V GORICI, v petek, 14. novembra 1873. Liast le. Tečaj 11. List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici donni poslan: /a celo leto .‘1 golil., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta SO sold. Kdor sam po-n j pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva ..Gorica" je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi so prodajajo po G sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku. Naročnina in dopisi naj se blagovol jno pošiljajo opravniku in sovrednikn Antonu Lakner ju, v Studenic, Purlano-\i in i *t*• v. S III nadstropje. Vse po-iljatv.' naj ««■ frankujejo Itoko-pisi se ne vračajo. Oznanila >pr* j* ma-jo. Plača s** /a na‘-adn<> \i>tico, če se naznanilo samo enkrat nati-m*. - 11, če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s ; ra kolek vsakrat .JO s. Lokovec nad Kanalom. Lokovec, prav »rajski* Lokovec nad Kanalom mora dati povod današnjemu ('danka na tem mestu.'Kodo bi bil kedaj mislil, da pride ta vas, ali prav za prav zmes posamnih po skalovji raztresenih hiš, do take časti! Kako je prišlo do tega? — Na roženkransko nedeljo, 5. oktobra t. 1., so blagoslavljali v Lokovcu »križev pot* in dva stranska oltarja. Nekaj dni po te,j svečanosti pride lokovšk kramar v Gorico. Gospodič mladoslovenske stranke, toraj » Sočan*, ki časih tudi » Narod a* dopisuje, pride — po naključbi ali nalašč, ne vemo — ž njim v doti ko ter ga po nekim ljudem prirojeni navadi popraša: „Je kaj novega pri vas?* Pové mu. da so imeli doma nenavadno cerkveno svečanost, pove mu oh enem pa tudi, da so se fantje nekoliko opili in zlasali. To je bila prava mana za želodec tega gospoda. Zdaj te pa imam, si misli, ti črna drhal, ki si nam na dan volitve vodo kalila. Vzame klobuk, gre domov, poišče però in spiše »Narodu* Jz Lokovca nad Kanalom izv. dopis o cerkveni manipulaciji in nje n ih nasledkih. “ — Nam, ki Lokovec poznamo, se je to brž sumljivo zdelo, zato smo „Nai\* dopisnika v »Glasu* nekoliko po prstih krenili. Da bi bil pameten, bi bil lepo mol- človek. Med vsemi pozemeljskimi stvarmi je naj lepša in naj popolniša stvar, verhunec vseh drugih, človek. On ima od vseh družili stvari nekaj na sebi, kakor govori sv. Gregori papež; ima bitje, kakor kovanine, živi kakor rastljine, čuti kakor živali, u-meva kakor duhovi. Kes da ima telo, po kterem je dokaj podoben živalim: pa ima tudi neumrljivega duha, ali kakor sploh pravimo — dušo, po kteri vse živali zelo v zelò nadvišuje. Človek je dvojnato bilje, telo in duša; duša je duh. ki si* samega sebe in Koga zaveda, je svoboden in se dii vedno bolj omikati, vstvarjen za neskončen namen, mora pa vès čas pozemeljskega sè svojim telesom združen biti. Tako nas uči vera. Zavest svojega bitja, zavest svoje telesne in dušne zmožnosti je v človeku tudi zares tako živa, da še celo divjaki v Ameri-kanskih gojzdih in po raztresenih otokih čal in si mislil: »svet vendar ni tako neumen, kakor si ga jaz mislim.* Pa ni mogel jezika za zobmi držati in pero, ki je v kotu brez dela ležalo se mu je tudi smililo; zato sede in tole napiše: »Kdor se utaplja, segue po vsakej bilki, da bi se rešil Tako dela tudi naša mežnarska stranka. Pokazali smo v »Siov. Nar.* 27. okt. ravnanje našega »gospoda.* Goriški »Glas* pa nam hoče vs<* lepo gladko utajiti: A fa k trnu je, kar smo pisali — in tako je bilo, pa nic drugače, — če je prav tiskovni pogrešek šifre K. namestil J.* ✓ Koliko je na tem »pojasnilu* resničnega, ra z vidimo iz današnjega v resnici vir n e [ju “ dopisa iz Lokovca, toraj nam ni treba nič več govoriti ; le to vprašamo o-metijenega gospodiča: povejte nam, kje vam t »hočemo vse lepo giadko utajiti*, kar ste o Lmkovčenih lagali? Vzemite še enkrat v roko 44. št, »Gl.*, poglejte »razne vesti* pa recite: opekel si se Janez, obriši se lepo gladko pod nosom.* Našim bralcem priporočamo to kar je »Narod* 29. okt. pisal, kar smo mi omenili (v 44. št.) in pa kar danes č. g. vikar lokovški pripoveduje — v resni prev-darek. Ta »Narodov* dopis prav lepo znači našo mladoslovensko svojat. Nič jej ni tako vmazano, pa tudi nič tako sveto, da ne bi zlorabila za svoje preklete, namene: tihega morja dušo od telesa ločijo, in tedaj verujejo na neumrjočnost. Vsak pametni človek spozna resnico teli besed; in kedar se nahaja človek, ali tudi kako ljudstvo, ki ne veruje ne na neumerjočnost, ne na duha, tedaj se mora reči. da je blizo pogina. Posamezne osebe st* skušajo obupi ji venni dolgemu času svojega risto živalskega bitja vsaka po svoje odtegniti: nekteri nahajajo svoje veselje v tem, tla podirajo, iu vero spodkopajo jo, ter tako ljudi nesrečne delajo; drugi se vržejo v vertii.ee sproženih strasti, bodi si častiželjnosti, bodi si meseno slastnosti : zopet drugi se kar sami morijo. Pri ljudstvih vidimo v tem slučaji iste prikazni, le samomor se tCi kaže v podobi vodnih prekucij in nedsebojnih vojsk. Da je človek za kaj višoga vstvarjen, more se spoznati uže iz njegove telesne podobe. Njegovi možgani so veči, kakor pri kteri koli drugi živali, in so umetniše zloženi; po njegovih kosteh, in po njegovem obrazu soditi, zannare vsakdo spoznati, da mora človek po konci hoditi, in da ne čaker psovati in dnlun srhio gridi. Ce se kje kaj blizo cerkve godi. cerk» v je kriva, posujte jo, v blato s »farjem!" Lepa prihodnost se nam kaže, faju »omika" se nam obeta. Nam na sramoto moramo reri, da se kaj tacega le pri tritili ljudeh godi, ki se Slovenci imenujejo. Oe bo to še kaj časa trajalo, bogme! sramovati se bomo morali pred svetom, da nas je s'učenika mati povila. Pride čas, da bo vsak pošten Slovenec, ki je za narod živel in delal, si amsko pero zavrgel, Nemcev ali Lahov se oklenil, ali pa za zapečkom zdehal in govoril: Vsem se dd pomagati, le Sijvaicem ne' Dopisi. Iz Lokovca nad Kanalom, S norunhra. — („\arod.u•ma dopisniku v odgovor.) — »Slov. Narod* je prinesel 29. okt. izvir /*(!!) dopis iz Lokovca glede nabiranja denara za »križev pot.*** Dopisnik se je podpisal s črkami K. V........r. ki se vjemajo z imenom in priimkom: Blaž Viukler. — Ta mož zna komaj za silo brati, pisati pa nič, razen svojega imena in priimka. »Sl. Nar.* mu je španjska vas, kajti on tega lista ne bere, da, še slišal ni. «la ta list po svetu roma in muhe lovi. Vrli tega pa še zagotavlja, da ni nikogar pooblastil, da bi v njegovem imenu v kak časnik pisal in pravi, da bi prav rad vedel, kdo je oni dopisnik. ki v njegovem imenu poštene Lo- gleda k tlam kakor brezumna živina, ampak na kriško; njegove roke so tako vst-varjene, da mu je mogoče, posluževati se vse naravo okoli sebe. kakor se mu ljubi, in umetnik postati; njegov sapnik je tak, da more govoriti, svoje misli iu čutljeje drugim na znanje dajati, in da zamore s sebi enakimi v družbo stopiti in s združenimi močmi za občen cilj delati. Vsi nje-govi občutki so v harmoničnem soglasji, tako da zamore vse, kar ga obdaja, veliko popolniše in bolje spoznati, kakor ktera koli si bodi žival : pri živalih se more le kakšenkrat ta posebnost zapaziti, da imajo ta ali uni občutek veliko bolj razvit, zato da se zamorejo v življenji ohraniti, in da njih rod ne pogine. Njegovi zobje pa prebavljalo so taki. da se lahko živi s tem. kar mu ponuja rastljinstvo, in tudi s tem, kar mu živalstvo daja; to. in pa njegova sposobnost, da lahko prenaša isto tako naj večo vročino, kakor naj veči mraz, je vzrok. da človek povsod na celem okrogli živi, od polutnika ali ekvatorja noter do kCvčene in njihnega dušnega pastirja tako nesramno pred svetom črni. Toda to bo težko pozvedel, kajti dopis kaže, da mora biti dopisnik daleč proč od Lokovca doma, ker so mu lokovške razmere popolnoma neznane. Da ni BI. Winkler z dopisom v nobeni zvezi kaže že to, ker je on gospodar krčme, o kteri »Sl. Naroda® dopisnik tako maločastuo govori. — Zdaj pa ad factum, o kterem omenjeui dopisnik toliko ropota : Res je, da sem fantom na sreé polagal, naj zbirajo med seboj denar za toliko potrebni »križev pot®, kar so tudi z veseljem storili, Sicer pa to nabiranje denara ni dalo nobenega povoda k sovražtvu med gorenjimi in dolenj mi fanti, vsled kte-rega bi se bil moral vneti med njimi „strašen boj®, kterega »Narodov® dopisnik tako živo mala in čigar vzrok mojemu oznanilu v cerkvi pripisuje. Kar se tiče „strašnega boja® omenim to. Bil je majhen pretep med samimi gorenj ini fanti, pa ne na ro-zenkransko nedeljo (5. okt.), ampak nedeljo pozneje. Tudi ni res, da sta bila dva fanta takoj sanino ranjena, le eden je bil nekoliko potolčen, je pa po odhodu druzih brž som vstal in domov šel. Ravno tako tudi ni res, da okrajna sodnija ta dogodek preiskuje, vsaj do zdaj se o tem nič ne vé. Tako se je godilo, pa nič drugače. In zastran tega dogodka me napadate. vi »lokovški® (!!) dopisnik! Ali sem morda policaj ali žandarm, da bi moral povsod biti, kjer se ljudje kregajo in kav-sajo? Pa mi porečete: Molčati si imel v cerkvi, pa bi. bilo vse prav! Dobro! Da ni bilo moje oznanilo tega krivo, sem Vam že povedal, toda oprostite, če vam na vsa usta povem, kaj vas naj bolj greje: vi ste eden tistih, ki nimajo nobenega pojma ne o cerkvi ne o rečeh, ki so cerkvi potrebne ; vrh tega tudi kažete, da Vam je svrha vse omike duhovščino črniti in vse, kar je našemu ljudstvu svetega in draze-ga po blatu valjati. Da so Lokovčeni drugače delali, kakor vam vaša »vera* veleva, tega ne morete prenašati, zato se hudujete. Tudi čenča ta »Narodov® dopisun o nevednosti Lokovčenov. Potrudite se k nam, pa boste drugače pisali ali pa — molčali. Šole res nimajo Lokovčeni, (zakaj ne, vedó le oni, ki lego tega kraja poznajo) vendar so pridni in prebrisani rokodelci, ter imajo, čeravno ne znajo ne brati ne pisati, več soli v glavi, nego vi »Narodov® dopisun. Janez Jug, vikar. Iz Kota nad Kobaridom, 9. novembra. — Kobaridu so nove šolske postave obilna sveca.— Da je ta terditev resnična, razvidi se iz tega, koliko da županiji Kobarid in hlevsko, spadajoči v isti šolski okrog, plačujete šolskega davka, koliko pa da jima pride iz okrajnega šolskega zaloga vsako leto v prid. Županija Kobarid je plačala leta 1872 po 30% — 512 gi. 51V2 kr., županija Idersko pa 422 gl. 24 kr., toraj obe sku-pej 934 gl. 751/2 kr. Pretečeno šolsko leto 1872/2 je stala Kobaridska šola (dva učitelja, in ena učiteljica, najemščina šolskega poslopja i. t. d) 1928 gl., če sem bil prav podučen. Toraj je Kobaridska ljudska šola v enem samem letu 993 gl. 25 kr. več stala, kakor je dotično ljudstvo šolskega okroga v ta namen plačalo. Če bode tako šlo od leta do leta, bode moral Kobarid po vsej dolžnosti hvaliti in blagrovati nove šolske postave, ki so mu zares velik blagor naklonile Odkod pa prihaja Kobaridu taka čedna svota za njegovo šolo? Kterim šolskim krajem ostaja v-sako leto čez lastne šolske potrebe toliko denarjev za srečni Kobarid ? Ali se mari ne steka ta denar iz ubožnišik občin za premažneji Kobarid? Poglejmo en malo. Če tudi ljudstvo visoke šolske davke plačuje, vendar ni še, in tudi ne bo še tako . brž toliko denarja skupaj, da bi se mogle povsod redne šole vstanoviti, ka-koršne nove šolske postave zahtevajo. Zato je tudi tominsko okr. svetovalstvo do sedaj sninuč v (reli krajih tri nove svetne učitelje postavilo in dve učiteljici, eno v Kobaridu in eno v Tornimi. obeh tečajev ali polov, to je, da je človek v resnici posestnik in gospodar vosoljne zemlje. Njegovo dolgo otroštvo, njegova uopomagljivost in popolna nezmožnost, braniti se, dokler ni doraščen, in potrebnost odgojenja sili človeka k družinskemu življenju. po kterem se od neumne živine loči. Raznesti telesnega skladu in barve pri človeku niso tako velike, da bi se moglo po pravici, soditi in trditi, da niso vsi bratje med seboj, ki so imeli v prvem začetku enega samega očeta in eno samo mater. Ako se nahajajo v naših časih prirodoznauci, kteri sicer trdijo, da vsi psi, dasi toliko med seboj različni, vendar v začetku od enega samega para izhajajo; pri človeku pa tega dopuščati nočejo, marveč učijo, da niso vsi ljudje otroci Adamovi : mora se reči, kar tudi oni sami spoznavajo, da se hočejo svetopisemski povesti o začetku človeštva ustavljati.. Gotovo je sicer, kar tudi sv. pismo uči, da so vsi ljudje Adamovci ; vendar pa se dajo, po Dlumenbachu, vsi v pet plemen ločiti. 1.) Ljudje kavkazkega plemena so bele barve, rudečih lic, visocega cela, ravnega nosa, rušili, ruja vi h ali črnih las, velikih oči, ki so ali modre, ali sive ali pa črne itd., in živijo v zapadni Aziji, v polnočni A-friki, v Evropi, in iz Evrope so se po celem svetu razširili. 2) Malajsko pleme ima rujavkasto barvo, dolge, gosto, kodraste lase, velika usta, širok nos, velike črne oči, je krepkega trupla, in je sploh s kavkaž-kim plemenom v naj bližji zvezi. 3.) Ljudje amerilmnskega plemena so rudečkasto-rujave barve, ozkega čela, dolgih las, tanke brade. 4.) Mongolsko pleme je rumene barve, temnorujavih majhnih oči, črnih kocastih las, majhnega nosa, velikih ust; živijo v srednji in polnočni Aziji in pa v severni Ameriki. 5.) Etijopsko pleme ima črno polt, potlačen širok nos, kolraste volnate lasé in živijo v srednji in južni Afriki in po mnogih otokih indijskega morja. Iz pomešan ja ljudi enega plemena z drugimi je postalo neštevilno mnogo podplemen, ki se ne dajo lahko več gotovo ločiti. ' Kavkažko Vprašam pa, ali fte hi bilo bolj potrebno v enem ali drugem večem šolskem okrogu enega rednega svetnega učitelja postaviti, nego pa Kobaridu učiteljico preskrbeti? *) Ali ni veča potreba v tacih krajih šole vstanovljati, kjer jih do sedaj sčino ni bilo, kakor pa Kobaridu k dvema učiteljema še učiteljico dodati ? Kje so enaka bremena, enake pravice, enak prid! Ali bodo manjše, po nobenem svetovalcu zastopane občine le plačevale, druge veče pa sè svetovalci obilno obdarjene (Kobarid ima 3, če g. Uršič ni odstopil, kakor se je govorilo, Tomin pa 5) deloma za-se obračale, kar one revne dokladajo? Ali je to pravično in nesebično? Ali je to po duhu in namenu novih šolskih postav$ ki so v tem obziru gotovo zelo dobre in modre, da želijo pospeševati splošno ljudsko omiko ne samo po nektcrih trgih, nego sploh po vsi deželi ? — Poglejmo samo kako se ubogim Kotarjem v tem obziru godi. Kdor je kedaj po Kotu hodil, prepričal se je z lastnimi očmi, da je ta kraj precej reven in ljudstvo sploh ubožno in gledé tudi kmečkemu ljudstvu petrebne omike in vednosti zaostalo. In temu se ni čuditi, ker v Kotu ni bilo do novejših časov nobene šole (Kred izvzamem), tudi za silo ne. V Kotu so tri občine: Kred z blizo 1546 stanov., Sedlo % 2963 in lì regi nj z 1247 stan, sknpej 3.75G stanov. Te tri občine so plačale leta 1872 šolskega davka : Kred 521 gl. 49 kr., Sedlo 22G gl. 12 kr. in Breginj 343 gl. 5G72 kr. skupaj 1.091 gl. 17% kr.-—; v primeri z Kobaridom in Iderskem samo 156 gl. 42 kr. več., poslednji dve občini štejete pa le okoli 2000 stanovalcev. Po tem šolskem davku se sme računiti, da i-majo Kobaridci in Llerei primeroma ljudstva tretjino več premoženja kakor Krejci, Seljani in Breginjci. Vprašam zdaj, ali ima ubožniši. sosed svojega premožnišega soseda v šolskih stroških zakladati, ali narobe? Ali ni to narobe svet, kakor se godi? Na mesto, da bi premožniši Kobaridci pod *) Bodimo pravični! Učiteljica v Kobaridu je prav prav potrebna, toda tudi g. dopisnik prav logično govori. - Ur. * pleme po sodbi vseh učenih mož vsa druga plemena v vsakem oziru prekosuje; temu plemenu najbliže je malajsko pleme ; na naj nizi stopnji stojé zamorci. — Vendar pa moramo reči, da celo učenjaki v tej reči niso še edinih misli. Blumenbach je tu omenjenih pet človeških plemen ločil, v poznejših letih pa je je v sama tri plemena skrčil, to je, v belo, cerna in barvano pleme. Drug učenjak, Cavici, loči tudi le tri plemena, ki se pa ne vjemajo z Blu-menbachovimi, on loči namreč kavkažko, mongolsko in etijopsko pleme. Neki Borg de Sl. Vincent spoznava pa samo dve plemeni, to je, ljudi s kodrastimi lasmi, in ljudi, ki nimajo kodrastih las.— Naj boljo jo še reči: Vsi ljudje skupej niso kakor eno samo pleme, ker so vsi Adamovci. pazduho segli svojim ubožnišim sosedom v Kotu, oni lepo lepi znesek šolskega donava, kojega ubogi Kotarji plačujejo, na-se potegnejo. Kajti gotovo je, da tri Kotarske občine še polovice tega niso v svoj šolski prid nazaj dobile, kar so v treh letih plačale. Tako se godi doloma tudi drugim občinam tominskega šol. okraja. Ali Kobaridcem to še ne zadostuje, da od druži h občin, če tudi le posredno iz okr. šolskega zaloga, na leto blizo 1000 gl. za svojo šolo prejemajo, tem več v sker-bf, da bi take za-nje jako ugodne razmere znale tudi kedaj prenehati, prizadjali so si letos vse, za tuje denarje si pridobiti še lastno šolsko poslopje, kajti posebno nekte-ri dobro razumevajo nemško prisjovico : Man muss siali Ufeigfen scluieiden, so la n g man im liokr silzt. — To se jim je deloma tudi posrečilo, ker so se za to poganjali o prav ugodnem času. Kobaridci in Tominci pa tudi marsikaj lahko dosežejo, ker imata terga Kobarid in Tornili polovico okr. šolskih svetovalcev (8). Dnó 14. okt. je komisija okr. šolskega svetovalstva dotično poslopje v Kobaridu ogledala, za pripravno spoznala in s po-setnikom kupno pogodbo naredila — za 6000 gl., kakor se mi je pravilo. — Toraj ne bodite v strahu, ve kobarid-skeuiu in tominskemu šolskemu okrogli sosedne občine, vaš denar so ne zgubi. K e manjka ljudi, ki prav dobro vedo, kam ga je treba vtakniti. V kobaridsko in tominsko šolsko poslopje se zazida 14.000 gl., pa je! Vi okoličani lahko čakate, že pride vrsta tudi na vas. Ce tudi nimate skoro v nobenem šolskem okrogu sobe, ki bi bila po šolski postavi vsaj d doma pripravna za šolo, če tudi vaši otroci z ubogim učiteljem vred po tesnih, temnih šolskih izbicah veliko terpó in lahko tudi zdravje zgubijo, le voljno prenašajte, sosebno vi občinski zastopi, kterim je občinski blagor zaupan, — saj vesto, da krivico voljno terpeti je Bogu sosebno ljuba čednost. Kadar bodo trgi in drugi imenitni kraji z vsemi šolskimi potrebami oskrbljeni, potem ni dvomiti, da se bodo deželni očetje tudi na vas ozrli, ter v vaš prid obrnili, kar bode oblajalo. Ali vsako človeško upanje ima v sebi tudi bojazen, da bi človeka njegovo upanje ne goljufalo, da morda ne bo dosegel, česar se nadja. Ce morda vam upajočim in Čakajočim vaše mule mala bojazen zatem-nuje, je to naravno in precej opravičeno. Da ni pod solncem nič popolnega, temveč vse spremenljivo, to je tudi slehernemu znano. Tako tudi novim šolskim postavam ni zagotovljen veko vit obstanek, še manj pa nespremenljivost, sosebno kar se tiče §. 38 post. od 5. maja 1870, ki je prav raztegljiv in se lahko izvršuje tudi proti duhu temeljnih in bolj natančno določivnih §§ G2. in G4. post. od 14. maja 18G9. Kdor bo dolgo živel bo še marsikaj doživel. — Sedanji rod bode pa težko dočakal, da bi vsaj voči šolski kraji, če no že vsi po postavi zavezani, imeli lastna primerna šolska poslopja in redno učitelje, če uboge občine ne bojo dobile od drugod zdatne pomoči; samuč šolski davek, ako- ravno že zdaj za ljudstvo težko breme, v ta namen ne bode zadostoval. Videaut con-sules ! Iz ipavske doline //. nov. — Za kmeta je dandanes prav huda. Skoro vsaka letina je slaba, davki vsak dan rastejo, s čem si bo toraj pomagal ! Nekaj novega so si umislili : vino so začeli petcolizovalu S tem si kmet lahko veliko prihrani in pridobi, če pametno ravna, t. j. ce ne meša peleotizovanega vina z drugim naravnim vinom Raznesla se je letos po Kranjskem novica, da napravljajo Ipavci in Urici iz vode umetno vino, da ga potem z naravnim mešajo in drago prodajajo. Znabiti, da so nekteri to storili, toda večina dela drugače. Naši ljudje u-metno vino doma pijejo, kupcem pa pravo vinsko kapljico ponujajo, ker dobro vcdó, da drugače kupcem enkrat za vselej vrata zaprejo. Toraj kupci s Kranjskega, ne strašite se, naša ipavska dolina vam bo dajala tudi letos pravo vinsko kapljico. — x. — Obleci. Avstrija. Dne 5. t. m. je bral cesar vpričo obeh zbornic prestolni govor. Prestolni govor sestavijo po ustavnih šegah ministri, in mu dajo tedaj tisto barvo, ktero hočejo in ktero oni sami imajo. Po tem gre soditi tudi letošnji cesarjev govor. Dosedaj je bila navada, da je cesar vsa-k ra t omenil potrebo porazumka s tistimi narodi, kteri se ne udeležujejo državnega zbora, letos ni nič omenil niti o Cehih, niti o gališki resoluciji in to imajo mnogi — ustavoverei — za pomenljivo, za znamenje, da se ni treba več ozirati na opposicijo, z novim drž. zborom da jej žila podvezami. Nam pa se zdi, da naroda 5 milijonov duš ni moč tako lahko prezirati. Cehi sami pravijo : Kakor smo odpravili že dvoje državnih zborov (Sclimer-lingovega in Giskrinega), tako bomo s pasivnim svojim vporom tudi tretjemu kos. Sicer pa so in ostanejo nenazoči Cehi in Moravani vselej v zvezi s tistimi oddelki opposicije, kteri so šli v zbor in ki stojó pod vodstvom grof Hohenwiìrtovim. — Zbornica poslancev se zdaj uravnuje ; izbrala si je predsednika in 2 podpredsednika. Za predsednika je z 205 glasovi izvoljen ' I*a glicini;• i, I./1*. c. kr. poštar. Enotni drž. dolg. v papirju riverii ji J7 i ' 1 11 Drž. posojilo lota 1860 Akcijo narodno banko Kreditno akcijo . . London ................... Napoleon d’ or. . . . ( Vkin i.................. Adžjo srebra .... gl. kr. 6840 78.25 101.80 050. -216.50 114.80 944 109.40 Tržna cena. gl. kr. Pšenica .........................8.6.r> Kož ..............................2.80 Jermen................................— Oves ..............................1.80 Koruza ...........................2.20 Ajda .............................2.20 Krompir............................2.8o Seno ...........................1.— Slama.............................1.-- Oznanilnik. Odvedi IM Josip D.r Jakopič ima, svojo pisarnico v Rastelu Lis. Štev. 460 — v MllliČ - evi hiši v II. nadstropji nad prodajal-nico železa. V Na %nanje Opravilnik banke »Slovenije" za Gorico io njeno o-kolieo sem jez polipi- | sani. Prosim za prijazno zaupanje. 1 Janez Lapajne stanujem v goriški čitalnici. C str € i Odgovorni izdavatelj in urednik: ANION LAKNhlt te te LlIZOVLO Tiskar: SRITZ v Gorici.