim tekmecem, saj je Pivovarjem v uvodnem krogu končnice spodrsnilo v Ribnici. Osvojili so le točko. Bo ta spodrsljaj zanje usoden, velenjskim osam pa prinesel prednost? Če želijo biti aktualni prvaki še dvaj-setič najboljši v tem najpomembnejšem rokometnem tekmovanju v državi, morajo zmagati, pod-prvakom pa zadostuje za četrti naslov že neodločen rezultat. S torkovo tekmo so se od velenjske Rdeče dvorane poslovili kapetan Staš Skube, Mario Šo- štarič, poljski reprezentant Mi-chal Szyba, brata - reprezentan-ta BiH - Benjamin in Senjamin Buric ter črnogorski reprezentant Miloš Božovic. V Gorenje-vem črno-rumenem dresu pa bodo zadnjič (morda se čez nekaj let kdo vrne?) zaigrali jutri v Celju in vsi si želijo to slovo obogatiti z državnim naslovom. Vodstvo kluba bo celoten izku- piček od torkovih prodanih vstopnic namenilo letovanju otrok iz socialno ogroženih družin. Dr. Marko Šibila, Gorenjev trener, pred zadnjim savinjsko-šale-škim derbijem v aktualni sezoni: »Dali bomo vse od sebe, da bi dostojno zastopali barve Gorenja. Bo to dovolj? Bomo videli. Upamo, da bo, sem optimist!« ■ S. Vovk Prisrčno slovo Velenje, 24. maja - Rokometa-ši Gorenja so bili v zadnji domači tekmi končnice premočni za Maribor. Zmagali so s 30:23 (13:11). Nekajkrat so gostom ušli za deset golov, vendar v torek zvečer niso lovili velike rezul-tatske razlike. Za trenerja Marka Šibila je bilo pomembno, da se igralci ne utrudijo preveč pred jutrišnjo tekmo sedanje sezone v Celju, ki bo odločila o prvaku. Po zadnji predstavi te sezone v Rdeči dvorani so gledalci zaželeli svojim ,šampionom', kot so jim vseskozi vzklikali, jutri vrhunsko igro in osvojitev naslova. Z dolgim in močnim aplavzom pa so se zahvalili šesterici, Mariu Šo-štariču, Stašu Skubetu, dvojčk- oma Senjaminu in Benjaminu Buricu, Milošu Božovicu ter Mi-chalu Szybi, ki po končani sezoni odhajajo v različne klube v tujini. Predsednik kluba Milan Meža in direktor Matej Avanzo pa sta jim pred začetkom podarila zanimive slike. Obenem sta jim zaželela, tako kot vsi v dvorani, da bi tudi v novih klubih navduševali. ■ S. Vovk Plavanje Govejškova deseta na evropskem prvenstvu Od 16. do 22. maja je v Londonu potekalo evropsko prvenstvo v plavanju. Na prvestvu je nastopilo rekordno število 800 plavalcev iz 49 držav. S slovensko reprezentanco je tekmovala tudi Nastja Govej-šek, plavalka Plavalnega kluba Velenje, ki je svoj prvi nastop opravila odlično. Na predtekmovanju v disciplini 50 m delfin je s 26,36 za štiri stotinke izboljšala svoj državni rekord in dosegla sedmi čas kvalifikacij. V drugi skupini polfinala je svoj dopoldanski rezultat in rekord še izboljšala in z rezultatom 26,35 osvojila peto mesto. Skupno je osvojila 10. mesto, kar je doslej njena najboljša uvrstitev na evropskih prvenstvih. Dobro je nastopila tudi v ženski štafeti Slovenije 4 x 200 m prosto, ki je v finalu osvojila osmo mesto. Manj uspešna je bila na 100 m delfin (22. mesto) in 50 m prosto (29. mesto). Po prvenstvu je novinarju STA povedala: "Zelo sem zadovoljna s 50 m delfin, državnim rekordom in najvišjo uvrstitvijo na EP. Na 100 m delfin pa so bili cilji drugačni, a to je šport." Mlada velenjska plavalka bo že prihodnji konec tedna v Kranju spet lovila pot na olimpijske igre v Rio de Janeiru. Uspešni mladi plavalci V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Športna zveza Velenje v petek, 20. maja, organizirala že 29. Mariničev memorial. Tekmovanje je bilo tudi medobčinsko prvenstvo osnovnih šol (do četrtega razreda). Udeležilo se ga je 65 mladih plavalcev iz Mislinje, Nazarij, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Petrovč in Velenja. Rezultati: mlajši dečki - 50 m prsno: 1. Jure Frankovič (OŠ MPT), 2. Dane Šibanc (OŠ Šalek), 3. Anže Guštin (OŠ MPT); 50 m prosto: 1. Jure Frankovič, 2. Dane Šibanc, 3. Anže Guštin; mlajše deklice - 50 m prsno: 1. Nina Princl (OŠ AA), 2. Maruša Glavnik (OŠ GŠ), 3. Daša Ivančic (OŠ Šalek); 50 m prosto: 1. Nina Princl, 2. Lara Suhaj OŠ (KDK Šoštanj, 3. Ana Krenker (OŠ Gorica). Ob koncu tekmovanja so vsi nastopajoči prejeli diplome, zmagovalca memorialne discipline Nina Princl in Jure Frankovič pa pokal v trajno last. V soboto, 21. maja, smo v domačem bazenu uspešno organizirali medklubski miting v okviru 29. Mariničeve-ga memoriala 2016. Na tekmovanju je nastopilo 125 plavalcev iz sedmih slovenskih klubov. Mladi velenjski plavalci (45) so tekmovali zelo uspešno. Skupno so osvojili 2 prvi, 3 druga in 3 tretja mesta. Zmagala sta Nina Princl (100 m prsno) in Jure Frankovič (50 m hrbtno). Druga mesta so osvojili Tjaž Medved (50 m prsno), Nik Ramšak Rotenhajzer (100 m prosto) in Nina Princl (50 m prosto). Tretja mesta so osvojili Maruša Glavnik (100 m prsno), Vid Verdnik (50 m hrbtno) in Jure Frankovič (50 m delfin). Zmagovalec memorialne discipline 50 m prosto (30,72) za mlajše dečke je postal Miha Uduč, tekmovalec Plavalnega kluba Branik Maribor. a Marko Primožič TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 36. (zadnji) krog Celje - Rudar Velenje 1:0 (0:0) Rudar: Radan, Bolha, M. Babic, Črnčič, Ihbe-isheh, Prašnikar (od 64. Krcic), Tolimir (od 83. Grgic), Trifkovic, S. Babic (od 78. Pišek), Džinic, Jahic. Trener: Ramiz Smajlovic. Drugi rezultati: Olimpija - Krka 3:0 (2:0), Maribor - Gorica 2:3 (2:1), Krško - Domžale 0:0 (0:0), Luka Koper - Zavrč 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 74 (75:25), 2. Maribor 68 (78:37), 3. Domžale, 55 (46:31), 4. Gorica 52 (48:49), 5. Celje 45 (32:46), 6. Krško 41 (34:52), 7. Rudar 41 (34:52), 8. Koper 40 (40:54), 9. Zavrč 40 (32:41), 10. Krka 34 (30:56). 3. SNL - sever, 25. krog Šmartno 1928 - Maribor B 3:3 (1:0) Strelci: 1:0 Zabukovnik (40), 1:1 Lorbek (49), 1:1 Lazar (59), 1:3 (Vokic (61), 2:3 Veler (76), 3:3 Hrastnik (92) Šmartno: Pusovnik, Mrevlje, Irman, Martin Lenošek, Gačnik (od 46. Podgoršek), Hrastnik, Dajčer (od 76. Bešič), Meh (od 66. Roškar), Veler, Matevž Lenošek, Zabukovnik. Trener: Drago Kostanjšek. Drugi rezultati: Mons Claudius - AjDAS Lenart 3:0 (0:0), Brežice 1919 - Radlje 3:2 (2:1), Šmarje pri Jelšah - Fužinar Noži Ravne 1:2 (1:1), Videm - Dravinja 3:1 (0:1), Koroška Dravograd - Podvinci Betonarna Kuhar 5:0 (0:0), S. Rojko Dobrovce - Šampi-on 2:8 (0:3). Vrstni red: Brežice 63, 2. Maribor B 58, 3. Šampion 25 ... 10. Dobrovce 23, 11. Dravinja 22, 12. Šmartno 20, 13. Radlje 20, 14. Podvinci 10. MNZ Celje - liga Golgeter, 16. krog Odred Kozje - Rogaška 0:7 (0:3), Fosilum Šentjur - Vojnik 3:2 (2:1), Žalec - Šoštanj 1:0, (1:0), Zreče - Kovinar Štore 5:0 (3:0). Vrstni red: 1. Rogaška 33, 2. Šoštanj 31, 3. Žalec 28, 4. Zreče 27, 5. Mozirje 19, 6. Šentjur 19, 7. Kozje 13, 8. Štore 9, 10. Vojnik 4. 17. krog (28.5.): Šoštanj - Rogaška, Mozirje - Zreče (obe ob 17.00), Štore - Žalec (15.00); 27.5.: Šentjur - Kozje (17.30). Vojnik prost. Slovenska ženska nogometna, 20. krog Olimpija - Rudar Škale 0:4 (0:2) Strelke: Duronjic 12., 49., Malinic 23., Šoronda51. Rudar Š.: Zilic, Lukek, Sevšek, Bric, Berdnik, Duronjic, Prašnikar, Jevtic (od 54. Jankovic), Šoronda (od 64. Pijukovic), Malinic, Golob. Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Krim MDC Group - Velesovo 1:1 (0:0) Ankaran Hrvatini - Maribor 1:3 (1:1), Moje-lece.si Radomlje - ŽNK Teleing P. Beltinci 1:10 (1:4). Vrstni red - liga za prvaka: 1. Pomurje 57 (152:8). 2. Rudar-Š. 40 (90:20), 3. Olimpija 40 (60:32), 3. 4. Radomlje 27; liga za obstanek: 1. Maribor 27, 2. Ankaran-H. 25, 3. Velesovo 24, 4. Krim 11, 5. Ajdovščina 5, 6. Krka 0 - po 9. krogu prenehala tekmovati. 21. krog (29. 5., 15.00), Rudar Škale -Radomlje Prva NLB Leasing liga Končnica, 7. krog: Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 38:28 (21:15) Gorenje: B. Buric (3 obrambe), Zaponšek (8 obramb); Cehte 4, Medved 2, S. Buric 3, Ovniček 1, Levc, Szyba, Skube 6, Golčar 5, Šoštarič 5, Kleč 1, Gams 6, Ratajec 3, Nosan 2. Trener: Marko Šibila Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4); Loka (3); izključitve: Gorenje 12 minut, Loka 8. Druga rezultata: Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško 29:37 (13:17) Maribor Branik - Riko Ribnica 25:26 (15:11); Vrstni red: 1. Velenje 7 tekem - 62 točk, 2. Celje 7 - 61, 3. Maribor 7 - 41, 4. Ribnica 7 -39, 5. Koper 2013 7 - 35, 6. Loka 7 - 31. Končnica 8. krog: Riko Ribnica - Gorenje Velenje 23:29 (12:14) Gorenje: B. Buric (10 obramb), Zaponšek (1 obramba); Božovic, Cehte 4, Medved 4, S. Buric 3, Ovniček 1, Levc, Szyba 2, Skube 2, Golčar, Šoštarič 7, Kleč 4, Gams, Ratajec 2, Nosan. Trener: Marko Šibila Sedemmetrovke: Ribnica 3:0, Gorenje 4:3; izključitve: Ribnica 8 minut, Gorenje 10. Druga rezultata: Celje Pivovarna Laško -Maribor Branik 37:22 (24:11), Urbanscape Loka - Koper 2013 16:21 (8:10) Končnica 9. krog Gorenje Velenje - Maribor Branik 30:23 (13:10) Gorenje: B. Buric (17 obramb, 1 - 7 m), Zaponšek (1 obramba); Božovic, Cehte 2, Medved 2, Ovniček 1, S. Buric 5, Levc, Syzba 4, Skube 3, Golčar, Šoštarič 7, Kleč 2, Gams 1, Ratajec 1, Nosan 1. Trener: Marko Šibila Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4); Maribor 6 (5). Druga rezultata: Urbanscape Loka -Celje Pivovarna Laško 26:34 (13:18) Včeraj (sreda): Koper 2013 - Riko Ribnica. Skoki Velenjski skakalci in kombinatorci že trenirajo Po nekajtedenskem odmoru so velenjske skakalke in skakalci že začeli kondicijske treninge za novo tekmovalno sezono. Poletni del nove tekmovalne sezone je že pred vrati, tekmovalce pa v tem tednu čaka še slavnostni del, in sicer razglasitev najboljših v minuli sezoni. V četrtek, 26. maja, ob 17. uri bodo v športni dvorani osnovne šole Tabor v Gornjem Logatcu razglasili zmagovalce Pokala Cockta v sezoni zima 2016. Velenjčani na nacionalni ravni ponovno prepričljivo vodijo v nordijski kombinaciji. V nordijski kombinaciji je med člani zmagal Marjan Jelenko, drugo mesto je osvojil Gašper Ber-lot. Pri mladincih do 20 let v NK je Vid Vrhovnik osvojil drugo mesto, najvišje mesto pa je osvojil v svoji kategoriji, in sicer pri mladincih do 18 let. V tej kategoriji je Gašper Brecl osvojil drugo mesto. V smučarskih skokih je Aljaž Osterc pri mladincih do 18 let osvojil največ točk, in sicer 400, in osvojil skupno 1. mesto. V kategoriji mladinci do 16 let v NK je na najvišjo stopničko stopil Rok Jelen, 2. mesto je osvojil Ožbej Jelen. Pri dečkih do 15 let v NK je na najvišjo stopničko stopil Jan Bombek, pri deklicah do 15 let pa Jerneja Brecl. Jerneja Brecl je osvojila najvišjo stopničko tudi pri smučarskih skokih v kategoriji deklice do 15 let. Tekmovalke in tekmovalci Smučarsko skakalnega kluba Velenje so v nordijski kombinaciji v skupnem seštevku točk osvojili 1. mesto. V zimskem delu minule tekmovalne sezone so skupaj našteli 9.325,5 točke oz. osvojili več kot 5 tisoč točk pred drugouvrščenim klubom (Nordijski smučarski klub Tržič FMG; 4.309,5 točke). V razvrstitvi klubov na nacionalni ravni v Pokalu Cockta v skokih in NK je SSK Velenje osvojil 3. mesto, v absolutni razvrstitvi pa 4. mesto. Na prva tri mesta so se uvrstili SK Triglav Kranj, SSK Ilirija in SSK Alpina Žiri. Razglasili bodo tudi zmagovalce za štajersko-koro-ško regijo. Najmlajši iz Smučarsko skakalnega kluba Velenje so osvojili naslednja mesta: dečki do 12 let: Gal Žilavec, 2. mesto, Miha Jevšenak, 3. mesto; dečki do 11 let: Patrik Hladin, 1. mesto; dečki do 10 let: Žiga Gajster, 3. mesto; cicibani do 9 let: Anže Brecl, 1. mesto; deklice do 11 let: Kaja Toplak, 3. mesto; cicibanke do 9 let: Gala Hladin, 3. mesto. ■ Saša Sevčnikar Balinanje Peti krog v znamenju derbijev V štajerski ligi upokojencev v balinanju se je večina tekem končala z minimalnim rezultatom 5 : 3. Že v sredo dopoldne je bil veliki sosedski derbi, ki je z igro obeh ekip Premogovnika in Gorenja zares upravičil to ime. Tekma je ves čas namreč tekla tako, da se do zadnjih treh lučajev ni vedelo, kdo je boljši. Na koncu je imel Premogovnik ob pomoči neodgovorno vržene krogle gostov malo več sreče in je zmagal z rezultatom 5 : 3. V četrtek pa je bilo zelo napeto v Topolšici, kjer so se domačini borili proti vodeči Polzeli. Po zelo napeti končnici so gostje zmagali z rezultatom 3 : 5. Tudi v Šentjurju je bila isti dan tekma proti gostom iz Kavč. Zelo razpoloženi Kavčani se niso zlahka predali, vendar so kljub boljši razliki v točkah morali vpisati poraz z rezultatom 3 : 5. V petek je bilo še zadnje srečanje v Konjicah, kjer je gostovala Gorica pri Slivnici. Domačini igrajo iz kola v kolo bolje in so tudi tokrat dali vse od sebe in prepričljivo premagali favorizirane goste z rezultatom 6 : 2. Vrstni red: 1. Polzela - 9 točk, 2. Šentjur - 8, 3. Gorica pri Slivnici - 6, 4. Konjice - 6, 5. Premogovnik - 5, 6. Topolšica - 2, 7. Gorenje - 2, in 8. Kavče - 2. V drugi ligi je bil v sredo sosedski derbi med ekipama Velenja in Gorice. Tudi tukaj je bilo vroče vse do zadnjih treh metov, ko so si domačini zagotovili dve točki z rezultatom 6 : 2. V četrtek pa se je na Dobrni nadaljevalo z enakim rezultatom, kot jih je bila večina v prvi ligi. Po hudem boju so domačini premagali goste iz Vinske Gore z rezultatom 5 : 3. Presenečenje je sledilo v petek na igrišču v Šentjurju, kjer je Vrbica kot domačin gostila ekipo iz Šmartnega ob Paki. Domačini so premagali favorizirane goste z rezultatom 6 : 2. Vrstni red: 1. Dobrna - 8 točk, 2. Gorica - 7, 3. Velenje - 6, 4. Vinska Gora - 6, 5. Vrbno - 2, 6. Šmartno ob Paki - 1. ■ T. F. Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 22 ""WAS 26. maja 2016 Z občani oblikujejo prometno strategijo 22 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Konjeniški klub vabi Pestra dejavnost tako za tekmovalce kot rekreativce, pa tudi za vse druge, ki imajo radi konje Mira Zakošek Konjeniški klub Velenje sodi med najprepoznavnejše v Sloveniji. Razprostira se na čudovitem prostoru ob Škalskem jezeru, obdan s čudovito naravo in odličnimi potmi, primernimi za ježo. Seveda se lahko pohvalijo tudi z vsem drugim, kar sodi k »dobremu počutju« konjev in obiskovalcev. Odlične pogoje pa imajo tudi za organizacijo različnih prireditev in tekmovanj, po katerih so znani po vsej Slovenije in tudi zunaj meja. Robert Skaza, predsednik kluba, pravi, da bodo dejavnost še širili. Poleg šole jahanja, ki poteka pravzaprav vse leto, bodo znova uvedli terensko ježo, pripravljajo pa tudi kakšno vse bolj priljubljeno hipo terapijo, vožnjo s kočijami ... >V soboto, 4. junija, vabijo na dan odprtih vrat. Na posestvu imajo 60 konjev, za katere skrbijo štirje zaposleni, ki poskrbijo za hranjenje in čiščenje, sicer pa za 38 tistih, ki so v lasti občanov in so v klubu pravzaprav zgolj »v reji«, v veliki meri poskrbijo lastniki sami. Ti se s klubom dogovorijo o obsegu oskrbe, uporabljajo lahko vso infrastrukturo kluba, od pokritega jahališča do terenskih poti . Klub ima 55 aktivih članov in okoli 25 aktivnih tekmovalcev, ki redno tekmujejo na vseh tek- bulri I t I h v <<"4 mah, nacionalnih in tudi mednarodnih. Člansko ekipo sestavlja pet jahačev, mladinsko trije, mlajšo mladinsko pa dva. Imajo še veliko mlajših kandidatov, ki se tudi že pripravljajo na tekmo- vanja oziroma tudi že tekmujejo v tako imenovani amaterski kategoriji. Njihovi tekmovalci so zelo uspešni, klub kot celota pa se je lani po tekmovalnih rezultatih uvrstil na drugo mesto. Letošnja sezona se šele dobro začenja, od nje pa veliko pričakujejo. Tekmovanje bodo pripravili tudi sami, tokrat sicer ne na začetku poletja, ampak septembra. Veseli so vsakega obiskovalca in jim z veseljem prisluhnejo. Jahalne šole potekajo celo leto po urnikih, ki jih usklajujejo s strankami. »Vsakogar smo veseli in brez strahu lahko pridejo vsi ljubitelji konj. Poskrbeli bomo za potrebno usposabljanje. Naj poudarim, da je ta šport zelo lep in nikakor ne tako drag, kot nekateri mislijo,« pravi Robert Skaza, ki napo- veduje še posebej pestro dogajanje za počitniški čas. Pripravili bodo čisto prilagojene tedenske počitniške programe, polne zanimivosti za otroke. Skrbeli bodo za konje in delali še veliko drugega zanimivega. Konjeniški klub pa želijo še bolj približati vsem občanom, zato v soboto, 4. junija, odpirajo svoja vrata obiskovalcem. Pokazali jim bodo vse, kar jih zanima, obiščejo pa jih lahko ves dan od 12. ure dalje. a Šoštanj, 20. maja - V petek so se na prvem delovnem sestanku srečali člani širše delovne skupine, različni akterji v občini, ki bodo s svojim znanjem, izkušnjami in dosedanjo vlogo v sistemu prometa pripomogli k naboru učinkovitih ukrepov za izboljša- ve v celotnem sistemu prometa v občini Šoštanj. Vabilu za sodelovanje se je odzvalo kar 40 udeležencev, poleg župana in predstavnikov občinske uprave ter izdelovalcev celostne prometne strategije občine Šoštanj (CPS), podjetja Urbanisti, d. o. o., in fakultete za logistiko iz Celja, so bili na srečanju prisotni predstavniki krajevnih skupnosti, javnih zavodov, vrtca, športne zveze, aerokluba, gospodarstva in podjetništva, izvajalci Po daljšem času smo se člani Planinskega društva (PD) Vinska Gora uspeli udeležiti Ruso-vega pohoda in vrniti obisk sosedov Hrvatov na našem vsakoletnem pohodu na Ramšakov vrh. Lani nam je namero preprečilo izjemno slabo vreme. Za spremembo smo izstopili na zagorski strani Medvednice v kraju Pila, drugo izhodišče pa je na zagrebški strani ob potoku Bliznec. Prisrčno smo se pozdravili s planinskimi prijatelji PD Ericsson Nikola Tesla iz Zagre- ba, ki že vrsto let organizira ta tradicionalni pohod. Tudi s številnimi slovenskimi planinci smo si stisnili roke in se po okrepčilu ter vpisnih formalnostih podali na pot. Pospremila nas je informacijska tabla, ki vošči dobrodošlico in vabi v nedrje 22.826 ha obsežne Medvednice, ki je kraljestvo rastlinskega in živalskega sveta, nežive narave in kulturne dediščine. Vse to nam je dostopno za uživanje, le mi sami pa izberemo vsebino, ki nam je javnih in šolskih prevozov, kon-cesionarji za ceste, predstavniki direkcije, turističnega društva, gasilcev, zdravstvenega doma, inšpekcijskih služb, sosednjih občin, Term Topolšica, Centra starejših Zimzelen, TEŠ-a in Premogovnika. L ■ >Prva javna razprava, na katero so vabljeni tudi občani, bo potekala v sredo, 1. junija, ob 12. uri v vili Mayer. Na uvodnem srečanju so izrazili svoja pričakovanja v zvezi z javnim potniškim prometom in blizu. Lep pomladni dan nas je pospremil v nežno barvit gozd, kjer smo se odločili za smer preko Horvatovih stopnic. To je bila dobra odločitev, saj nas je pot pripeljala do kamnitega območja s številnimi kraškimi pojavi. Zanesenjak Vladimir Horvat je po nekoč nepristopnem področju Medvednice v času od l. 1946 do 1953 lastnoročno izklesal petsto stopnic. Pred vhodom v »šivanki-no uho« so njemu in Tomislavu Jutrovicu, ki je bil skoraj štirideset let skrbnik tega območja, hr- vaški planinci postavili spominski plošči. Tu je najlepši kraški predel, kjer nas v zanimivi špranji pričaka celo škrat. Višinska razlika teh stopnic je sto tri metre, njihova dolžina pa je tristo metrov. Številni planinci so prihajali od vsepovsod in potrebno je bilo kar malo koncentracije, da nisi zavil na napačno pot. Naša je pripeljala iz gozda na travnik s cvetočimi drevesi in pogledom na stolp ter RTV oddajnik, ki se šolskimi prevozi, pešačenjem in kolesarjenjem ter železniškimi prehodi. Dokument CPS na prvo mesto postavlja pešca, nato kolesarja, javne prevoze in šele za tem osebni avto. V nadaljevanju se je sestala še ožja delovna skupina, da so jo izdelovalci seznanili s trenutnim stanjem prometa v občini in ključnimi težavami, pa tudi z izzivi trajnostne mobilnosti, ki bo izboljšala kvaliteto življenja v občini in zdravje občanov. Izdelavo CPS sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija iz kohezijskega sklada ter Občina Šoštanj. a dviga sto devetinšestdeset metrov visoko na 1.031 m visokem Sljemenu, ki je najvišji vrh Med-vednice. Prispeli smo do živahnega športnega centra s tekači, kolesarji in predvsem planinci ter pokukali v zanimivo cerkev. Prečili smo območje s smučiščem, kjer smo na panoju s smučarskimi asi uzrli tudi našo Tino Maze. Pogled je segal vse tja do Slovenije. Z množico pohodnikov smo se spustili do planinskega doma Runolist, kjer je bil cilj pohoda. Temu primerna je bila gneča in glasbeni nastopi, saj je bilo lep in uspešen dan treba proslaviti. Pridružili smo se odlično razpoloženi družbi planinskih prijateljev PD Planika iz Maribora, ki nas je pripeljala tudi do našega izhodišča, kjer so nas zadovoljne čakali naši jekleni konjički. a Marija Lesjak Za začetek pionirji in pionirke Pri pionirkah so se veselile mlade tekmovalce iz Topolšice Šmartno ob Paki, 22. maja - Začela se je sezona gasilskih tekmovanj. V Šaleški dolini jo običajno »otvorijo« člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki, in sicer s tekmovanjem za pionirje in pionirke v spomin na pred 17 leti tragično preminule mlade člane Kristino, Matica in Tino. Na letošnjem (na prostoru za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki) je nastopilo 12 desetin, od tega 7 pionirskih. Vajo z vedrovko ter v štafetnem teku s prenosom vode je opravila najhitreje dese- tina pionirjev Prostovoljnega gasilskega društva Drešinja vas, pri pionirkah pa so slavile tekmovalke iz Topolšice. Kot so poudarili organizatorji, so osnovni namen tekmovanja druženje, spoznavanje s prostovolj-stvom, gasilskimi veščinami. Pomembno je sodelovati, zmaga pa je obliž za vložen trud. . Tp Prisrčno srečanje planinskih prijateljev na izhodišču v Pili. Predsednik kluba Robert Skaza: »Ljubitelji konj ste v našem klubu vedno dobrodošli.« Širša delovna skupina se je sestala v petek, v sredo so na javno razpravo povabljeni tudi občani. Rusov pohod na Medvednico Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 23 26. maja 2016 '"'WAS modrobELA kronika , UTRIP 23 Z izsiljevanjem prednosti v nesrečo Velenje, 17. maja - V torek popoldan je počilo v križišču Ceste talcev in Tomšičeve. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v motorista. Ta je v nesreči utrpel lažje telesne poškodbe. Spoznali so ga preko video nadzora Velenje, 18. maja - V sredo okoli 10. ure je policiste poklicala uslužbenka drogerije Muller, kjer je neznanec ukradel petnajst sončnih očal v skupni vrednosti 150 evrov. Policisti so preko video nadzora ugotovili, za koga gre, se srečali z njim in mu ukradena očala zasegli. Zanj pa že tudi pišejo kazensko ovadbo za kaznivo dejanje tatvine. Oče materi ne omogoča stikov z otrokom Velenje, 19. maja - V četrtek je mati iz Velenja policistom prijavila partnerja, ki živi v Nemčiji, ker ji ta ne omogoča stikov z otroki, ki bivajo pri njem, čeprav je bilo dogovorjeno drugače. Ko bodo policisti zbrali obvestila tudi pri osumljenem kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, se bodo odločili, kako bodo ukrepali. Zelo verjetna je kazenska ovadba. Pobeg se ni posrečil Velenje, 21. maja - V soboto popoldan je prišlo do nesreče v bližini stadiona. Voznik osebnega avtomobila je trčil v drugega voznika in s kraja pobegnil. Oškodovanec je o dogodku obvestil policijo in pobeglemu sledil. Policisti, ki so prišli na kraj, pa so ugotovili, da povzročitelj nesreče nima vozniškega dovoljenja, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil. Iz tega razloga so zanj odredili pridržanje in mu zasegli vozilo. Otrok pritekel pred avto Velenje, 22. maja - V nedeljo ob 9.50 je v Škalah otrok pritekel na vozišče v trenutku, ko je po njem pripeljal voznik osebnega avtomobila. Ta je močno zavrl, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Otrok se je v nesreči lažje telesno poškodoval. Ko se je vrnil, telefona ni bilo Velenje, 22. maja - V nedeljo je v lokalu Klepetulja gost pozabil mobilni telefon, vreden 300 evrov. Da ga nima, je ugotovil doma in se vrnil v lokal, vendar telefona tam ni bilo več. Neznanec, ki si je telefon prilastil, je s tem storil kaznivo dejanje zatajitve. Policisti za njim poizvedujejo. Gremo na največje rekreativno kolesarjenje Celje - Zadnjo majsko nedeljo, 29. maja - letos že enajstič, se bodo kolesarji udeležili dogodka Na kolo 2016 v organizaciji agencije Prima komunikacije in Citycentra iz Celja. Start bo ob 10. uri s parkirišča nakupovalnega središča Citycenter in sedmih občinskih središč. Otroci bodo imeli start ob 10.15, tudi tisti z rolerji. Snežana Delakorda, vodja organizacijskega odbora, je povedala, da so njihova načela množičnost, družinska rekreacija in aktivno preživljanje prostega časa v naravi z družino, osnovno vodilo. Starti bodo v sedmih občinskih središčih, Celju, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Štorah, Vojniku, Žalcu in letos prvič tudi na Dobrni. Otroci do 15. leta bodo kolesarili brezplačno. Več informacij na www.na-kolo. si. Predprijave so možne do 26. maja. Darja Lesjak, centrova me-nedžerka, je ponosna, da je Citycenter že 11 let generalni pokrovitelj, ki vsako leto gosti več kot 600 udeležencev. Za vse udeležence bodo lepo poskrbeli z osvežitvami, malico in lepimi nagradami. Poti so zanimive, skrbno izbrane, za varnost bo dobro poskrbljeno, je dejal Edi Baumkirher, inšpektor na oddelku za cestni promet PU Celje. Udeleženci se morajo zavedati, da je treba upoštevati cestnopro-metne predpise in poskrbeti za tehnično brezhibno kolo. Če bo dež, bo prireditev 5. oziroma 12. junija. Zgodilo se je... od 27. maja do 2. junija - 27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podružnice Zveze socialistične mladine Slovenije zamenjal Milan Kopušar, kasnejši župan Občine Šoštanj in tudi poslanec državnega zbora Republike Slovenije, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal Bojan Kontič, kasnejši poslanec državnega zbora Republike Slovenije in danes tudi velenjski župan; - 27. maja 1995 je bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenstvo Slovenije v malem nogometu za slušno prizadete; - pred uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, ki se je začela 28. maja 1919, je bilo v Šoštanju poveljstvo Koroškega odreda; - 28. maja 1999 je bila ustanovna skupščina Šaleškega akademskega pevskega zbora; - rokometaši Šoštanja so ma- Rokometaši Gorenja iz Velenja (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ja leta 1989 osvojili republiški naslov; - 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volivci odločali o novi lokalni samoupravi; Občina Velenje se je razdelila na tri nove občine: Mestno občino Velenje, Občino Šoštanj in Občino Šmartno ob Paki; - 29. maja 1997 je na Radiu Velenje kot gostitelju četrte mreže radijskih postaj Slovenije na vprašanja poslušalcev radijskih postaj iz vse Slovenije odgovarjal takratni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podob- nik, ki se je pred tem v dvorani Mestne občine Velenje udeležil zaključne slovesnosti podelitve priznanj najboljšim avtorjem raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline; - leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem državnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta "majni-ška deklaracija"; Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil kot član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v državnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton Korošec; deklara- Iz POLICIJSKE beležke Pomoč vinjenemu se sopotniku ni izšla Velenje, 18. maja - V sredo okoli prve ure zjutraj so policisti ustavili vinjenega voznika. V postopek z njim se je vmešal sopotnik in se do policistov neprimerno in nespodobno vedel, pri tem pa si je pomagal s krilje-njem z rokami. Policisti so uporabili prisilna sredstva in ga pridržali. Ob odhodu pa so ga opremili s plačilnim nalogom za zajetno število prekrškov. Brez vozniškega ob avto Šoštanj, 18. maja - V sredo popoldan so policisti v Šoštanju ustavili voznika brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo osebnega avtomobila. Vozilo so mu zasegli, kršitelja pa čaka tudi obdolžilni predlog. Nezadovoljen s storitvijo ni ravnal prav Topolšica, 19. maja - V četrtek popoldan je prišel na dom k svojemu serviserju znanec. Razburjal se je, ker naj bi bil servis avtomobila opravljen pomanjkljivo. Bil naj bi tudi nasilen. Policisti so ga zaradi slednjega oglobili. Stari znanec z marihuano Velenje, 20. maja - V petek malo pred polnočjo so se policisti srečali s svojim starim znancem. Pri sebi je imel manjšo količino marihuane. Po izsledkih, če jih bo potrdila tudi analiza, pa še eno odločbo o prekršku. Sosed ji je grozil Šoštanj, 20. maja - V petek zvečer je policiste poklicala Šoštanjčanka s Kajuhove, ki naj bi ji na hodniku stanovanjskega bloka grozil in se do nje nespodobno vedel, sosed. Policisti so želeli zadevo preveriti na kraju in se pogovoriti z njim, vendar jim ta ni odprl vrat. So se pa z njim srečali kasneje in mu napisali plačilni nalog. Pozabljen denar dvignil drugi Velenje, 21. maja - V soboto je občan na bančnem avtomatu v Mercatorjevem centru pozabil 30 evrov. Ko se je vrnil po denar, tega ni bilo več v reži avtomata. Policisti boso skušali neznanca izslediti preko video-nad-zornega sistema. cija je zahtevala združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburške monarhije v samostojno državno telo pod žezlom habsburško - lotarinške dinastije, deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in deklaracijski-mi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika de-klaracijskega gibanja, se je razmahnilo od septembra 1917; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije 30. maja 1918; - 30. maja leta 2002 v spremstvu predsednika RS Milana Kučana obišče Gorenje Velenje nemški predsednik Johannes Rau; - leta 1952 je bil 1. junija ustanovni občni zbor delavsko-pro-svetnega društva Svoboda Velenje; prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel Vrečko; - 1. junija 2003 so rokometa-ši Gorenja iz Velenja z zmago nad ekipo RK Prule iz Ljubljane osvojili tekmovanje za Pokal Slovenije. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič HOROSKOP I Oven od 21.3. do 21.4. C^J Karbojiteseže,kaj bodoprineslidnevivtemtednu.lritozaradivremena. Čeprav ste si v letošnjem mokrem in pogosto mrzlem maju želeli tople pomladi, vam bodo višje, po poletju dišeče temperature, prinesle več težav kot po navadi. Premikali se boste le toliko, kolikor morate. In nič več. Neka novica, ki bo do vas prišla v zadnjih majskih dneh, vas bo precej razburila, zato si boste želeli, da se ohladi. Morda bodo prav vroči dnevi zaslužni zato, da se boste že pred ponedeljkom vzeli v roke in se umirili. Zavedate se namreč, da morate ukrepati, volje in energije pa žal nimate. Teden bo od torka dalje mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen. Tudi zaradi počutja. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, karvam škodi. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Še posebej čarobna bo sreda. Bik od 22.4. do 20.5. >-* Moč, kiste jo našlivsebi, kose je nazačetkupomladivseobrniloprotivam, bo žal počasi ^^J kopnela. Zato, da se boste bolje počutili, potrebujete več kot le lep pozno pomladni dan, ki jih v teh dneh ne bo manjkalo. Tudi toplota vam ne bo prišla do živega. Niti malo se ne boste pritoževali nad njo. Največ vam bo v teh dneh še vedno pomenilo dobro opravljeno delo in občutek, da ste dobri v svojem poslu. Zato bo še najbolje, če se čim prej lotite dela, ki ste ga na začetku maja morali postaviti na stranski tir. Sedaj ovir ne bo več. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepšali dneve, vam pa se bo zdelo, da vam gredo vse bolj na živce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabše, kar lahko naredite. Prva priložnost za dobro družabno srečanje se obeta že konec tega tedna. Sprejmite povabilo in se prepustite dobremu razpoloženju. Slabovoljni ste videti starejši, kot ste, pa se tega ne zavedate dovolj. Ix_ Dvojčka od 21.5. do 21.6. Veliko načrtov ste zasnovali v upanju, da so vsi uresničljivi že letos. Zavrtelo se žal ne bo tako kot ste želeli. Prvi znaki, da boste načrte morali spremeniti, bodo tu že vsoboto. Ne boste se ustrašili, le žal vam bo. Sploh, ker se boste dobro zavedali, da tokrat ne boste vi tisti, ki bo potegnil krajši konec. Najkrajšega bo potegnil tisti, ki vam trenutno meče polena pod noge. Čeprav se vaše sanje letos ne bodo v celoti uresničile, se boste hitro potolažili. Težavice, s katerimi se trenutno ubadate, so k sreči prehodne narave. In čisto druge vrste. Spoznali boste namreč nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Sanjarili boste podnevi in ponoči. Pogosto boste zato manj učinkoviti pri vsakodnevnih obveznostih. Nikar pri tem ne razmišljajte o tem, kaj bodo rekli drugi. Mislite le nase, ker si res zaslužite srečo. Rak od 22.6. do 22.7. Nič kaj prijetni dnevi niso pred vami, saj vas bo delo povsem izželo. Da, preveč ga bo. Ali ^ __ pa ste vi postali bolj počasni. Poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To sicer ni v vaši naravi, a nekdo vam bo res sedel na žulj. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite, pa če ukrepate ali ne. Poskrbite, da ne boste postali podobni človeku, ki vam zadnje čase greni življenje. Nekaj prostih dni bi tistim, ki boste poletne počitnice koristili bolj v pozno poletnem času, več kot koristilo. A prej opravite delo, ki ga ne smete več prelagati. Vaši načrti so sicer dobri, uresničitev pa letos res ne bo odvisna le od vas in članov vaše družine. Finančno stanje se vam bo popravilo. Ne zapravite vsega naenkrat. Lev od 23.7. do 23.8 V naslednjih dneh se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste (i spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. A zdelo se vam bo, da morate pomagati, po drugi strani pa se boste bali, da boste, če se ne vključite, posledice čutili tudi sami. Iz vsega, kar se je že zgodilo in kar se bo zgodilo v naslednjih dneh, bo nastala prava godlja. Razmislite, ali ne bi bilo bolje, da se iz nje preprosto tiho umaknete. Če tega ne boste storili, boste to kmalu občutili tako na zdravju kot počutju. Ze nekaj časa se čisto premalo ukvarjate tako s svojim telesom kot dušo. Če se ne boste vzeli v roke in začeli živeti tako, kot sami dobro veste, da bi morali, se stanje ne bo popravilo. Vzemite si čas zase in za popoln odklop. Pri tem pazite, kaj boste sorodnikom in prijateljem obljubili ob koncu tega tedna, da vam že kmalu ne bo žal. Če boste rekli ne, vam tokrat nihče ne bo zameril. Devica od 24.8. do 23.9. VrtJ Kot vsako leto bodo zadnji majski in prvi junijski dnevi prekratki za vse, kar morate f postoriti pred letnimi dopusti. Ker ste se na to obdobje pripravljali že nekaj časa, boste lepo shajali. Vsak dan pa si boste želeli, da bi imel dan še kakšno uro več. Utrujenosti vseeno ne boste čutili. Temu se boste čudili, že kmalu pa boste spoznali, zakaj je tako. Očitno ste si nekaj tako močno želeli, da je podzavest delala namesto vas, adrenalin pa ves čas skrbi, da ne čutite utrujenosti. Ko se bo vaša želja uresničila, kar bo najpozneje do sredine prihodnjega tedna, pa boste nesrečni. Naenkrat se boste bali jutrišnjega dne in tega, kar bo prinesla prihodnost. Dnevno se boste utrujali z milijoni vprašanj. Skrbelo vas bo, kako bo to, kar se dogaja v službi, vplivalo na vaše družinsko življenje. Dejstvo je, da nikoli več ne bo kot je bilo. Prej, kot se sprijaznite s tem, lažje vam bo. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Naslednji dnevi bodo po svoje zelo čudni. Preveč stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo ™ misli, seje nabralo, zato se boste težko sprostili. Čeprav bi se lahko, saj boste imeli manj dela kotv preteklih tednih. Ugotavljali boste, da vam godi, če delate fizično, manj pa, če boste moraliveliko misliti. Če se le da, si zatov naslednjih dneh privoščite čas za dela, ki bodo zahtevala roke in vašo fizično moč. Tako se bodo zbistrile in uredile tudi vaše misli. Ob tem boste spoznali, da se morate več ukvarjati sami s seboj in to na način, ki vas umirja. Ni dovolj le, če se zato odločite, potrebna so tudi konkretna dejanja. V teh dneh vas ne bo presenetilo prav nič. Niti muhe otrok, ki so včasih nerazumne. Povejte jim, kar jim gre. Brez olepševanja. Tako boste vaš odnos postavili na veliko bolj zdrave temelje. V prihodnje bodo dvakrat premislili, preden vas bodo obremenjevali s svojimi težavami. Škorpijon od 24.10 do 22.11. AaA Jk Doma nekaj dni zagotovo ne bo tako, kotsi želite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko I * If pozornosti in razumevanja. Kerste izgubili zaupanje vanj, ne bo lahko. A preko sebe rie boste mogli, zatobo oboje dobil tudiod vas. Medtem se boste vi vrtelivzača ranem kroguželja in sanj. Bolj malo bodo povezani z realnostjo, ki bo, kot kaže, v prihodnje še precejzmedena. Pa ne po vaši krivdi. Jezilo vas bo, ker na potek dogodkov osebno ne boste imeli veliko vpliva. Prijatelj vas že dolgo pričakuje, saj se zadnje čase spet vse preveč zadržujete doma. Tega tisti, ki vas dobro poznajo, niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo malodušje, prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog pa si še nikar ne nalagajte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. Zdravje vas bo precej skrbelo, a se vam počutje ne bo poslabšalo. Vsaj v teh dneh ne. Strelec od 23.11. do 22.12. . f Čez dan boste veliko v ohlajenih, zaprtih prostorih, saj boste pospešeno ustvarjali. Tako dobro vam bo šlo od rok kot že dolgo ne. Večeri, sploh ob koncu tega tedna, bodo rezervirani za druženja s prijatelji. Z lepim vremenom bodo naenkratvsi želeli, da kakšen večer preživite skupaj. Nič ne boste imeli proti, a če bo tega preveč, vas bo začelo motiti. Sploh, kervam bo spet začelo primanjkovati časa, saj vas bodo lovili roki, do katerih morate končati delo. Vaš urnik bo poln vse do konca poletja, zato se kar navadite na to. Čeprav bi morali biti veseli, vas vseeno skrbi. Predvsem to, ali boste zmogli. Sploh junija, ki je že zelo poln obveznosti, nekaj novih priložnosti pa vam bodo ponudili še v teh dneh. Vsako posebej skrbno pretehtajte, saj denar ni vse. Zvezde pravijo, da bodo naslednji tedni brez nepremagljivih ovir. A le po vaši zaslugi. Tako bo zato, ker boste pokazali veliko odgovornosti do vsega, kar boste počeli. Nekdovam bo metal polena pod noge. Ne bo mu uspelo. Kozorog od 23.12. do 20.1. Najhuje je za vami. Zal pa bodo rahlo čudni tudi naslednji dnevi. Preveč stvari, ki vam jfe trenutno zapolnjujejo misli, seje nabralo, zatosvoje življenje težko načrtujete dolgoročno. Vteh dneh se boste vseeno odpočili. Vsaj miselno. Tudi od ljudi, kijih zadnje čase ne vidite radi v svoji družbi. Preveč ste napeti, kar sicer veste, a si ne znate pomagati. Če boste vzorce vedenja s seboj nesli tudi na dopust, vam letos še ta ne bo koristil. Sploh, če ga načrtujete že v kratkem. Najraje boste daleč od ljudi, odnos s partnerjem pa bo trden in dober. V njegovi družbi boste vedeli, da se lahko sprostite in da vam ni treba nositi maske. To si zadnje čase natikate prepogosto. Pa ne zaradi vas. Zaradi drugih. Tako vam je pač lažje krmariti med čermi, ki se jim preprosto reče življenje. Čeri v njem še ne bo zmanjkalo. Dobro je, kerse tega zavedate. Zdravje? Težko tarnate, hvaliti pa se tudi ne boste mogli z njim. Vodnar od 21.1. do 19.2. V teh dneh boste radoživi in veseli. V sebi boste spet našli otroško dušo, veselili se boste tudi majhnih stvari. Usoda se je v preteklih tednih res malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. V družbi, ki bo konec tega tedna res odlična, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Šlo bo za nasprotni spol, a nevarnosti, da bi se med vama vnela ljubezenska čustva, ni. Kemije med vama ni in je ne bo, kar pa ne pomeni, da ne moreta postati dobra prijatelja. Sploh, ker bosta verjetno največ sodelovala poslovno. Nove ideje vas bodo navdušile. A boste ob tem, kar se vam bo dogajalo, začeli ugotavljati, da ste v poslih pogosto premalo drzni. Tovrsten pogum vam še manjka. Kako ga pridobiti, pa tokrat ne veste niti vi. Čeprav se vam že svita. Ribi od 20.2. do 20.3. Sedaj, ko je v deželo končno prišla pomlad, ki že močno diši po poletju, si boste vi želeli hladu. Ze zjutraj bo vaša glavna skrb, kako se sredi dneva skriti pred toploto, ki jo boste v teh dneh precej slabo prenašali. Ne bo vam vedno uspelo. Boste pa toliko bolj uživali v jutrih in večerih. Vmes poste pa tako polno zaposlen i, da bo teden minil, kot bi mignil. Dobra novica je, da boste v njem tudi poslovno uspešni. Vse, kar boste začeli, boste tudi končali. Po dolgem času boste spali kot dojenček, zato se boste zbujali napolnjeni z energijo. V soboto bo neko srečanje povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in počutju. Končno vam bo odprlo oči. Čas bo, da pod neko poglavje v vašem življenju potegnete črto. Boste videli, koliko lažje vam bo! Sploh, če si boste znali odpustiti svoje napake. Največja je bila, da ste nekomu od vaših najbližjih slepo zaupali. V vaših očeh je izgubil zaupanje. Za vedno. ■ Četrtek, 26. maja Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 24 TV SPORED 26. maja 2016 Petek, 27. maja Sobota, 28. maja Nedelja, 29. maja Ponedeljek, 30. maja Torek, 31. maja Sreda, 1. junija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. infor. parodija 11.30 Turbulenca, svet. odd. 12.10 Naši vrtovi: Prve gredice, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Po dežju, dok. film 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 V boju s časom (II.), 13/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Koprivna 18.05 Zajček Belko, ris. 18.20 Poldi, ris. 18.30 Bučke, satir. infor. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Vrtnar in cvetličar Kurbus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Od Marije do matere Tereze in verne ženske vmes 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Osmi dan 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 2. del 06.25 Naši vrtovi: Botanični vrt v Ljubljani 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Vse o hrastu 08.40 Točka, glasb. odd. 09.45 Na lepše 10.25 Kino Fokus 10.50 Slovenski magazin 11.30 Halo TV 12.20 Dobro jutro 15.30 XXII. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prired. 16.00 Čas za Manco Košir: Pravičnost 17.00 Halo TV 17.55 Vem!, kviz 18.25 10 domačih 18.55 Pajkec Piko, ris. 19.05 Jani Nani, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Slovensko olimpijsko stoletje, 2/11 21.20 V dolini smrti, am. film 23.20 Vklenjeni v led, dok. odd. 01.00 Točka, glasb. odd. 01.50 Halo TV 02.40 Bleščica, odd. o modi 03.10 Zabavni kanal 05.15 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.25 Tv prodaja 08.40 Dr. OZ, am. ser. 09.35 Tv prodaja 10.05 Italijanska nevesta, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Komisar Rex, nan. 13.45 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 MasterChefSlovenija 21.30 Mamin dan, nan. 22.35 24ur zvečer 23.10 Franklin in Bash, nan. 00.05 Hiša iz kart, nan. 01.10 Vohun v nemilosti, nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči © 10.35 Pop corn: Fierine, Jernej Zoran: 11.35 AKTUALNO: Prvi posredovalci Zdravstveno-reševalnega centra Koroške 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Plesni bonton 18.00 Čas za nas, tabornike: Taborniki za lepši svet 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. inform. parodija 11.35 Ugriznimo znanost 12.15 Na poti: Dražgoški pohod 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Kužki 16.10 Vetrnica: Labod 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.25 Bučke, satir. inform. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ansambel Smeh, 1. del 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Orson Welles - igra svetlobe in senc, dok. film 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, ponov. 01.30 Ansambel Smeh, 1. del, ponov. 02.45 Info-kanal 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Kaj raste 07.20 Čebelica Maja, ris. nan. 07.40 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Nogomet 08.25 Vetrnica: Rakun 08.30 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke 08.45 Firbcologi 09.10 Male sive celic, kviz 09.50 Iris se potaplja, dok. film 10.05 Infodrom 10.15 Razred zase: Prestrašen je napol premagan 11.00 Tv arhiv 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Ambienti 15.05 V divjini z Benom Foglom, 4/4 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.45 Pogrešana, 7/8 22.40 Poročila, šport, vreme 23.05 Margarita s slamico, indijski film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Tv arhiv 03.05 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 06.05 To bo moj poklic: Cvetličar, 1. del 06.30 Na vrtičku: Prve gredice 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.45 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Peka kruha 08.10 Zgodbe iz školjke: Pisana Berazilija 08.40 Točka, glasb. odd. 09.40 Bleščica, odd. o modi 10.40 Prisluhnimo tišini: Preventiva 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.10 Posebna ponudba 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.45 Dober dan 16.30 Migaj raje z nami 17.00 Halo TV 17.40 Vem!, kviz 18.15 Tv-poroka 18.55 A veš, koliko te imam rad: Obljubim 19.05 Bacek Jon, ris. 19.15 Fribcologi: O rolkah, gepardih in gnilih jajcih 19.40 Infodrom 20.05 Nerodna tajnica, belg. film 21.55 Tv arhiv, dok. odd. 22.45 Polnočni klub: Najlepše romantične 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Halo TV 01.40 Zabavni kanal 04.30 Ansambel Smeh, 1. del, ponov. 05.45 Migaj raje z nami, ponov. pop 06.00 24ur 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.25 Tv prodaja 08.40 Dr. Oz, am. ser. 09.35 Tv prodaja 10.05 Italijanska nevesta, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Komisar Rex, nan. 13.45 Toskana, ljubezen moja, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 50 prvih poljubov, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Eurojackpot 22.25 Osvoji ljubezen!, am. film 00.20 Moulin rouge, am. film 02.10 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči © 06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 09.55 Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika 10.50 10 domačih 11.35 Med valovi 12.20 Polnočni klub: Najlepše romantične 13.30 Slovenija danes 14.30 Gimnastika, ep, ekipno (M), prenos iz Berna 17.00 Pot v Rio, odd. o olimpijskih igrah 18.00 Jezus in izginule ženske, dok. odd. 18.45 Bukovniške točke, dok. feljton 19.15 Infodrom 19.30 Razred zase: Prestrašen je napol premagan 20.05 Pesem za Marion, ang. film 21.35 Zvezdana 22.20 Večer z lutkami: Praznoverje 23.05 Bleščica, odd. o modi 23.40 Aritmični koncert: Noctiferia 01.10 Točka, glasb. odd. 01.55 Gimnastika, ep, ekipno (M), posn. iz Berna 03.55 10 domačih 04.25 Polnočni klub: Najlepše romantične pop 06.00 24ur 07.00 Chuck in prijatelji, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Tačke na patrulji, ris. 08.05 Radovednica Bibi, ris. 08.35 Gospodična Žuža, ris. 08.55 Wendy, ris. 09.25 Grozni Gašper, ris. 09.40 Lego Nexo vitezi, ris. 10.05 Ninja želve, ris. 10.30 Tv prodaja 10.45 Glej kdo se oglaša 2, am. film 12.15 Nepremagljivi dvojec, 1. del 13.15 Plesna scena 13.50 Tv prodaja 14.05 Čista hiša, am. ser. 15.00 Znan obraz ima svoj glas 18.00 Čista desetka, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 UEFA Liga prvakov: Real Madrid - Atletico Madrid, prenos finalne tekme 23.30 Nedotakljivi, am. film 01.50 Pod žarometi, ang. film 03.15 Zvoki noči © 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža 11.50 Strokovnjak svetuje: Plesni bonton 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Velenje, mesto rocka 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.30 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.25 09.35 10.00 10.10 10.50 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.20 22.10 22.35 23.35 00.10 00.35 01.30 Živ žav Ozi bu, ris. Poldi, ris. Zajček Belko, ris. Biba se giba, ris. Emilija, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Prihaja Nodi, ris. Emilija, ris. Sara in Raček, ris. Medo in Mica, ris. Peter Zajec, ris. Traktor Tom, ris. Zu, ris. Robotki, ris. Pujsa Pepa, ris. Knjiga o džungli, ris. Moj prijatelj Zajec, ris. nan. Bacek Jon, ris. Pika Nogavička, ris. nan. Študentska delovna brigada, dok. film Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Ansambel Smeh, 1. del, ponov. Most v Terabitijo, am. film Poročila, šport, vreme Zlata dirigentska trojica: Adamič, Privšek, Krajnčan Naj muzika igra; Elda Viler, ponov. Muk, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Modna hiša Velvet, 3/16 Intervju: Samo Fakin Poročila, šport, vreme Čudež v Leizigu, dok. odd. Študentska delovna brigada, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal TV SLO T 05.35 Avtomobilnost 06.05 Duhovni utrip 06.20 Posebna ponudba 07.05 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Dragonja 07.30 Glasbena matineja 08.10 Slovenija danes 09.00 Zaljubljeni v življenje 09.50 Žogarija 10.30 Gimnastika, ep, finali na posam. orodjih (M), prenos iz Berna 14.30 Zvezdana 15.25 Ambienti 16.00 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 16.30 Pot v Rio, odd. o olimpijskih igrah 17.00 Veslanje, sp, posn. iz Luzerna 17.55 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka: 1. tekma finala, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Kako zgraditi planet, 2/2 20.55 George Gently (VII.), 3/4 22.25 Vse je mogoče, ponov. 00.05 Zlata dirigentsak trojica: Adamič, Privšek, Krajnčan 01.00 Naj muzika igra: Elda Viler, ponov. 01.25 Športni posnetki sledi Odsev zmage, dok. film o Iztoku Čopu 02.20 Veslanje, sp, posn. iz Luzerna 03.10 Pot v Rio, odd. o olimpijskih igrah 03.45 Zabavni kanal 04.30 Aritmični koncert: Noctiferia pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuck in prijatelji, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Tačke na patrulji, ris. 08.05 Radovednica Bibi, ris. 08.35 Gospodična Žuža, ris. 08.55 Wendy, ris. 09.25 Lego Nexo vitezi, ris. 09.50 Ninja želve, ris. 10.15 Tv prodaja 10.30 Divji valovi, am. film 12.10 Nepremagljivi dvojec, nan. 13.05 Tv prodaja 13.20 Nedotakljivi Drew Peterson, am. film 15.05 Poroči se z menoj, am. film 16.50 Bitka parov 18.20 Vrtičkanje 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.00 Zaljubljen do ušes, am. film 00.45 Zadnja hiša na levi, am. film 02.55 Zvoki noči 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (162), Okvir za špangice 10.00 Mura Raba TV 10.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike: Taborniki za lepši svet 18.40 Dotiki gora: Belska kopa in Martinj stena 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2393. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ans. Vikend z gosti, 2. del 21.35 Jutranji pogovori 23.05 AKTUALNO: Prvi posredovalci Zdravstveno-reševalnega centra Koroške 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila © 06.00 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.05 Bučke, satir. inform. parodija 11.45 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.15 Dvoživke, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Sveto in svet: Od Marije do matere Tereze in verne ženske vmes 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Informativna oddaja 16.25 Točka preloma, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Razred zase: Zmernost je lepa čednost, ponov. 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Pavle, ris. 18.30 Bučke, satir. inf. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Umetni raj 23.40 Glasbeni večer 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Cvetličar, 2. del 06.30 Na poti: Dražgoški pohod 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Dva majhna velika ribiča 08.10 Zgodbe iz školjke: Ivan Cankar 08.50 Točka, glasb. odd. 09.35 Otoki svetlobe, dok. film 10.30 Duhovni utrip 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.05 Polnočni klub: Najlepše romantične 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 17.55 Vem! kviz 18.25 To bo moj poklic: Urar, 1. del 19.00 Nogomet, prijat. tekma, Švedska - Slovenija, prenos iz Malmoeja 21.30 Lov (II.), 2/3 23.05 Spomini, pogov. odd. 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Bučke, satir. inform. parodija 01.20 Nogomet, prijat. tekma, Švedska - Slovenija, posn. 03.05 Zabavni kanal 05.05 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Dr. Oz, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Komisar Rex, nan. 13.40 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Ljubezen se zgodi, am. film 22.00 24ur zvečer 23.35 Franklin in Bash, nan. 23.30 Hiša iz kart, nan. 00.30 Vohun v nemilosti, nan. 01.25 Kaliforniciranje, nan. 02.00 24ur zvečer, ponov. 02.35 Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2392. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2393. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 ECE, pogovor v studiu 11.10 Koncert ans. Vikend z gosti 2. del 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.10 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 2 14.20 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Plesni bonton 18.00 Ustvarjalne iskrice (161), Strašni zmaj 19.00 Pop corn: Jernej Zorna 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: Mladi upi, Kvintet Event 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Velenje, mesto rocka, Res Nullius 23.40 Videostrani, obvestila © 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. inform. parodija 11.35 Obzorja duha 12.25 Avtohtone domače živali, dok. 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city, ponov. 14.20 NaGlas! 15.00 Poročila 15.10 Lučka - Pitypang, tv Lendava 15.40 Muk, ris. 15.50 Srečo kuha Cmok, ponov. 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Sečoveljske soline, dok. 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd. 18.10 Jani Nani, ris. 18.25 Bučke, satir. inform. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 10/12 21.00 Legendarni drenovci, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Jože Kopajnik, pogov. odd. 00.55 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Sečoveljske soline 01.25 Alpe, Donava, Jadran 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov. 03.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Podjetnik, 1. del 06.25 Dvoživke, dok. odd. 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Tehtnica za slone 08.10 Zgodbe iz školjke: Kaj raste 08.45 Žogarija 09.30 Točka, glasb. odd. 10.30 Tv arhiv 11.20 Halo TV 12.25 Dobro jutro 14.40 Ansambel Smeh, 1. del 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka: 2. tekma finala, prenos 20.00 Roška pripoved ulice, dok. odd. 20.55 Večer z lutkami: Praznoverje 21.45 Pogrešani sin, 7/8 22.50 Ambienti, ponov. 23.20 Ob 80-letnici Janeza Mejača 00.05 Točka, glasb. odd. 00.50 Roška pripoved ulice, dok. odd. 01.40 Košarka - liga Nova Kbm za prvaka: 2. tekma finala, posn. 03.30 Aritmični koncert: Noctiferia 05.00 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.30 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.55 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.25 Tv prodaja 08.40 Dr. Oz, am. ser. 09.35 Tv prodaja 10.05 Italijanska nevesta, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Komisar Rex, nan. 13.45 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Preverjeno 21.00 Mamin dan, nan. 22.05 24ur zvečer 22.40 Battle Creek, nan. 23.35 Hiša iz kart, nan. 00.40 Vohun v nemilosti, nan. 01.35 24ur zvečer, ponov. 02.10 Zvoki noči 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2393. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospotdneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 18.35 Regionalne novice 2 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 3 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pogovor v studiu 11.35 Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 3 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pika poka 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2394. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Belska kopa in Martinj stena 20.55 Napovedujemo 21.00 Skrbimo za zdravje: Imate težave s krvnim tlakom? 21.50 Mura Raba TV, informativna oddaja 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.09 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Bučke, satir. inform. parodija 11.35 Umetni raj 12.20 Na vrtičku: Danica in Simon 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: Samo Fakin 14.20 Prava ideja: Vrtnar in cvetličar Kurbus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Bogo 18.05 Sara in Raček, ris. 18.20 Medo in Mica, ris. 18.30 Bučke, satir. inform. parodija 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Državnik, franc. film 21.30 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Človek, ki se smeje, franc. film 00.45 Turbulenca, svet. odd. 01.10 Legendarni drenovci, dok. film 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, ponov. 03.20 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Podjetnik, 2. del 06.25 Avtohtone domače živali, dok. odd. 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 7.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.45 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Uspavanko pojemo tiho 08.20 Zgodbe iz školjke: Mala 08.40 Lučka, tv Lendava 09.25 Točka, glasb. odd. 10.25 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.25 Zlata dirigentska trojica: Adamič, Privšek, Krajnčan 15.20 Naj muzika igra: Elda Viler 16.00 Dober dan 17.00 Tematsko kontaktna oddaja 17.50 Rokomet, Slovenija - Hrvaška, kvalif. za EP 2016 (Ž), prenos iz Celja 19.40 Žrebanje Lota 20.00 Muzikajeto 20.35 Čas za Manco Košir: Upanje 21.30 Ob 80-letnici Julijana Strajnarja 22.05 Kje so vsi ti ljudje ... Rino Chinese iz Rezije 22.40 Bleščica, odd. o modi 23.15 Aritmija 23.45 Aritmični koncert: Balladero 00.35 Točka, glasb. odd. 01.20 Tematsko kontaktna oddaja 02.10 Rokomet, Slovenija - Hrvaška, kvalif. za EP 2016 (Ž), posn. iz Celja 03.50 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Dr. Oz, am. ser. 09.30 Tv prodaja 10.00 Italijanska nevesta, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Komisar Rex, nan. 13.40 Toskana, ljubezen moja, nan. 15.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Italijanska nevesta, nan. 17.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef Slovenija 21.20 Mamin dan, nan. 22.25 24ur zvečer 23.00 Battle Creek, nan. 23.55 Hiša iz kart, nan. 01.00 Vohun v nemilosti, nan. 01.55 24ur zvečer, ponov. 02.30 Zvoki noči 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2394. VTVmagazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Videospotdneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 163), Etui za sončna očala 18.20 Žogarija 3 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Popcorn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 25 26. maja 2016 PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček Benji Davies: Dedkov otok ml - Mladina / C-S - Slikanice Slikanica nam prikaže prelepo zgodbo o dečku in njegovem dedku. Fant ima dedka zelo rad, ampak nekega dne dedka ni več. Skozi zanimivo pustolovščino, ki jo deček in dedek še zadnjič doživita skupaj, pa spoznamo minljivost življenja, ki nas na neki način združuje, čeprav smo v resnici ločeni za vedno. V zgodbi nam lepo prikažejo, kako so tisti, ki jih imamo radi vedno z nami, v naših srcih in mislih, tudi če so drugače daleč stran. Fanta nauči, da bo dedek vedno z njim na njun posebni način. Jill Alexander Essbaum: Dobra žena od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Dobra žena je roman, ki govori o Anni, mladi ženi okoli tridesetih, ki živi z možem Brunom in njunimi tremi otroki normalno družinsko življenje v Švici, blizu mesta Zürich. Ona je gospodinja, navzven povsem normalna, v sebi pa popolnoma obupana in brez smisla za karkoli. Vse skupaj ji otežuje še slabo poznavanje jezika, saj je sama Američanka, ki se je zaradi moža in njegove službe preselila v Švico, tu pa nima nikogar, s komer bi se čustveno povezala. Utehe ne najde niti v svojih treh otrocih, zato se vedno bolj zapleta v spolne afere z razno- odnose med sodelavci. V knjigi je tudi veliko jasnih vprašalnikov, s katerimi si lahko enostavno pomagamo skozi razne zagate, ki nastajajo v kolektivih. Zajeti pa so tudi opisi primerov iz realnega življenja, ki nam pristop še realneje prikažejo. Melanie Zanin: Zamrznjeni jogurt od - Odrasli / 641 - Priprava jedi Pred nami so poletni dnevi, ki bodo kar klicali po hladni osvežitvi in krasna poslastica je lahko zmrznjeni jogurt, ki si ga lahko pripravite sami. V tej knjigi je nazorno opisan postopek, ki je namenjen vsem ljubiteljem hladne sladice. Zmrznjeni jogurt si lahko pripravite v strojčku za pripravo sladoleda kot tudi brez njega. Knjiga vsebuje opise vseh pripomočkov, ki jih pri pripravi potrebujete, in raznovrstne re- raznimi moškimi, ki jih srečuje v svojem življenju in ob katerih bi se rada rešila te čustvene praznine, ki jo čuti v svojem domu. Življenje se ji tudi popolnoma podre, ko se v njihovi družini zgodi grozna tragedija in to jo potegne še globlje v brezno depresije. Katherine Crowley in Kathi Elster: Delo s teboj me ubija od - Odrasli / 33 - Gospodarstvo Knjiga je namenjena tako delodajalcem kot zaposlenim, saj avtorici v knjigi zajemata različne pristope pri urejanju odnosov med zaposlenimi. V knjigi je opisanih veliko prijemov in različnih tehnik, s katerimi se lahko rešijo marsikatere težave v odnosih na delovnem mestu, kar je za učinkovito delovanje podjetja zelo pomembno. Danes s sodelavci preživimo več časa kot z družino in neredko se zgodi, da zaradi posledic slabih poslovnih odnosov trpi tudi naša družina. Zato je bistvenega pomena, da na delovnem mestu vzpostavimo odnose, ki bodo poleg prijetnejšega vzdušja poskrbeli za boljše rezultate, hitreje opravljeno delo in izboljšali naš poslovni uspeh. Knjiga nas na enostaven, jasen in uporaben način nauči prekiniti negativne in zgraditi spoštljive cepte, od običajnih do nenavadnih kombinacij, ki jih druži to, da so vsi izjemno slastni. Poleti pokusite ananasov zamrznjeni jogurt ali zamrznjeni jogurt z zdrobljenim limonovim ledom, pozimi pa kavni ali kostanjev zamrznjeni jogurt ter jih oblijte z lešnikovim karamelnim prelivom, limonovim sirupom, čilije-vo-češnjevo omako ... Sladico si lahko pripravljate skozi celo leto, saj so recepti raznoliki in primerni za različne sezonske želje bralcev. V knjigi so tudi prekrasne fotografije sladic iz zmrznjenega jogurta, ki vas bodo prepričale, da jo hitro pripravite tudi sami. Petra Dvorakova: Julija med besedami ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 9. do 13. leta Majhna deklica Julija nam opisuje svojo zgodbo na svoj mladostni način, kot se za desetletno deklico tudi spodobi. Življenje se ji kar naenkrat postavi na glavo, saj se z očkom in mlajšo sestrico preselijo iz mesta na vas, to pa še ni vse. Očka je namreč spoznal drugo žensko, h kateri so se vsi skupaj preselili. Seveda pa je teta, kakor Julija in njena sestrica kličeta očetovo novo partnerko, imela od prej tudi dva otroka, tako sta punci dobili tudi dva bratca. Za mladi dekleti je to velika sprememba, ki jo je zelo težko prestati. Kmalu tudi ugotovita, da ju njuna mamica noče videti, saj ima svojih psihičnih težav preveč, da bi skrbela za majhni deklici, ki jo potrebujeta. Julija se po svojih močeh vključuje v novo okolje, ki ga je novo življenje prineslo s seboj, kar vedno ni lahko. Je pa včasih tudi zelo lepo, saj ima velika družina tudi svoje prednosti. Spremembe pa vedno niso samo slabe in Julija počasi spoznava, da je lahko kakšna sprememba tudi dobra in s seboj prinese veliko lepega. AKol kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 26. maja 11.00 Ljudska univerza Velenje Mentorski kotički, delavnice 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje likovne razstave Anke Krašna, Cvetke Hojnik in Irene Gajser 18.00 Gostišče Kavčič v Saleku Bridge turnir 19.00 Galerija Velenje odprtje razstave Inventura 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Niki Jakol in Urške Bandalo Podpora pri spoprijemanju s tesnobo in spoprijemanje s stresom Petek, 27. maj 9.00 - 23.00 Gimnazija Velenje, Park pred Gimnazijo, Velenjska promenada 50 let mladi, praznovanje ob 50-letnici Šolskega centra Velenje 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Obisk turistične agencije, delavnice za otroke 12.00 Središče mesta Župan, ne jezi se 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO je fajn, delavnica za otroke 18.00 Velenjska promenada 50 let mladi - Kulturni program in koncert dijaške rock skupine gimnazijcev in bivših gimnazijcev Replika 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Letni koncert MePZ Gorenje 20.30 Velenjska promenada 50 let mladi - Koncert slovenske rock skupine Mi2 21.00 eMCe plac Klubski večer 21.00 Havana bar Velenje Skok v poletje z modno revijo Sobota, 28. maj 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Sv. Urh - Orle, planinski pohod 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Stegovnik, planinski pohod 7.00 Skalsko jezero Ribiško tekmovanje - Prvenstvo gluhih in naglušnih 8. 9.GG Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem Vsi kupujemo vsi prodajamo 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Manjkajoči košček, premiera predstave za otroke KD Gledališče Velenje 15.00 eMCe plac Velenje open (26. dnevi mladih in kulture) Nedelja, 29. maj 7.00 Skalsko jezero Avto reli Ponedeljek, 30. maja 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zlata bralka - zlati bralec 2015 / 2016 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? (Papir), Ustvarjalni mini klub za učence 18.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Papirne igrarije, ustvarjalni klub za odrasle 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje doc. dr. Marte Svetina Veder Človek je energetsko bitje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: romantična komedija, biografija Einstein v Mehiki Torek, 31. maj 11.30 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalno recikliranje s premislekom, delavnica 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle Torkova peta - Igrajmo se 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v nemškem jeziku 17.00, 18.00 in 19.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Glasba si s plesom podaja roko, koncerti Sreda, 1. junij 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Bianca, Velenje Odprtje slikarske razstave Iva Kolarja Modifikacije 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Odprtje razstave in predavanje Tine Trampuš Nevidne vezi 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Večer tolkalcev 20.00 Velenjski grad 15 let električnih klaviatur, javna vaja ŠOŠTANJ Četrtek, 26. maja 13:00 do 15:00 Vila Podstrešnica likovna delavnica za otroke in odrasle na podstrešju Vile Mayer Vila Mayer 17:00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Urša Krempl: Lahko noč, prijatelj! 18:00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom Petek, 27. maja 19:30 Kulturni dom Šoštanj Koncert tamburaške skupine Klinčeci z gosti Oktetom TEŠ Sobota, 28. maja 14:00 Pred gasilskim domom Gaberke Tekmovanje za starejše gasilke in gasilce za pokal GZS in pokal KS Gaberke 17:00 Stadion Široko NK ŠOŠTANJ : NK ROGAŠKA Mnz članska liga Golgeter Nedelja, 29. maja 17:00 Kulturni dom Šoštanj Koncert ob peti obletnici MePZ Skorno, gostje Šaleški študentski oktet Ponedeljek, 30. maja 08:00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18:00 do 22:00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir ŠMARTNO OB PAKI Petek, 27. maja x Prireditveni prostor pri Mladinskem centru Državna kiparska delavnica (les); Župan, ne jezi se! Velenje, 27. maja - Na jutrišnji prireditvi przanovanja Gimnazije Velenje 50 let mladi, ki bo na velenjski promenadi potekala od 9. ure, in vse do večera, se bodo ob 12. uri srečali mladi domačinke in domačini z županom Mestne občine Velenje, direktorjem občinske uprave, podžupanjo, vodjem urada za družbene dejavnosti in sodelavko, zadolženo za področje mladih. Odigrali bodo partijo igre človek ne jezi se oziroma Župan, ne jezi se! Namesto figur se bodo po velikem igralnem polju premikali kar sami in točke dobivali s pravilnimi odgovori na vprašanja iz poznavanja mladinskega dela in politike ter velenjske občine. Tako želijo vzpostaviti strukturiran dialog o mladinskih zadevah med odločevalci v lokalni skupnosti in mladimi. Tri zgodbe KINO spored • tf v mali in veliki dvorani Hotela Paka ANGRY BIRDS 2D, 3D, podnapisi (ZDA) Animirana družinska pustolovščina, 95 minut Režija: Clay Kaytis, Fergal Reilly Glasovi: Peter Poles, Miha Rodman, Sebastian Cavazza, Štefan Kušar, Andrej Murenc, Mojca Funkl in Primož Pirnat Petek, 27. 5., ob 18.00 - podnapisi Sobota, 28. 5., ob 18.00 - sinhro-niziran Nedelja, 29. 5., ob 16.00 - sinhro-niziran, 3D, OTROŠKA MATINEJA MOŽJE X: APOKALIPSA 2D in 3D X-Men: Apocalypse (ZDA) Akcijska ZF avantura, 143 minut Režija: Bryan Singer Igrajo: James McAvoy, Michael Fassbender, Jennifer Lawrence, Oscar Isaac, Nicholas Hoult, Rose Byrne idr. Petek, 27. 5., ob 20.15 - 3D Sobota, 28. 4., ob 22.15 - 3D Ponedeljek, 30. 5., ob 17.00 Z DVIGNJENO GLAVO La tête haute (Norveška) Drama, 120 minut Režija: Emmanuelle Bercot Igrajo: Catherine Deneuve, Rod Para- dot, Benoît Magimel, Sara Forestier idr. Petek, 27. 5., ob 20.00 - mala dvorana Sobota, 28. 5., ob 18.30 - mala dvorana Nedelja, 29. 5., ob 19.00 - mala dvorana PRAVA FANTA The Nice Guys (ZDA, VB) Akcijska komedija, 116 minut Režija: Shane Black Igrajo: Russell Crowe, Ryan Gosling, Angourie Rice, Matt Bomer, Margaret Qualley, Keith David, Kim Basinger idr. Sobota, 28. 5., ob 20.00 Nedelja, 29. 5., ob 18.00 DHEEPAN (Francija) Drama, 115 minut (Francija) Režija: Jacques Audiard JSKD - Območna izpostava Velenje in JZ MC ŠoP x Smartno ob Paki in njegova okolica Območni taborniški mnogoboj Koroško-Saleško-Zg. Savinjskega območja Sobota, 28. maja x Prireditveni prostor pri Mladinskem centru Državna kiparska delavnica (les); JSKD - Območna izpostava Velenje in JZ MC ŠoP x Smartno ob Paki in njegova okolica Območni taborniški mnogoboj Koroško-Saleško-Zg. Savinjskega območja Nedelja, 29. maja x Prireditveni prostor pri Mladinskem centru Državna kiparska delavnica (les); JSKD - Območna izpostava Velenje in JZ MC ŠoP Torek, 31. maja 18.00 Hiša mladih - sejna soba Tečaj nemščine Lunine mene 29. maja ob 14:12 zadnji krajec CITYCENTER Celje • Četrtek, 26.5., 14.00-19.00 Biotržnica • Petek, 27.5., 14.00 Kmečka tržnica • Nedelja, 29.5. 10.00 start NA KOLO 2016, 10.15 start junior proge in rolerji • Nedelja, 29.5. 13.00 Lutkovna predstava, Možiček med dimniki (Gledališle Labirint) V Muzeju premogovništva Slovenije Velenje bodo v četrtek, 26. maja, ob 18. uri odprli razstavo likovnih ustvarjalk Anke Krašna, Cvetke Hojnik in Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe. Umetnice bo predstavila likovna kriti-čarka Anamarija Stibilj Šajn. V kulturnem programu bo z meditativno zvočno glasbo (gongi) sodelovala Suzana Potočnik. Umetnice so članice DLUM - Društva likovnih umetnikov Maribor. Do 28. maja Ustvarjamo z UMBRO, teden kreativnega ustvarjanja na temo: nakit, poslikave, glina, scrapbooking Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycen-trovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek 14.0021.00, sobota 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Igrajo: Antonythasan Jesuthasan, Kalieaswari Srinivasan, Claudine Vinasithamby idr. Nedelja, 29. 5., ob 20.15 EISENSTEIN V MEHIKI Eisenstein in Guanajuato (Nizozemska, Belgija, Finska, Mehika, Francija) Romantična komedija, biografija, 105 minut Režija: Jacques Peter Greenaway Igrajo: Elmer Bäck, Luis Alberti, Maya Zapata idr. Ponedeljek, 30. 5., ob 20.00 -filmsko gledališče ■ Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC 26. maja 2016 Nagradna križanka »Nitka« Butik Nitka Šaleška 18, Velenje Tel.: 03/ 898 34 81 Chic d.o.o. Delovni čas: pon. - pet. 9.00 - 18.30 sob. 9.00 - 12.30 Z vami če 30 let - Butik Nitka Najnovejša kolekcija oblačil za DAME in GOSPODE pomlad - poletje 2016 Se pripravljate na svečani dogodek? V Nitki boste zadovoljili svoj izbrani okus za oblačenje. Izbira svečanih oblačil za poroko in birmo je skorajda sanjska! Nagrajenci nagradne križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas, 12. maja 2016 so: Metka Brglez, Bevče 30 b, 3320 Velenje Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje Irena Kozmel, Partizanska pot 12, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev: Ravnovesje v naravi Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 6. junija 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/ a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Nitka«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 2x 15 € in 1x 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti. Nagrajenci nagradne križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas, 12. maja 2016 so: Sabina Kumer, F. Foita 6, 3320 Velenje Pavla Lesnjak, Gavce 4, 3327 Šmartno ob Paki Boštjan Bandelj, Subotiška cesta 19, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev: Mobtel LG ČETRTEK, 26. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Oddaja o beguncih; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 27. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 28. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 29. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 30. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 31. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmtijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 1. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. maja do 22. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. maja do 22. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka —i— hr m =■ __ .. r" 1 v iti • m m J-" i -1- /— - ■ [ — OiH ¡ZLn^ -Ih^l-^l Upravljanje nepremičnin I Ponudba nepremičnin I Inženiring I Servisne storitve habit izkušenj na področju upravljanja. Hvala za zaupanje. Habit d.o.o., Koroška 48, 3320 Velenje I T 03 777 0 350 I F 03 587 57 56 I info@habit.si I www.habit.si S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 27 26. maja 2016 »»WAS OBVEŠČEVALEC 27 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. NEPREMIČNINE 2-SOBNO stanovanje, 57 m2, Jenkova 23, četrto nadstropje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051 357 648 (Vito) V OKOLICI občine Ljubno prodam zazidljivo parcelo, 610 m2. Cena po dogovoru. Gsm: 031 319 764 mali OGLASI STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 ODDAM 2-SOBNO stanovanje, lepo opremljeno, oddam v najem mlajšemu paru ali družini. Gsm: 041 881 639 1-SOBNO stanovanje v Šaleku, delno opremljeno, oddamo v najem. Gsm: 031 600 656 ŽIVALI POLOVICO prašiča, domače reje, teža 130 kg in kunce za zakol prodam. Gsm: 051 382 825 TELIČKO, brejo 8 mesecev, rjave pasme, pašna, prodam. Gsm: 041 783 457 OSLIČKA, starega 15 mesecev in suho smreko, debeline 5 cm, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 457 845 PRIDELKI KOZJE mleko prodam. Gsm: 031 517 415 BUKOVA drva prodam. Gsm: 031 517 415 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO PUHALNIK za seno z motorjem, sekular za obžagovanje lesa, traktorsko vitlo in sekular za rezanje drvi prodam. Tel.: 03 5881 846, gsm: 031 547 364 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure); 28. in 29. 5. - Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: začasno zaprto. 24 ur dnevno! CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 OO 02, GSM: 041 / 682 369 "peš kam bežijo angeli h izgubijo fPoja\ri/a? ko Mlo noč zapusti sijaj tn ko rnPoa jutra solze so umila? 1LJi 1 feS^: in s L L PE Celje, Lava 7, 3000 Celje, SpeCÍal¡StÍ PJ3 tel.: 03/425-35-19 IVI ZdraVlO IÜÜ GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Hankic Almedin, Šoštanj, Gaberke 239 in Štekovic Andreja, Šoštanj, Gaberke 239; Juvan Danijel, Šoštanj, Zavodnje 56 in Samobor Tina, Šoštanj, Zavodnje 56; Melanšek Boris, Velenje, Podkraj Pri Velenju 9 in Skledar Nina, Velenje, Podkraj pri Velenju 9; Pajančič Niko, Maribor, Ulica Frana Kovačiča 1 in Dedic Nejra, Maribor, Ulica Frana Kovačiča 1. SMRTI Krameršek Ivan, roj. 1936, Šentjur, Primož pri Šentjurju 1a; Purnat Amalija, roj. 1933, Gornji Grad, Bočna 102; Beg Zdenka, roj. 1962, Šoštanj, Gaberke 62; Kok Marija, roj. 1943, Vojnik, Socka 35a; Zajc Franc, roj. 1934, Velenje, Škale 66 b; Buršič Janez, roj. 1929, Velenje, Koželjskega ulica 1. Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50 habit nepremičnine Hablt, d.o.o. Komika 48, Vetenfs tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Kmetijsko zemljišče v Homcu, 12.481 m2, na sončni legi in mirni lokaciji, primerno za preživljanje časa v naravi. Cena 40.000 evr. V čudoviti naravi v Lepi njivi, samostojno hišico, 65,5 m2, zgrajeno 1970, z dvema gospodarskima poslopjema in 25.508 m2 zemljišča. ER: G (210-300) kWh/m2a. Cena 95.000 evr. vec na ■ I IV4 I ■ ■ ■ ■ www.habit.si Terme Zreče Zdravnik svetuje ... Sašo Puncer, dr. med., specialist ortoped Brez bolečin v hrbtenici. Bolečina v ledvenokrižni hrbtenici je ena izmed najbolj pogostih vrst bolečin, saj jo v svojem življenju čuti skoraj vsak odrasel človek. Najbolje jo preprečimo z zdravim načinom življenja - s pravilno držo telesa, vsakodnevnim izvajanjem vaj za krepitev obhrbteničnih, trebušnih in medeničnih mišic, zmerno športno aktivnostjo, ustrezno telesno maso, uravnoteženo prehrano, primernim vzorcem spanja in pozitivnim odnosom do življenja. Ob nastopu bolečine v ledvenokrižni hrbtenici svetujem konzervativno zdravljenje s fizioterapijo in protibolečinskimi zdravili. Če so pridružene še nevrološke okvare, pa lahko razmišljamo tudi o operativnem zdravljenju. ■ .....................................»5 Čutite bolečine, zategnjenost mišic, slabšo gibljivost sklepov, stres ali pa ste morda v kratkem utrpeli poškodbo? Zaupajte nam ... FIZIOTERAPIJA „TAKOJ" Poleg standardnih rehabilitacijskih postopkov v procese zdravljenja vključujemo strokovne specialnosti, kot so Cyriax, Trigger, nevromišični taping, manipulacija fascije, izokinetično testiranje in treniranje mišic, ocena in trening ravnotežja ter proprioceptivna terapija. Specialna fizioterapevtska obravnava 2 + 1 gratis Specialna fizioterapevtska obravnava z uporabo specialnih manualnih tehnik v kombinaciji z elektroterapijo, ultrazvočno terapijo ali laserjem. Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 2 specialnih fozioterapevtskih obravnav v času do 31. 08. 2016. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu Profesionalno in s pielelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Spomin na očeta, komu ni drag, komu ni svet? Je čas, ki nikdar ne mine, a zate svet bo ostal. ZAHVALA Zaradi zahrbtne bolezni, nas je prekmalu zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat IVAN GAVEZ stanujoč Cankarjeva 2c Velenje 13. 12. 1941 - 10. 5. 2016 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku Škrinjar Jožetu za opravljen duhovni obred in izrečene tople besede. Vsem še enkrat, hvala. Žalujoči žena Vera, hčerki Majda in Alenka, ter sin Janez z družinami ZAHVALA ANTON BAHOR Šercerjeva 13, Velenje 30. 4. 1934 - 13. 5. 2016 Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka in tasta se zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob njegovi dolgotrajni bolezni stali ob strani ter mu polepšali vsak dan. Hvala družinski zdravnici dr. Aleksandri Žuber, sodelavki Centra za socialno delo Velenje Moniki Berlak in drugim, ki ste ga obiskovali, še posebna zahvala bolnici Topolšica. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. Hvala Pogrebni službi Usar, pevcem, ga. Magdi Stvarnik za poslovilne besede ter gospodu župniku Janku Rezarju za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi najdražji ZAHVALA Zapustil nas je naš ljubi JANEZ LEKŠE 24. 5. 1940 - 14. 5. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ga nosite v srcu in ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in za vse darovano. Hvala gospodu dekanu Napretu za opravljeno sveto mašo, govorniku Filipu Vrabiču, pevcem in Pogrebni službi Usar za pogrebno storitev. Vsi njegovi žalujoči Naš čas, 26. 5. 2016, barve: CM K, stran 28 obtoku Rdeči krpani ves čas v Izposoja mestnih koles sistema Bicy ima že več kot 2.300 uporabnikov - Sistem bodo še nadgrajevali - Vandalizma manj, zanj strožje kazni Bojana Špegel Velenje, 20. maja - V Velenju so sistem izposoje mestnih koles Bicy uvedli septembra leta 2012. Takoj se je odlično prijel, zato so ga do danes močno razširili, rdeča kolesa znamke Krpan, ki so zelo trpežna, pa lahko »srečamo« skoraj po vsej Šaleški dolini. Sedaj se namreč lahko z mestnim kolesom uporabniki peljejo vse do Topolšice, saj se je v sistem vključila tudi občina Šoštanj. Sistem, ki ima iz leta v leto več uporabnikov, bodo še >V sistemu Bicy je 13 postaj s 104 priključnimi stojali in 61 kolesi. nadgrajevali in širili, verjetno pa bo prva naslednja postaja na velenjski plaži. To si želijo tudi uporabniki, ki bi postaje imeli še kje drugje v dolini. Doslej preko 89 tisoč izposoj Vodja Urada za razvoj in investicije MO Velenje Alenka Re-dnjak nam je potrdila, da so uporabniki sistem Bicy takoj zelo dobro sprejeli. Leta 2012 so začeli s 5 postajami za izposojo. »Ker so bila kolesa ves čas v obtoku, smo se hitro odločili, da sistem še nadgradimo in razširimo. Odkar se nam je pridružila tudi občina Šoštanj, imamo v sistemu Bicy 13 postaj s 104 priključnimi stojali. Med njimi kroži 61 koles.« Lani je mestna kolesa začelo uporabljati 381 novih uporabnikov, do sedaj je registriranih 2.311 uporabnikov. »Tudi število izposoj nenehno narašča. Od začetka delovanja do danes smo imeli že skoraj 89 tisoč izposoj koles,« še doda naša sogovornica, ki hkrati doda, da bo izposoja še naprej brezplačna. Preden smo se po odgovore odpravili na MO Velenje, smo se pogovarjali z nekaj uporabniki sistema Bicy. Zanimalo nas je, kaj jih moti. Izvedeli smo, da rav- > Uporaba koles je omejena na 14 ur na teden. no to, da so v lepih dneh postaje pogosto prazne, ker so vsa kolesa v obtoku. Tega se zavedajo tudi na MO Velenje. »Za upravlja- nje s sistemom Bicy imamo od letos dva zaposlena preko javnih del, prej smo imeli enega. Skrbita za pregled koles in tudi premeščanje koles med postajami. Ker pa je sistem res zelo obremenjen, se zgodi, da so nekatere postaje prazne, polna pa nikoli ni nobena od njih. To je dokaz več, kako dobro je sistem sprejet.« Čas uporabe koles so omejili na 14 ur na teden. Uporabnik jih lahko izkoristi v enem kosu ali pa kolo uporablja le tu in tam za krajši čas. »Izposojo ves čas spremljamo. Tiste, ki kršijo pravila, opozorimo, če ne zaleže, njegovo registrsko kartico blokiramo. Ocenjujemo, da nove časovne omejitve za zdaj niso potrebne. Trenutno ne razmišljamo o spremembah pravil za uporabo sistema Bicy.« Dve pa so spreme- Alenka Rednjak: »Od letos za sistem Bicy skrbita dva nadzornika, ki skrbita tudi za premeščanje koles z manj obremenjenih na bolj obremenjene postaje.« nili pred kratkim. Ker so v preteklosti beležili tako vandalizem kot kraje koles, ki so jih v večini primerov skupaj z velenjskimi policisti uspeli najti - doslej je neznano kam izginilo le eno, so povišali kazen za tiste nepridiprave, ki bi si drznili ukrasti rdečega Krpana. »Po novem bodo tisti, ki ga bomo dobili, da je ukradel ali poškodoval mestno kolo, plačali več. Za ukradeno ali uničeno kolo bodo plačali 600 evrov, v kar je vključena nabava novega kolesa in modifikacija kolesa, da je kompatibilen sistemu.« To opravijo na MIC-u, kjer so sistem tudi razvili. Prva registracija za uporabo sistema Bicy - še vedno jo lahko opravite v velenjskem TIC-u - ostaja brezplačna. Če registrsko kartico uporabnik izgubi ali uniči, mora po novem plačati 6 evrov. Poostren nadzor zaleže Čeprav so mestna kolesa Krpan zelo dobro in trdno grajena, prihaja tudi do okvar, največkrat zaradi vandalizma. »Opažamo, da ga je v zadnjem času manj, saj imamo poostren nadzor. Spremljamo vsakega uporabnika, če je kaj narobe, ga takoj poičšemo. Letos smo tudi označili vsa kolesa z zaporednimi številkami, zato še lažje spremljamo, kaj se dogaja s posameznim kolesom in tudi s stebrički na postajah.« Lani se je dogajalo, da so mnogi na velenjsko plažo »potovali« prav s Krpani. Tam so potem ležala po več ur, v sistemu pa jih je primanjkovalo. Alenka Rednjak je k temu dodala: »Zavedamo se, da je to težava. Imamo le dve možnosti, da na plaži postavimo novo postajo ali pa da naši skrbniki hodijo po plaži in kolesa vračajo v sistem. Tam bi potrebovali malo večjo postajo. Letos je verjetno ne bomo mogli postaviti, saj je to kar velik finančni zalogaj. Upamo, da nam bo uspelo v letu 2017.« Zaradi dodelane scene je bilo doživetje še toliko bolj intenzivno, nelagodja pa med ujetniki ni bilo čutiti. 60 minut za pobeg 26. Dnevi mladih in kulture so v Velenju postregli tudi s priljubljeno prostorsko inštalacijo Escape Room Tina Felicijan Zblazneli zdravnik Milan Ku-nigunda se je zavlekel v Pekarno v Starem Velenju, kamor zapira študente in se izživlja nad njimi. Ko gre iz kabineta, imajo ujetniki eno uro časa, da poiščejo ključe in kode, razvozlajo namige ter si odprejo pot na svobodo. Če jim ne uspe, se profesor vrne v svoji okrvavljeni halji in pobesni zaradi razdejanja. Tako je zasnovana resnično-stna igra Escape Room ali soba pobega, ki jo je Šaleški študentski klub prvič v Velenju uredil v Pekarni. Sceno so ustvarjalci postavili v dve sobi. Skupina igralcev se najprej znajde v sobi za mučenje, od koder se mora s pravilno kombinacijo črk in številk, ki so skrite povsod okrog, prebiti v profesorjev kabinet, tam pa poiskati namige in sestaviti kodo, ki odpira sef, v katerem so shranjeni ključi. Skupine večinoma pravočasno pobegnejo, a nekaterim ni uspelo. Profesor se je vrnil in še zaostril matematični teror. Žiga, Lara, Sašo, Blažka in Zala so se rešili v 46 minutah. Začeli so umirjeno in počasi brskati za namigi, čeprav sploh niso vedeli, kaj iščejo. Ko so razrešili prvo uganko, pa je čas začel kopneti in vznemirjenje se je stopnjevalo. Z dobro organizacijo in logičnim sklepanjem, nenazadnje pa tudi z nekoliko sreče, jim je uspelo. Sašo koncept Escape Rooma pozna iz računalniških igric, zdaj pa je lahko igro preizkusil tudi v realnem, ne le vir-tualnem svetu. »Naloga ni bila najbolj lahka. Namigi so se skrivali povsod in našli smo jih na precej nenavadnih mestih,« je povedala Blažka. Celotna izkušnja je bila zanimiva in zabavna, pravijo. Pa tudi poučna, saj so med pobegom, ko so se zapletli, dobili namig, naj ne komplici-rajo. »Takrat nam je preklopilo in steklo, saj smo prej iskali res nepomembne detajle,« je dejala Zala. »Najbolje je razmišljati čim bolj preprosto,« pa je sklenil Sašo, ki je organizatorjem dal v razmislek celodnevni Escape Room po vsej Pekarni. Ta je namreč idealna scena za vse bolj priljubljeno resničnostno igro, ki dopušča mnoge variante in privablja različne obiskovalce. Za obisk se morajo predhodno najaviti, informacije pa najdejo na dmk.si. Mega M novi operater mobilne telefonije Med operaterje mobilne telefonije na slovenskem trgu v ponedeljek, 23. maja 2016, z blagovno znamko Me2 (Tudi jaz) vstopa podjetje Mega M. Cilja na mlade in poslovne uporabnike oziroma tiste, ki jim je v svetu sodobnih telekomunikacij najpomembnejši prenos podatkov. »Cene telefoniranja, pošiljanja tekstovnih ali slikovnih sporočil ter gostovanja v mobilnih omrežjih tujih operaterjev so pri ponudnikih mobilne telefonije v Sloveniji že optimizirane. V segmentu prenosa podatkov pa so še izzivi in rezerve. In prav na to področje stavimo največ,« je na današnji novinarski konferenci poudaril direktor podjetja Mega M mag. Matej Meža. Na globalni trg namreč prihajajo aplikacije družbenih omrežij, predvsem Snapchat z video vsebinami, ki za popolno uporabniško izkušnjo zahtevajo večje količine prenesenih podatkov. Paketi Me2 so optimizirani prav na tem področju in so zato korak pred konkurenco. a Iz Gorenja kolesa Rog Ljubljana, 24. maj - Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in predsednik uprave BTC Jože Mermal sta podpisala pismo o nameri, s katerim obe družbi napovedujeta sodelovanje pri obujanju blagovne znamke koles Rog. Na slovenske ulice se bo prihodnjo pomlad v osveženi podobi tako vrnil kultni pony. "V Gorenju imamo ustrezno znanje in izkušnje, ki jih lahko izkoristimo, da damo nov zagon in vrnemo ponos eni od legendarnih slovenskih blagovnih znamk," pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. "Prepoznali smo naraščajoč trend tako pri množičnosti in priljubljenosti kolesarstva, kot na področju e-koles in se odločili pridobiti blagovno znamko, ki ima na tem področju velik potencial za ponovno rast." Predsednik uprave BTC Jože Mermal je načrte za obuditev blagovne znamke Rog označil kot nadgrajevanje njihove podpore kolesarstvu: "Skladno z našim poslanstvom ustvarjanja pogojev za razcvet novih poslovnih priložnosti z veseljem vstopamo v partnerstvo za proizvodnjo koles z družbo Gorenje. S tem dodatno prispevamo k oživljanju blagovne znamke Rog, spodbujamo KD Rog kot ustvarjalca vrhunskih tekmovalcev, ki širijo ime Slovenije v svet, in na inovativen način nadgrajujemo naša dosedanja prizadevanja za razvoj slovenskega kolesarstva." Blagovno znamko Rog bo upravljala novoustanovljena družba GOR Kolesa, d. o. o., ki bo kot vsaka nova dejavnost v Skupini Gorenje najprej delovala v obliki start-up podjetja, kjer donose pričakujemo v treh ali štirih letih. Kot poudarja direktor omenjene družbe Rok Lesjak, se bodo pri ponudbi koles usmerili v srednji cenovni razred, s poudarkom na kakovosti in dizajnu, z lastno dejavnostjo raziskav in razvoja ter lastno montažo. V začetku bodo v GOR Kolesih zaposlili okrog deset ljudi, sčasoma pa se bo številka z rastjo proizvodnje in prodaje povečevala. a mz