Državna dvorazredna trgovska šola v Celju   ——— ! '     ■■■
IZVESTJE
za šolsko leto
1939=40
V	Celju 1940
Državna dvorazredna trgovska šola v Celju
IZVESTJE
za šolsko leto
1939=40
V	Celju 1940
IZDALO IN ZALOZILO RAVNATELJSTVO
Tisk Zvezne tiskarne v Celju (predstavnik Josip Kladnik)
Predavanja na šolskih proslavah.
Anton Martin Slomšek
Predaval Janežič Anton o priliki svetosavske slavnosti 27. jan. 1940.
Današnji dan je posvečen spominu sv. Save, najmlajšega sinu slavnega Nemanje, ustanovitelja dinastije Nemanjičev. Spominjamo se njegovih velikih zaslug za srbski narod, saj je postavil temelje vsej poznejši srbski prosveti, verskemu življenju in cerkveni organizaciji. Poleg tega pa je bil tudi odličen državnik in z modrimi nasveti podpiral brata.
V	mrak tedanje zaostalosti je posvetil z lučjo svojega izrednega duha. S svojim svetniškim življenjem je kazal pot k duhovno lepemu življenju, z ustanovitvijo samostojne srbske nadškofije je osvobodil Srbe tujih vplivov in s tem podprl tudi državno moč, z ustanavljanjem šol in samostanov pa s svojim lastnim književnim delom pa je postavil temelj srbski prosveti. Kot človek in škof svetnik, neutruden prosvetni delavec in prvi srbski književnik pa moder državnik je še dandanes vzor vztrajnemu in nesebičnemu delu za narod v vseh smereh.
Ko se spominjamo Savinega svetniškega življenja, njegovega velikega prosvetnega dela in njegove državniške modrosti, se moramo nehote spomniti sinu slovenske zemlje, iki ni kraljevskega rodu, izhaja iz preproste kmečke hiše ,a je po svojem osebnem življenju in škofovstvu, po svojem prosvetnem in narodno-političnem delu prav tako velik, ves v skrbi in delu za blagor in napredek slovenskega ljudstva — Antona Martina Slomška.
Rodil ,se je 26. novembra 1. 1800. na prijaznem Slomu blizu Ponikve. Na Slomu so že v starih časih gospodarili Novakovi, ki ßo šele pozneje sprejeli rodbinsko ime Slomšek. Očeta Marka je odlikovala gospodar-stvenost, marljivost, točnost in smisel za red. Mati pa je bila globoko verna in pobožna, vesela, imela dar za petje in mično pripovedovanje. Vse te lastnosti je podedoval sin Anton. Odtod tudi njegov smisel za petje in glasbo, govorniški in pisateljski dar. Zgodnja mladost mu je potekala kakor vsakemu kmečkemu otroku, ki mora zgodaj pomagati na kmetiji in pasti živino. Enajstleten je prišel v šolo na Ponikve, poučeval ga je kaplan Jakob Prašnikar. Ta je kmalu spoznal fantove zmožnosti. Prašnikarju in materini prošnji se je končno vdal tudi oče in poslal sina v Celje, kjer je s pridnostjo kmalu dosegel in prekosil svoje sošolce. Ves čas študij, posebno pa po zgodnji materini smrti, ga je prašnikar očetovsko, podpiral. Licej — današnjo sedmo in osmo šolo — je dovršil v Ljubljani, v Senju in Celovcu in 1821. 1. vstopil v celovško bogoslovje. Takoj je zaslovel kot dober poznavatelj slovenščine in vodstvo semenišča mu je poverilo poučevanje bogoslovcev v slovenskem jeziku. Tako je postal Slomšek prvi učitelj slovenščine v celovškem semenišču. Novo mašo je pel po končanem 3. letniku septembra 1824. v Olimju pri Prašnikarju, kjer ga je Slomšek o počitnicah obiskoval, mu pomagal v nedeljski šoli in v cerkvi. Leta 1825. je zapustil Slomšek semenišče, bil kaplan na Bizeljskem do 1827., potem v Novi cerkvi do 1829. in zaslovel kot goreč duhovnik, znamenit pridigar in dober učitelj. Oktobra 1829. je prišel za spirituala v celovško semenišče in znova začel poučevati
slovenščino. Iz te njegove šole je prišla vrsta pokrajinskih ljudskih pesnikov. Poučeval je v slovenščini tudi uradnike. V semenišču je osnoval bralno društvo, na stanovanju prof. Ahaclja pa tudi slovstveno društvo, ,kjer so člani prebirali in popravljali lastne in tuje spise. Oktobra 1838. je postal Slomšek nadžupnik v Vuzenici ob Dravi in bil istočasno šolski nadzornik. 1844. je postal višji šol. nadzornik lavantinske škofije. 1846. je postal opat v Celju, a še istega leta je bil imenovan za lavantinskega škofa s sedežem v Št. Andražu. Sedaj se je odprlo široko polje njegove delavnosti. Uspelo mu je prestaviti seidež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor (1857 —1859.). Tako so bili skoraj vsi štajerski Slovenci tzdruženi pod eno škofijo in neodvisni od sekovskih nemških škofov. Istočasno je ustanovil v Mariboru semenišče, iz katerega so izhajali duhovniki, vešči slovenščine, in nadomeščali nemške duhovnike, ki so prihajali iz sekovske škofije. Že bolan se je 1862. napotil v Rim, kmalu po povratku pa je umrl 24. septembra 1862.
Slomšek je bil pesnik in pisatelj, odličen šolnik in vzgojitelj. To delo se začenja z vstopom v celovško bogoslovje. Tu se pričenja njegovo delo za narod in Boga. Neprenehoma je prebiral slovenske knjige in se vadil v pisateljevanju. Poučevanje slovenščine pa je vzbudilo njegovo pedagoško nadarjenost, ki daje znak vsemu njegovemu delu. Bizeljska vinorodna pokrajina, vesel ljudski značaj, živahna narodna pesem so vzbudili njegov skromen, a resničen pesniški dar. Nabira narodno pesem in poskuša po njeni melodiji zapeti kako svojo. V Novi cerkvi nadaljuje s slovstvenim delom, poje pesmi in piše pobožne spise. Tam je napisal prvo versko delo »Križev pot«, si se je radi iskrenega verskega čustvovanja ljudem zelo. priljubil, da so ga prepisovali in širili med seboj. Kot vzgojitelj bogoslovcev v Celovcu jih je učil poleg verskih naukov ljubezni do ljudstva in .jezika. Hotel je iz njih vzgojiti izobražence, ki bi bili zmožni ljudstvo dvigati. Duhovnik mora imeti jezik, v katerem občuje z ljudmi, v popolni oblasti in stati nad površjem navadnega 'ljudskega govora, da more ljudstvo dvigniti k sebi in ga požlahtniti. Tako jim je govoril in v tem smislu jih vzgajal. Vadil jih je tudi v pisanju in petju. Tako je med bogoslovci vzgojil celo vrsto slovenskih pisateljev in v njegovih tečajih je nastalo več mladinskih in nabožnih spisov. 'Za vajo je dajal svojim slušateljem prevajati razne nemške pisatelje, zlasti mladinskega pisatelja Krištofa Šmida. Te prevode je potem pilil, gladil in popravljal. To pa ga je stalo več -truda, kakor če bi sam prevajal. Tako so nastale 1832. »Prijetne perpovedi za otroke«.
V	svoji skromnosti in nesebičnosti je pristavil naslovu, da so prevedli slovenski mladi duhovni, dejansko pa je to njegovo ,delo. Enako je s knjigo »Kratkočasne pravljice« 1835., in »Sedem novih perpoved za otroke« 1836. Njegov najbolj nadarjen slušatelj sloven. predavanj Felicijan Globočnik je prevedel povest Krištofa Šmida »Martin Mladi Pu-šavnik« 1836. 1837. se je iz slovenskih vaj rodila knjižica »Dober dar za mlade ljudi«. ,S temi knjižicami je Slomšek postal ustanovitelj slovenskega mladinskega slovstva. Najstarejši izdani Slomškov spis je pač navodilo, kako pomagati bolnikom, ki so zboleli za kolero, ogrskega župnika v Babolni Morvaja Janoša 1831. Slomšek se je že kot dijak zanimal za zdravstvo. V svojem človekoljubju je bil vedno pripravljen ljudem pomagati, kjer je opazil potrebo in nadlogo. Učil pa je svoje bogoslovce tudi pesnikovanja. 1833. so izšle »Pesme po Koroškim ino Štajerskim znane«. Tudi tu so sodelovali bogoslovci (Janez Krumpak, Luka Sevšek,
Josip Hašnik). 1834. je izšlo »Krščansko devištvo«. Tu se je skromni Slomšek zopet skril za druge, za »mlade (duhovnike celovške duhovšnice«, a je pravi pisatelj ybil nedvomno sam. Bogoslovcem je dajal prevajati razne dogodbice in zglede, jih popravil in opilil in porabil za to svojo knjigo. Uspeh je bil nepričakovan. Knjiga je doživela v 5. letih 3 izdaje.
1835. je izdal za žensko mladino knjižico: »Posebni nauki ino molitve za žensko mladost« kot molitvenik.
1837. je napisal za mladeniče: »Življenja srečen pot« in molitvenik: »Molitvice ino potrebni nauki za pridne mladeniče«. 1838. sta nastali iz slovenskih vaj knjižici »Troje ljubeznivih otrok« in »Dve lepi reči za pridne otroke«. Kot spiritual -je spesnil tudi pesem »Veselja dan«, die Freude nem. pesnika Majerja, ki jo je prikrojil po svoje in daleč prekosil nemški izvirnik.
Slomšku je bilo .mnogo do dobrih pridigarjev, zato je učil bogoslovce tudi vsebinsko jedrnatega in jezikovno lepega cerkvenega govorništva. Slomšek je tako skrbel za izoliko slovenskega jezika in ljudstva. Jezik je že po naravi tisto sredstvo, s katerim izražamo svoje misili in čustva in jih sprejemamo od drugih. Zato ima vsak narod prirojeno pravico, da moli in časti Boga v svojem jeziku, da se mu nudijo vzvišene krščanske resnice v njegovem jeziku in odpirajo vrata do višje omike, do katere ima tvsak narod pravico.
V	počitnicah je hodil po slovenski zemlji, po Hrvaškem in Nemškem. Povsod ga je zanimalo zlasti socialno |jn kulturno stanje ljudstva, ker si je neprestano belil glavo, kako bi mu pomagal. Le tako se je mogel usposobiti, da je v vseh svojih spisih znal ujeti pristni ljudski govor, morje njegovih nadlog in potreb in dramatično razgibani slog ljudskega pripovedovanja.
Ko je prišel v Vuzenico, kamor so ga imenovali za dekana in šol. nadzornika, je prišel zanj trenutek, po katerem je tako dolgo hrepenel. Znanje in ljubezen je mogel dati neposredno ljudstvu. Blažil je ljudsko mišljenje in čustvovanje, učil ga snažnosti, budil v njem zavest o človeškem dostojanstvu, da bi ga nravno očvrstil, ustanavljal šole in pisal pobožne, poučne knjige ter zlagal pesmi.
Ko pa je postal lavantinski škof, je pričel hud boj, da bi izbojeval največji uspeh svojega življenja, da bi uredil najbolj pereče slovensko cerkveno vprašanje. Slovensko Štajersko je bilo cerkveno hudo razkosano. Nekdanje celjsko okrožje, 20 dekanij, je bilo nasilno priključeno (lavantinski škofiji, ki je imela samo šest dekanij na Koroškem. Ostalo Slovensko Štajersko je bilo priključeno nemški sekovski škofiji. Ta raz-kosanost je bila zelo škodljiva za razvoj slovenske narodne misli. Čeprav tedaj še ni bilo tako hudih narodnostnih bojev kakor pozneje, je vendar graška višja duhovščina delala za nemški narodni prospeh. Slomšku se je pa posrečilo, da je 1859. 1. prenesel škofijsko stolico v Maribor in v cerkvenem oziru združil Slovensko Štajersko. To je bilo njegovo največje delo, slovenski del Štajerske je bil rešen. Kot škof pa je z enako ljubeznijo: prosvetiljeval ljudstvo in duhovščino. Širil je bratovščine, opravljal misijone, ustanovil pa je v Mariboru tudi slovensko čitalnico (1861.), kjer je imel zanimiva narodna in slovstvena predavanja. Podpirali je dijake, reveže, umetnike, revne duhovnike in cerkve.
Poleg cerkve se je najbolj zanimal za šolstvo. Radi jožefinske šol. reforme, ki ni hotela vedeti, da mora biti narodni jezik tudi šolski, zlasti na Slovenskem Štajerskem, šola ni prodrla med ljudstvo, ki je ostalo
neuko. To narodno rano je začel zdraviti Slomšek najprej z nedeljskimi šolami. Duhovnikom je vedno priporočal, naj snujejo take šole in poučujejo mladino. Sam je hodil poučevat v nedeljske šole in napisal prelepo učno knjigo: »Blaže inu Nežica v nedeljski šoli« 1842. 1. Tu je v čudoviti sikladnosti skromne poučne povesti združil vse, kar mora vedeti kmečki človek o Bogu, svetu, duhovnem in materijalnem življenju. Čudovito spaja šolsko in domače življenje, verske in življenjske nauke na podlagi realistično podanega vaškega življenja. Poučuje o snažnosti, o strežbi bolnikom, o brambi zoper ogenj, o zdravstvu, prehrani, sadjereji, o pravnih stvareh, zemljepisju, nemščini,, o zvezdoznanstvu, živalstvu, boleznih, elektriki, trgovskih predmetih, o tihotapstvu, vojaščini, alkoholizmu itd. Tu je pokazal realno podobo našega vaškega življenja pred 100 leti. Za šolo je napisal večinoma sam še 10 učnih knjig za Slovenske šole. Pisarne so v tistem slogu kakor Blaže in Nežica. Bil je dober psiholog, zato je družil pedagoška pravila z estetskimi načeli, zlasti s petjem množil zanimanje za abstraktne nauke. Za šole je dal natisniti pesmarico : Šola veselega lepega petja za pridne šolarje.
Poleg tega je pisal pobožne knjige, zlagal pesmi, navduševal duhovnike ik pisanju, pregledoval in popravljal njihove rokopise, skrbel za založnike in prodajo. Že 1846. 1. je mislil osnovati »Društvo za izdajanje dobrih slovenskih bukev«, pa so mu preprečili nemški cenzorji in oblastniki. Zato je začel izdajati Drobtinice — učiteljem in učencem, staršem in otrokom v pouk in za kratek čas. 1846. Prvi dve leti jih je urejeval sam, priobčeval pesmi in spise pa tudi pozneje. Z Drobtinicami je hotel izpolniti vrzel, ki je ni mogel z Društvom za izdajanje dobrih knjig. Tudi Drobtinice so bile pametno zasnovane. Prinašale so verske in pobožne sestavke, življenjepise, povesti, basni in prilike, na koncu pa pobožne in posvetne pesmi pod naslovom Slovenska grlica. Drobtinice so prinašale najraznovrstnejšega branja za kmečke ljudi.
Toda stara misel, ustanoviti društvo za izdajanje knjig, v Slomšku ni umrla. 1851. 1. je pridobil za načrt Andreja Einspielerja in Antona Janežiča, ki sta osnovala Društvo sv. Mohorja, ki se je 1860. 1. preoblikovalo v cerkveno bratovščino.
V	lepem domačem jeziku pa je napisal še več pobožnih knjig, molitvenikov, pridig, Schmidovih prevodov in drugo.
Njegovi spisi se odlikujejo po čistem jeziku, globini duha in srca. Narodni duh in jezik je lepo zadel tudi v pesmih, ki so veselega značaja in vzbujajo veselje do narave in življenja.
Slomšek je mnogo dosegel za probujo našega naroda. Polagal je s svojim delom za povzdigo slovenščine temelje, na katerih so Slovenci gradili svojo narodnost, in jim klical: »Ne bodi vas sram, da ste Slovenci; to je vaša čast! Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!«
Ta klic nam je potreben še danes, čeprav se nam prav nič ni treba sramovati svojega rodu in naše kulture, ker še vedno nekateri pozabljajo na svoj slovenski rod. Slomšek in Sava naj nas učita, kakšen je treba biti in ka;ko je treba delati za narod. Žrtvovala sta vse svoje moči, in sposobnosti za svoj narod, da bi ga materialno in duhovno dvignila k večji sreči. Vsaj toliko jih posnemajmo tudi mi, da bomo vedno iskreno ljubili svoj rod in zemljo, isvoj jezik in državo, da ne pade na nas sramota narodnega odpadništva!
Kdor rod svoj taji, ni vreden, da živi!
Josip Juraj Strossmayer.
Predaval Beg Dušan o priliki spominske slavnosti 11. februarja 1940.
Vsakemu narodu je naklonila usoda mož, ki so se med sodobniki odlikovali s kakim delom, ki je koristilo vsemu narodu. Bili so to znameniti državniki, učenjaki, literati, slikarji, skladatelji in mnogi drugi odlični delavci na polju narodne prosvete. Z zemskim življenjem ni ugasnila njih slava, ker njih dela niso umrla z njimi. Svetla dela narodnih velikanov so njih trajni spomeniki, ki jih ne more uničiti čas. Ze stari pesnik Horacij je dejal, da si je s svojimi deli zgradil spomenik, trajnejši od brona in višji od piramid.
Tudi naša domovina Jugoslavija je rodila, hvala Bogu, mnogo takih mož, ki so koristili vsemu narodu in zanesli čast in spoštovanje do tega naroda tudi v inozemstvo.
Slovenci smo majhen narod po številu, vendar ga ni tako majhnega naroda v Evropi, ki bi štel toliko velikih mož. Slovenci se lahko ponašamo s Prešernom, Cankarjem in Čopom, ki so evropsko znani, z geografom škofom Barago, ki je spisal prvo narodoslovno delo v kulturni Evropi o Ameriki, Knobleharjem, ki se je enako udejstvoval v Afriki, Kocenom, ki je zaslovel kot prvi avstrijski kartograf tudi izven meja tedanje države; njegovi atlanti se uporabljajo še sedaj pri nas. Slovenci imamo Seidla, geologa-učenjaka, ki je zlasti preiskal Goriško, naše slovenske Alpe in novomeški okoliš, Paulina, učenjaka slovenske flore, ki jo je zbral in opisal do zadnje rastlinice, Jesenka, raziskovalca rastlinskega življenja, ki je postal s križanci žitnih isemen evropsko znan, Režena, znamenitega živaloslovca, ki je prodrl v skrivnosti življenja žuželk kot nihče drug, barona Vego, ki je utemeljitelj vede o logaritmih, Štefana, slavnega fizika, ki je s svojimi globokoumnimi iznajdbami na polju plinov, elektrike in magnetizma postal svetovno znan, elektrotehnika Vidmarja, čigar strokovna tehniška dela so prevedena v več evropskih jezikov.
Malemu našemu narodu pa je bilo danih tudi vse polno buditeljev, ki so varno krmarili naš narodni čolnič po razburkanem valovju tedanje germanizacije in drugega potujčevanja. Na Koroškem je deloval za naš narod Majar-Zilski, na Štajerskem škof Slomšek, na Kranjskem Toman Zarnik'— predvsem pa sam naš prvak Prešern., Kje bi bila naša narodna meja, ako ne bi imeli teh velikih mož med nami?
Mnogi izmed genijev in herojev v Jugoslaviji pa so postali zaslužni za vse Jugoslovane, ker so se nesebično trudili za srečo nas vseh. Ti možje so polagali temelje naši lepi, svobodni domovini Jugoslaviji. — Eden takih nesmrtnikov je škof Josip Juraj Strossmayer, ki se ga danes spominjamo.
Josip Juiraj Strossmayer je bil rojen v Osijeku dne 4. februarja 1815. Po materini želji je odšel v bogoslovnico, kjer je dodobra zajel narodno idejo. Ker je zaslovel v bogoslovnici kot najboljši dijak, so ga poslali na bogoslovno fakulteto v Budimpešto, kjer sta živela tedaj slovaški pesnik Jan Kollar in začetnik ilirskega preporoda Ljudevit Gaj. V Budimpešti je bil promoviran za doktorja filozofije. Želel pa se je specializirati tudi v bogoslovju, zato je odšel na Dunaj. Tam je položil vse doktorske izpite z odliko. Radi velike umske sposobnosti je postal
profesor Augustineja in dvorni kaplan. Leta 1850. je bil na Dunaju posvečen za škofa, ban Jelačič ga je predlagal za djakovskega škofa, kjer je zasedel stolileo še istega leta. Tedaj sta že začela delovati črni absolutizem in ostra germanizacija, ki sta padala kakor strupena rosa na njegovo domovino Hrvatsko in na celo monarhijo. Kljub temu pa je ostal zvest, nepremakljiv v svojem načrtu, služiti veri in svojemu narodu.
Škof Juraj Strossmayer je deloval za svoj narod kot politik, vodja narodne prosvete in kot mecen.
Kako je deloval kot politik? Boril se je na podlagi pragmatične sankcije za popolno federacijo, ki bi podelila pravico mirnega in zadovoljnega razmaha vsakemu narodu, ki bi bila jamstvo samostojnosti in starih pravic vsakega naroda., Centralizacija, ki skrbi samo za koristi gotovega naroda, ne more uspevati. — To je bil politični program škofa Strossmayerja.
Kako je deloval kot vodja narodne prosvete? — V zarji novega, prerojenega ustanovnega življenja je ustanovil Strossmayer Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti <v Zagrebu, kjer naj bi delovali v plemenitem tekmovanju največji, učenjaki na polju duhovnih in realnih ved ter slikarstva, kiparstva, arhitekture in glasbe. Hotel je na tem polju zdužiti Hrvate, Srbe in Slovence ter končno še Bolgare kot oni narod, kjer sta delovala sv. Ciril in Metod, sv. Klement in veliki car Simeon. Vsem je hotel dati harmonske izobrazbe za srečno in lepo življenje. Ta akademija znanosti in umetnosti živi, uvaževana ne samo od Hrvatov in Jugoslovanov, marveč od vse kulturne Evrope. Ni sicer izpolnila prvotnega svojega poslanstva, zato pa se je razbohotila s svojimi dragocenimi deli na polju duhovnih ved, postala pa je znana v tujini tudi po znamenitih razpravah prirodnih ved. Ni utiral z akademijo Strossmayer samo poti enotni jugoslovanski kulturi, seznanil je na ta način tudi tujino z nami, ki ie tudi duševno delo Jugoslovanov pričela uvaževati. Skoro istočasno, ko je ustanovil akademijo, pa je že stavi! predlog za univerzo: »Ako misli akademija znanosti in umetnosti pro-cvitati«, je dejali »tedaj je potrebno, da se pripravlja zanjo naraščaj na univerzi. Današnji učenjaki ne bodo večno živeli. Akademija nujno potrebuje univerzo.« Tako je bila v prvi vrsti na njegovo pobudo ustanovljena zagrebška univerza.
Kakor za znanost pa se je trudil škof Strossmayer tudi za umetnost. V palačo akademije znanosti in umetnosti je vložil svojo bogato zbiirko slik in umetnin, ki. jih jte zbiral trideset let po Češki, Nemčiji, zlasti pa Italiji — kjer je v ta namen obiskal Rim, Benetke, Padovo, Bo-lonjo in Firenco, Najlepši spomenik umetnosti pa je postavil z djakovsko katedralo, kjer se v romanskem slogu spajata dva življa, zapadni in vzhodni v skladno celoto. Simbol spoja katoliške in pravoslavne cerkve, kar si je želel naš škof vse življenje.
Kako je deloval kot mecen? 1— Za univerzo je daroval 50.000 goldinarjev, za medicinsko fakulteto 20.000 goldinarjev, za palačo akademije 20.000 goldinarjev, bogato je podpiral narodna kulturna društva Hrvatov, Srbov, pa tudi Slovencem je naklonil denarnih podpor, zlasti naši Slovenski matici.
Josip Juraj Strossmayer je bil cel človek: globoko veren, poln ljubezni do naroda, enako cenil znanost in umetnost — predvsem pa je .gledal s proroškim duhom v novo, lepo Jugoslavijo.
Slava njegovemu spominu!
Stanje učnega osebja.
a)	Izpremembe tekom Šolskega leta.
Z ukazom kraljevih namestnikov I. br. 8081 od 21. februarja 1940 je bil premeščen na zavod Berus dr. Niko, profesor V. pol. skupine, 1. period, povišico Drž. trgovske akademije v Bitolju.
b)	Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1939/40.
K/i <» H	Priimek, ime in značaj	Skupina m stopnja	Kaj je predaval	=3 •oo	03 ca	Pripomba
l.	Marinček Fran direktor	IV./2	Blagoznanstvo v I. (2), 1.	(2), strojepis v II. in 2.	v 4 skupinah po 2 uri.	12	—	
2.	Ažman ing. Josip profesor	VI.	Trg. računstvo v I. (4), 1.(4), 11.(3), 2.(3), knjigovodstvo v I. (3), 1. (3), trgovinstvo v I. (3), 1. (3).	26	1.	Upravnik »Ekonoma«.
3.	Beg Dušan profesor	VII.	Zemljepis v I. (2), 1. (2), 11.(3), 2.(3), stenografijo v 1.(2), 1 (2), II. (2), 2. (2), blagoznanstvo v II. (2), 2. (2), lepopis v 1. (2).	24	2.	Varuh zemlj., zgod. in blagozn. zbir*ke. Pokrovitelj zav. udruž. »Korotan«, pov. PJS in nadz. starešina FS.
4.	Berus dr. Niko profesor	V.	Nemščino v I. (5), 1. (5), srbohrvaščino v 1. (2), 1. (2).	14	I.	
5.	Fink Konrad profesor	IV./2	Nemščino v II. (5), 2. (5), zgodovino v I. (2), 1 (2), 11.(2), 2.(2), lepopis v 1.(2)	20	—	Odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje in Jugoslovenske Krone V. stopnje. Varuh str. knjižnice.
6.	Janežič Anton suplent	priprav. Vlil. pol. skup.	Slovenščino v 1.(3), 1.(3), 11.(3), 2. (S), srbohrvaščino v II. (2), 2. (2).	16	II.	Varuh dijaške knjižnice.
7.	Lenasi Konrad profesor	VI	Knjigovodstvo v 11. (5), 2. (5), trg. dopisje v I. (2), 1. (2), II. (3), 2. (i), trg. men. pravo v 11.(2), 2.(2).	24		Režiser. Varuh dij. podporne knjižnice.
	Šolski sluga:	Deržek Alojzij, služitelj I. skupine, I. stopnje.				
Letopis za šolsko leto 1939-40.
26. avgusta je bila seja celokupnega učiteljskega zbora za popravne in razredne izpite za šol. leto 1939/40., ki so se vršili: pismeni 28. avgusta, ustmeni pa za II. razred 29. in za I. razred 30. avgusta. Završni izpiti v septemberskem roku in popravni izpiti junijskih završnih izpitov so se vršili: pismeni od 2. do 9. septembra, ustmeni 12. septembra.
Redno vpisovanje učencev(k) za šolsko leto 1939/40. je bilo 1. in 2. septembra.
6.	septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se je udeležil zavod slovesne službe božje.
12. septembra je bila otvoritvena seja celokupnega učiteljskega zbora.
14. septembra se je začelo šolsko leto 1939/40. s službo božjo v župnijski cerkvi, v šoli so se razdelili učenci po razredih in sta bila razglašena urnik in šolska ter disciplinski red.
15. septembra se je pričel redni pouk. Ker je bilo število učencev(k) v I. in II. razredu zelo visoko in ni bila dovoljena vzporednica iz državnih sredstev, je z dovoljenjem min. trg. in ind. VI. br. 32.998 z dne 2. IX. 1939 tudi to leto vzdrževalo zavodno društvo »Šola in dom« eno vzporednico. Radi odsotnosti prof. ing. Ažmana Josipa, se je vršil skrčen pouk do 31. X., radi odsotnosti supl. Janežiča Antona pa od 1. XI. do
2.	XII.
25.	oktobra	je	bila	strokovna blagoznanska ekskurzija obeh	vzporednic II.	razreda	v	Pocajtov mlin (Teharje) pod vodstvom prof. Bega
Dušana.
V	smislu razpisa min. trg. in ind. VI. br. 38.446 od 29. IX. 1939 so se 30. X. ob J410. udeležili vsi učenci(ke) akademije v proslavo »Jadranskega dne«, ki jo je priredil v mestnem gledališču tukajšnji krajevni odbor Jadranske straže. 31. X., na praznik morja je predaval prvo uro vsem učencem(kam) prof. Beg Dušan o temi »Naš Jadran«.
31.	oktobra	je	bila	redna seja celokup. učiteljskega zbora.
18.	novembra so v	smislu razpisa min. trg. in ind. VI. br.	39.097 z
dne 18. X. 1939 pogozdovali vsi učenci(ke) naše šole pod vodstvom zastopnika tukajšnjega odbora za propagando pogozdovanja viš. svetn. ing. Rihtarja Cirila.
28. novembra so bile redne seje razrednih učiteljskih zborov in celokupnega učiteljskega zbora.
1.	decembra na praznik Zedinjenja so bili vsi učenci pri slavnostni službi božji v župnijski cerkvi, nakar je bila proslava v šoli. Učenci(ke) in profesorji so se udeležili tudi drugih domoljubnih svečanosti, ki so se vršile v proslavo tega dne v našem mestu.
Redni zdravstveni pregled učencev(k) je bil za I. dekl. razred
14.	XII., za I. mešani razred pa 15. XII. na tukajšnji šol. polikliniki.
Božične počitnice so trajale od 23. XII. 1939 do 9. I. 1940 (razp. min. trg. in ind. VI. br. 49.990 z dne 12. XII. 1939).
28. januarja je bila v šoli proslava sv. Save, nakar se je udeležilo odposlanstvo profesorjev in učencev(k) proslave, ki jo je priredila tukajšnja pravoslavna cerkvena občina.
31. januarja se je zaključilo I. polletje in so se vršile ocenjevalne seje razrednih učiteljskih zborov. Pouk je odpadel 1. II., direktorjev dan,
2.	II., Svečnica, 3. II., direktorjev dan in 4. II., nedelja. 5. II. je bila prvo uro proslava Strossmayerjevega dne. Nato se je razglasil v vseh razredih uspeh I. polletja. Redna seja celokupnega učiteljskega zbora je bila
7.	februarja.
10.	februarja je bila izredna seja celokup. učiteljskega zbora.
17. februarja so se udeležili vsi učenci(ke) koncerta slovenske glasbe slušateljev Glasbene akademije v Ljubljani.
20. februarja so se učenci(ke) v spremstvu profesorjev udeležili pogreba pokojnega vladn. svetnika Lileka Emilijana, prof. v pokoju, znanstvenika in javnega delavca.
28. februaarja je bila izredna seja celokupnega učiteljskega zbora zaradi razdelitve učnih predmetov ob nastopu službe prof. dr. Berusa Nikolaja.
Velikonočne počitnice so trajale od 2.0. do 29. marca.
8. aprila je bil v tukajšnji šol. polikliniki redni zdravstveni pregled za učence (ke) II. mešanega razreda, 9. aprila pa za učenke II. dekliškega razreda.
10.	aprila so se vršile redne seje razrednih učiteljskih zborov in seja celokupnega učiteljskega zbora.
8. maja je predaval vsem učencem(kam) mest. fizik dr. Podpečan ob skioptičnih slikah o temi »Jetika je ozdravljiva«.
15.	maja so napravili učenci obeh vzporednic I. razreda pod vodstvom direktorja Marinčka Fr. in prof. ing. Ažmana Jos. celodneven poučni izlet v Hrastnik in Trbovlje, učenci (ke) obeh vzporednic II. razreda pa v Letuš in Nazarje pod vodstvom gg. prof. Bega D. in Janežiča Antona.
21. maja se je zaključil pouk v obeh vzporednicah II. razreda in so -bile ocenjevalne seje razrednih učiteljskih zborov za ta razreda, ki se jima je objavil uspeh 24. maja.
Po razpisu min. trg. in ind. VI. br. 17.368 od 8. V. 1940 so imeli profesorji v dečjih dneh od 19. do 26. V. pri pouku priložnostne nagovore, učenci so med sabo nabirali prispevke za Unijo za zaščito otrok. Dne 25. V. sta priredili obe vzporednici I. razreda izlet k Celjski koči, da prežive učenci (ke) dan na prostem
23. maja na praznik sv. Rešnjega telesa, se je zavod po odposlanstvu udeležil cerkvenih slavnosti.
28. maja je bilo odposlanstvo šole pri »Slavi« tukajšnjega pehotnega polka.
V	obeh vzporednicah I. razreda se je zaključil pouk 8. junija. Istega dne so bile letne in polletne ocenjevalne seje razrednih učiteljskih zborov teh vzporednic.
Privatni izpiti so se vršili 4., 5. in 6. ter 24., 25. in 26. junija.
Po razpisu min. trg. in ind. VI. br. 14.923 z dne 15. IV. 1940 so se opravljali završni izpiti v junijskem roku od 10. do 14. VI. pismeni in od 17. do 21. VI. ustmeni.
Končna seja celokupnega učiteljskega zbora je bila 26. junija.
Šolsko leto 1939/40. se je zaključilo na Vidovo 28. junija s slovesno službo božjo v župnijski cerkvi, šolsko proslavo in razdelitvijo izpričeval ter izvestij.
Važnejši razpisi, ki niso drusod navedeni:
Ministrstvo trgovine in industrije: VI. br. 43.089 od 26. X. 1939. Plačevanje taks za izpite.
VI. br. 10.641 od 13. III. 1940. Honorarji ministrskim odposlancem pri zavržnih izpitih.
VI. br. 14.686 od 5. IV. 1940. Dopolnila k pravilniku o polaganju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih trgov, šolah.
Pravilnik o polaganju dopolnilnega izpita učencev meščanskih šol s končnim izpitom, ki žele, da se vpišejo v I. razred trgovske a kademije, dvorazredne trgovske šole, ženske strok, učiteljske šole, pomorske trgovske akademije in srednje tehnične šole.
Kraljevska banska uprava dravske banovine:
VIII. št. 2941 od 25. IV. 1940. Navodila za izlete k Prešernovemu domu.
IV.
Šolske učne knjige
za šolsko leto 1939/40.
Trgovinstvo:
Bošnjak Oton: Nauk o trgovini. I. razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovsko računstvo:
Sič Albert: Trgovsko računstvo za dvorazr. trg. šole I. in II. del. I. in II. razred. (Pomožna knjiga.)
Karlovič dr. D.: Praktične vježbe iz trgovačke računice. I. in II. del.
II.	razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovsko dopisje:
A. in F. Sič: Trgovska korespondenca. I. in II. razred.
Ekonomska geografija:
Šenoa dr. Miilan: Geografski atlas. I. in II. razred.
Beg Dušan: Geografska skripta za I. in II. razred.
Trgovska zgodovina:
Krosi Anton: Zgodovina trgovine.
Blag oznanstvo:
Verbič Franc: Blagoznanstvo za dvorazr. trgovske šole. I. del. Anorgansko blago, I. razred; II. del. Organsko blago, II. razred.
Slovenski jezik:
Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole. IV. izd., I. in II. razred.
Grafenauer dr. Ivan: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. I. del, I. in II. razred.
Grafenauer dr. Ivan: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, II. izd.,
I.	in II. razred.
Pregelj-Tomšič: Zgodovina slovenskega slovstva. (Pomožna knjiga.)
Srbohrvatski jezik:
pavrilovič Andra: Čitanka za nastavil na trgovačkim školama. I. in II. razred.
Dimitrijevič N. R.: Srpska trgovačka korespondencija, II. izd. I. i II. deo, I. in II. razred.
Nemški jezik:
Novak Pavel: Nemška slovnica za samouke. I. in II. razred. (Pomožna knjiga.)
Trivunac dr. Miloš i Kangrga Ivan: Njemačka čitanka za sred. škole, V. deo, V. izdanje. I. razred, III. deo, IV. izdanje,, II. razr.
Weide-Goldberger: Lehrb. der Korrespondenz und der Kontorarbeiten für zweikl. Handelsschulen. II. razred. (Pomožna knjiga.)
Stenografija:
Novak Fran: Slovenska stenografija I. del. IV. izdaja. I. razred, II. del.
I.	izdaja. II. razred.
V
Pismene naloge.
a)	Iz slovenščine.
I. meš. in 1. dekl. razred: 1. Obleta se listje, umira življenje.
2. Vrednost gozdov v našem gospodarstvu.
3. Kralj Matjaž v pripovedni narodni pesmi.
4. Nekaj iz življenja. (Idila.)
5. Spoznavaj samega sebe !
6. Mati trpi in ljubi.
II. meš. in 2. dekl. razred: 1. Domovina ni prazna beseda.
2. O našem gozdnem gospodarstvu.
3. Nekaj o zimskem športu.
4. Pojdi, moj sinko, na pot, življenja pot, čuvaj, moj sinko, se zmot, življenja zmot.
5. »Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš«. (Župančič-Duma.)
6. Naloge slovenskih mater.
b) Iz srbohrvaščine.
1. Prvi sneg.
2. Gostoljubivost Jugoslovena.
3. Mali Jovan dolazi u Beograd.
4. Iz moje privatne lektire.
1. Prvi sneg.
2. Gostoljubivost Jugoslovena.
3. Kako se razvijala pismenost u srednjem veku.
4. Kraljevič Marko i beg Kostadin.
(Prepričavanje narodne pesme.)
II.	meš. in 2. dekl. razred: 1. Grad Celje.
2.	Književni rad Zmaja Jovanoviča.
C. Četa u smrti Smail-age Čengiča.
4. Pred rastankom.
I. meš. razred :
1. dekl. razred :
Stanje kabinetov in knjižnic.
a) Geografska, zgodovinska in blagoznanska zbirka.
Varuh: Beg Dušan.
1. Zemljevidi, slike, diapozitivi in mikroskopski preparati :
Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1 globus, 42 stenskih geografskih zemljevidov, 2 stenska zgodovinska zemljevida, 45 specijalk slovenskega ozemlja na platnu, 59 geografskih in blagoznanskih slik, 13 statističnih slik o produkciji in trgovini, 72 geografskih diapozitivov, 364 blagoznanskih diapozitivov, 7 blagoznanskih fotografij v okviru in 88 mikroskopskih blagoznanskih preparatov.
2. Fizikalne in kemične priprave ter posodje.
Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 241 kosov.
3. Blagoznanske surovine, polfabrikati in fabrikati.
Rudarska združba »Bohemia«, Zagrad, je darovala zbirko vzorcev raznih vrst premoga.
Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1365 kosov.
b) Knjižnice.
1. Strokovna knjižnica.
Varuh : Fink Konrad
Stanje ob koncu šol. leta 1939/40 : 1141 knjig.
Med šolskim letom se je nabavilo 40 knjig.
Knjižnica posluje ob delavnikih od 8. do 13.
Število izposojenih knjig: 254.
2. Dijaška knjižnica.
Varuh: Janežič Anton.
Stanje ob koncu šol. leta 1939/40: 862 knjig.
Med šolskim letom se je nabavilo 20 knjig.
Knjižnica je poslovala ob sobotah od 1.4. do 15.
Izposojenih je bilo v 311 slučajih 327 knjig.
3.	Knjižnica podporne zaloge.
Varuh: Lenasi Konrad.
Stanje ob koncu šol. leta 1939/40 : 1004 knjige.
Med šolskim letom se ni ničesar nabavilo.
Začetkom šol. leta 1039/40 je bilo izposojenih 141 učencem(kam) 855 knjig.
VII.
Društvo „Sola in dom“
Društvo »Šola in dom« se je ustanovilo na drž. dvorazr. trg. šoli v 'Celju dne 19. maja 1933. z namenom, da krepi s čim tesnejšim stikom Išole in dijaških staršev moralni in učni napredek učencev ter gmotno (podpira zavod in njegove učence.
Društvena uprava:
a)	Upravni odbor:
predsednik: Mihelčič Alojzij, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v 'Celju in senator;
tajnik: Janežič Anton, suplent;
blagajnik: Ažman Josip, profesor;
odbornika: Petrak Cirila, učit. soproga in Hohnjec Miloš, kipar.
b) Nadzorni odbor:
predsednik: Marinček Fran, direktor;
tajnik: Lenasi Konrad, profesor;
odborniki: Zabukovšek Justina, soproga kroj. mojstra, Fišer Julij, iVišji kaznil. ravnatelj v pok.; Bradač Rudolf, policijski uradnik.
Z rešenjem ministrstva za trgovino in industrijo VI. br. 32.998/N ,z dne 2. septembra 1939. je vzdrževalo društvo vzporednico prvemu irazredu.
VIII.
Dijaška združenja.
a) Zavod no društvo »Korotan«.
Pokrovitelj Beg Dušan.
Na zadnjem občnem zboru 4. oktobra 1939 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Goriup Sonja, tajnica Brišnik Ljubica, blagajnik Lah Marijan, knjižničar Jelen Franc, revizorja Perne Marija in Vipotnik Anastazija.
Društvo je štelo letošnje šolsko leto 48 članov, t. j. 36% vseh učencev in učenk.
Društvo je imelo 4 redne sestanke. Na sestankih se je vršilo predavanje prof. Bega Dušana: Alpinizem. Ping-pong sekcija je imela več treningov.
Društvena blagajna izkazuje din 64.— dohodkov in din 50.— izdatkov, saldo v blagajni znaša din 14.—.
b)	132. podružnica Ferijalnega saveza.
Nadzorni starešina Beg Dušan.
4.	oktobra 1939. je bil izvoljen novi odbor: predsednik Krištof Feliks, tajnica Vršnik Milena, blagajničarka Jeraša Avguština, revizorja Goriup Sonja in Jeriček Ivan.
Podružnica je štela to leto 32 članov, to je 13.33% vseh učencev in učenk. Društvo je imelo 1 občni zbor in 4 redne seje. Na sejah se je govorilo o eventualnem letovanju na Ratitovcu, o reviji »Domovina« in o počitniškem potovanju.
Podružnica je imela v teku šolskega leta din 165.— prejemkov in din 17.50 izdatkov, saldo znaša din 147.50.
c)	Podmladek Jadranske straže.
Poverjenik Beg Dušan.
Dne 4. oktobra 1939. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Štok Milan, tajnik Horvat Branko, blagajničarka Gračner Štefanija, revizorja Ižanc Silva in Ropaš Evgenija. Včlanjenih je bilo 125 učencev in učenk, to je 100% vseh učencev in učenk.
Društvo je imelo 1 občni zbor, 3 redne sestanke in 4 odborove seje. Na sejah in sestankih se je razpravljalo zlasti o akademiji podmladka, ki je pa vsled tehničnih ovir odpadla.
Dne 31. oktobra 1939. je imel poverjenik podmladka uspelo predavanje o našem Jadranu, ki ga je osvetlil s historičnega, političnega in narodnogospodarskega vidika.
Članstvo se je udeležilo skupne akademije vseh celjskih podmladkov.
Blagajna izkazuje din 715.— prejemkov in din 13.— izdatkov, saldo znaša din 702.—.
č) Podmladek Rdečega križa.
Šolskemu odboru predseduje dir. Marinček Fran, tajnik Beg Dušan, blagajnik Ažman Josip.
Društvo je štelo 125 članov, to je 100% vseh učencev in učenk. V kuhinjo kraljice Marije ie hodilo na hrano 5 učencev. Društvo je imelo 3 redne sestanke. Na državni šolski polikliniki se je vršil tečaj o zavarovanju pred napadi iz zraka, ki ga je vodila zdravnica dr. Štravsova.
V	kinematografu si je ogledal podmladek film o tuberkulozi »Dr. Robert Koch«. Med najrevnejše učence se je razdelilo 16 parov čevljev, za kar se je uporabila vsa imovina podmladka iz prejšnjih let, to je din 1091.—.
Za šolsko leto 1939/40. izkazuje blagajna din 450.— prejemkov in din 160.— izdatkov, saldo znaša din 290.—.
IX.
Šolski sklad.
V	smislu § 42 zakona o srednjih trgovskih šolah obstoja na zavodu »Šolski sklad«, ki mu je namen, zbirati sredstva za podporo ubožnih učencev, dijaških vaj in strokovnih potovanj ter za splošno pospeševanje pouka in higienskih razmer.
iŠolski sklad in njegovo imovino upravlja celokupni učiteljski zbor v	smislu § 3.	pravilnika. Predsednik	šolskega	sklada je direktor Marinček	Fran. Za	tajnika in blagajnika v	tem šolskem letu sta	bila izvoljena
Fink Konrad in Lenasi Konrad.
Glavnica	začetkom šolskega leta	1939/40.	je znašala	din 3.967.43
Dohodki	šolskega sklada so znašali.....................din 465.81
Skupaj .	.
Dotacija in stroški so znašali v tem šol. letu .	.
Glavnica šolskega sklada koncem šol. leta znaša Imovina šolskega sklada je naložena pri Drž. podružnici v Ljubljani.
. din 4.433.24 . din 351.45 . din 4.081.79 hipotekarni banki,
X.
„Ekonom“
združenje za štedenje in kredit na državni dvorazredni trgovski l
šoli v Celju.
»Ekonom« obstoja na zavodu po § 44. zakona o srednjih trg. šolah. Njegov namen je, navajati gojence k varčevanju ter jim nuditi prilož-
nost, izpopolniti svoje teoretsko-strokovno znanje s praktičnim in organizacijskim delom.
»Ekonom« se bavi z nakupom in prodajo šolskih potrebščin, sprejema denarne vloge, daje gojencem kratkoročna posojila in zbira iz letnega dobička sklade za poučne izlete, tečaje, zbirke in učila.
Odbor tvorijo direktor Marinček Fran kot predsednik, vsi profesorji zavoda, Lesjak Vida, učenka II. meš. razreda, Goriup Sonja, učenka II. dekl. razreda, Poredoš Marjeta, učenka I. dekl. razreda, Jerman Alojz, učenec I. meš. razreda.
Upravo sestavljajo Ažman Josip kot upravnik, učenec II. meš. razreda Štok Milan, učenec I. meš. razreda Jelen Franc in učenka I. dekl. razreda Covnik Doroteja.
Revizijskemu odboru načeluje Lenasi Konrad.
»Ekonom« je posloval dnevno med odmori in ob sobotah od 14. do 36. ure.
Za ekskurzije je bilo izplačanih din 1624.—, za nakup knjig za šolsko podporno zalogo pa din 33.—.
BILANCA z dne 20. junija 1940.
Aktiva			Pasiva		
Gotovina			2.393'-	Hranilne vloge . . . .	din 21.779-25	
Blago			11.99823	Glavnica		y>	500*—
Denarni zavodi		38.187-91	Rezervni sklad . .	»	2.250-—
			Sklad za učila . . . .		! 1.37707
			Sklad za ekskurzije . .		14 272-82
			Sklad za letno poročilo		2.400-—
	din	52.579-14		din	52.579 14
Zguba	RAČUN	IZGUBE	IN	DOBIČKA	Dobitek
Obresti hranilnih vlog .	din 606-92	Dobiček na blagu . .	. . din 4.899 51
Dotacija skladu za eks-		Obresti denar. zav. .	. . „ 1.527-66
kurzije 		„ 5.820-25		
	din 6.427-17		din 6.427-17
XI.
Poučne ekskurzije.
25. oktobra 1939: Blagoznanska ekskurzija v Pocajtov mlin, Teharje pri Celju (oba druga razreda pod vodstvom prof. Bega). Ogled naprav valjčnega mlina in mlevskih izdelkov.
15.	maja 1940: Blagoznanska ekskurzija v tvornico barvil Goričar in drug v Mozirju in Lesno industrijo Marijingrad v Nazarjih (oba druga razreda pod vodstvom prof. Bega in Janežiča). Ogled surovin za izdelovanje barv, njih mletja in mešanja. Ogled žag, oblanja, struženja, lepljenja lesa in izdelovanja zabojev, prirodnega in umetnega sušenja lesa v sušilnicah. Ogled elektrarne in vzornega kompleksa iglastega gozda. — Blagoznanska ekskurzija v Hrastnik in Trbovlje (prva dva razreda pod vodstvom direkt. Marinčka in prof. Ažmana). Ogled steklarne v Hrastniku in apnenice in dnevnega kopa v Trbovljah.
25.	maja 1940: Razredni izlet na Celjsko kočo v tednu dečjih dni (prva dva razreda pod vodstvom prof. Ažmana in dr. Berusa).
Zdravstveno stanje učencev.
(Poročilo Šolske poliklinike v Celju).
Naziv bolezni	I.		II.		Skupaj	
	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.
Nalezljive bolezni				1	1	1	1	2
Tuberkuloza 				1	—	—	—	1
Notranje bolezni		2	3	3	3	5	6
Bolezni nosa, grla, ust		—	2	—	4	—	6
Zobne bolezni		2	7	—	2	2	9
Očesne bolezni		1	1	—	2	1	3
Kirurgične bolezni		2	1	1	3	3	4
Kožne bolezni		2	1	—	—	2	1
Živčne bolezni 							
Ostale bolezni		1	5	—	4	1	9
Skupaj . . .	10	22	5	19	15	41
V	šol. letu 1939/40. je obiskalo šolsko polikliniko 13 dijakov in 32 dijakinj v 53. ordinacijah. Rentgenološki pregledi1 so bili štirje. Očesni pregledi po špecijalistu so (bili štirje. Plomb je bilo napravljenih 27. Nasvetov je bilo danih 34.
Prvi razred je bil zdravniško pregledan v decembru 1939., drugi pa v aprilu 1940.
Seznam
učencev (k) koncem šolskega leta 1939/40.
Debeli tisk znači učence (ke), ki so dovršili razred z odličnim uspehom, poševni tisk učence (ke), ki so dovršili razred s prav dobrini uspehom.
I. mešani razred:
Razrednik: Berus dr. Niko.
a) Razred so dovršili:
1. Domšek Ivan, Sv. Marko.
2. Horvat Branko, Bistrica pri Rušah.
3. Hrovat Mirko, Šmarje pri Jelšah
4. Jastrobnik Ivan, Gornji Dolič.
5. Jelen Franc, Celje.
6 Jerman Alojzij, Zabukovca.
7. Lah Marijan, Maribor.
8. Rudi Karl, Podvrh.
9. Volk Anton, Suhorje, Italija.
10. Cimperman Jelisava, Polzela.
11. Fröhlich Ivana, Trbovlje.
12. Jagodič Zofija, Rogaška Slatina.
13. Juvančič Ana, Vrhnika.
14. Maček Ida, Čikečka vas, Murska Sobota.
15. Mihaljevič Vesna, Škrljevo, Sušak.
16. Orel Vesna, Celje.
17. Štiglic Vera, Rečica.
18. Tabor Emilija, Hrušica.
b) Popravni izpit imajo :
1. Kozovinc Rudolf, Sv. Pankrac, iz knjigovodstva.
2. Kuzmin Nikolaj, Varaždin, iz zemljepisa.
3. Leban Franc, Gaberje, iz blagoznanstva.
4. Pelko Leopold, Rogaška Slatina, iz računstva.
5. Sager Ivan, Celje, iz stenografije.
6. Vasle Ferdinand, Šoštanj, iz trg. računstva.
7. Zorko Franc, Brezina, iz trg. računstva.
8. Krušič Danica, Celje, iz knjigovodstva.
9. Remše Helena, Mozirje, iz knjigovodstva.
c) Razredni izpit ima:
1.	Gorscheg Arnulf, Celje.
d)	Ponavljajo razred:
1. Baumkircher Štefanija, Rajhenburg.
2. Cilenšek Angela, Marija Snežna, Maribor.
3. Kave Silva, Celje.
4. Majer Marija, Košnica pri Celju.
5. Polše Erika, Graz, Nemčija.
6. Stušek Ana, Dol pri Hrastniku.
e)	Izgubi pravico šolanja:
1.	Kolenc Marica, Ljubljana.
I.	Dekliški razred:
Razrednik: Ažman inž. Josip
a) Razred so dovršile:
1. Čoh Dragotina, Rogaška Slatina.
2. Florjančič Roza, Zidani most.
3. Gabrovec Silva, Jesenice.
4. Gašparič Danijela, Maribor.
5. Kardinar Jožefa, Hrastje pri Ljutomeru.
6. Kodrič Zofija, Sutna pri Kostanjevici.
7. Kramar Alojzija, Kasaze pri Petrovčah.
8. A'reva/der Zofija, Ločendol pri Rog. Slatini. y. Kroflič Julijana, Lešje pri Vojniku.
10. Kveder Terezija, Levec pri Petrovčah.
11. Maček Ana, Maribor.
12. Pintarič Ivana, Bogojina pri Murski Soboti.
13. Poredoš Marjeta, Tešanovci, Murska Sobota.
14. Potočnik Marija, Škofja Loka.
15. Rustja Zlata, Celje.
16. Samec Jožefa, Lepovec pri Vojniku.
17. Sternad Adela, Šoštanj.
1C. Smigovc Ivana, Šoštanj.
19. Špindler Zora, Celje.
20. Trupej Marija, Bukovje pri Slivnici.
21. Vrečer Ana, Celje.
22. Žnidarič Zora, Vel. Sirje pri Zidanem mostu.
b) Popravni izpit imajo:
1. Covnik Doroteja, Celje, iz trgovinstva.
2. Klemen Marija, Zabukovca, iz trg. računstva.
3. Kovič Jožefa, Celje, iz zemljepisa.
4. Majdič Ivana, Medlog pri Celju, iz stenografije.
5. Novak Beatrika, Vrh pri Sv. Lenartu nad Laškim, iz knjigovodstva.
6. Robar Angela, Lokanja vas pri Slov. Bistrici, iz trgovinstva.
c)	Ponavljajo razred:
1. Berk Silva, Celje.
2. Janžekovič Alojzija, Maribor.
3. Milavec Viktorija, Brežina pri Brežicah.
4. Pušenjak Dragomira, Ljutomer.
5. Rubsch Irma, Celje.
II.	mešani razred: Razrednik: Janežič Änton. Razred so dovršili:
1. Berdnik Oton, Šoštanj.
2. Cvitanič Franc, Tolsti vrh pri Dravogradu.
3. Čujež Stanislav, Rogatec.
4. Jeriček Ivan, Bosanski Kobaš.
5. Kajtna Jožef, Ogeče pri Rim. toplicah.
6. Kapelar Maksimilijan, Vel. Sirje.
7. Kloos Alfred, Ljubin pri Tolminu, Italija.
8. Lavrenčič Stanislav, Rog. Slatina.
9. Ozimek Edvard, Lahomšek pri Laškem.
10. Pečovnik Janez, Založe.
11. Pušnik Franc, Hrastnik.
12. Roglowitz Erik, Šoštanj.
13. Šoln Vekoslav, Šoštanj.
14. Šorn Mitrofan, Trst, Italija.
15. Štok Milan, Bubnjarci.
16. Bratuš Helena, Rog. Slatina.
17. Lesjak Vida, Loka pri Zusmu.
18. Pirtošek Nada, Laško.
19. Ropaš Evgenija, Celje.
20. Zorič Nada, Krško.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Frece Älbin, Ljubljana, iz trg. računstva.
2. Grabner Franc, Celje, iz trg. računstva.
3. Vidmajer Rafael, Celje, iz nemščine.
4. Ižanc Silva, Vransko, iz trg računstva.
5. Verdnik Kristina, Dravograd, iz trg. in men. prava.
c)	Ponavljajo razred:
1. Krištof Srečko, Maribor.
2. Štelcar Ivan, Cogetinci, Maribor.
3. Markušek Äntonija, Briše.
4. Prodnik Roza, Velenje.
5. Sotenšek Justina, Zavine pri Zagorju ob Savi.
2.	d ek 1. razred.
Razrednik: Beg Dušan,
a)	Razred so dovršili:
1. Brišnik Amalija, Sv. Jurij ob Taboru.
2. Črnko Janja, Ruše.
3. Doberšek Kolomira, Leše pri Prevaljah.
4. Goriup Sonja, Celje.
5. Gorjanc Marija, Budapest, Madjarska.
6. Gračner Štefanija, Sv. Lenart nad Laškim.
7. Grobler Marija, Sodražica.
8. Jager Antonija, Šmarje pri Jelšah.
9. Jeraša Avguština, Sava pri Jesenicah.
10. Kes Milica, Sarajevo.
11. Sternad Olga, Šoštanj.
12. Stožir Kristina, Zgornja Hudinja, Celje.
13. Štravs Marija, Trebča vas.
14. Vaupotič Nada, Rajhenburg.
15. Vipotnik Anastazija, Celje.
16. Volovšek Terezija, Gornji grad.
17. Vršnik Milena, Gornji grad.
18. Zeilhofer Erika, Grobelno.
b)	Popravni izpit imajo.
1. Blatnik Olga, Skale pri Velenju., iz zemljepisa.
2. Brglez Marija, Sisak, iz trg. računstva.
3. Čelofiga Milka, Studenci pri Mariboru, iz zemljepisa.
4. Geršak Emilija. Gorjane pri Podsredi, iz trg. računstva.
5. Lovrenčič Lucija, Grajska vas pri Gomilskem, iz blagoznanstva.
6. Valenčič Nada, Rajhenburg, iz trg. računstva.
c)	Ponavljajo razred:
!. Pečko Katarina, Škofja vas, Celje.
2. Rakuša Justina, Mozirje.
3. Savernig Josipina, Ljubno.
Privatni izpiti.
Izpit čez I. razred so položili:
1. Heller Herman, Dogoše pri Mariboru.
2 Sagaj Stanislav, Ključarovci pri Ljutomeru.
2. Titan Dioniz, Kupšinci, Murska Sobota.
Popravni izpit imajo čez I. razred:
1. Krstič Dušan, Petrovaradin, iz trg. računstva,
2 Robič Vladoj, Limbuš pri Mariboru, iz trg. računstva.
3. Škraban Šara, Bodonci, Murska Sobota, iz trg. računstva.
Popravni izpit čez II. razred ima:
1. Zupančič Stane, Trbovlje, iz slovenščine.
' XIV.
Popravni in razredni izpiti
za šolsko leto 1938/39.
Izpiti so se vršili: pismeni za oba razreda 28. avgusta, ustmeni pa ■29. avgusta za drugi in 30. avgusta za prvi razred.
Popravni izpit so napravili sledeči učenci(ke):
iz I. mešanega	razreda:
1. Bradeško Zvonko	6.	Bratuš Helena
2. Grabner Franc	7.	Jelenc Melita
3. Kloos Alfred	8.	Markušek Antonija
4. Štelcar Ivan	9.	Prodnik Roza
5. Vidmajer Rafael	10.	Sotenšek Justina
1. Ažbe Slavica
2. Brglez Marija
3. Črnko Janja
4. Pečko Katarina
5. Perne Marija
6. Plave Breda
7. Rakuša Justina
8. Sternad Olga
iz II. mešanega razreda:
1. Lah Mirko
2. Ogrinc Hugo
3. Zagoričnik Stanko
4. Gr osek Marija
iz 2. dekliškega razreda.
1.	Zabukošek Marija Razredni izpit čez drugi razred je položila
Celinšek Darinka, učenka 2. dekliškega razreda.
Popravnega izpita niso napravili:
iz I. mešanega	razreda:
1.	Regoršek Milan	2.	Vasle Ferdinand
3.	Suša Barbara
iz 1. dekliškega razreda.
1. Grosar Božena	3.	Poredoš Marjeta
2. Jegrišnik Silva	4.	Robar Angela
5.	Žnidarič Zora
iz II. mešanega razreda:
1. Deržek Zdenko	3.	Jagodič Gizela
2. Lavrenčič Stanislav	4.	Zoher Vladislava
XV.
Uspeh za šolsko leto 1938-39
po končanih popravnih izpitih.
USPEH			Razred						Skupaj		
	I.			l.	II.			2.			
	m.	ž.	sk.	ž.	m.	ž.	sk.	ž.	m.	ž.	sk.
Odličen		—	1	1							1	1
Prav dober . . .	—	1	1	3	—	2	2	5	—	11	11
Dober		15	3	18	13	8	2	10	10	23	28	51
Zadosten		5	9	14	15	11	4	15	12	16	40	56
Izdelali so		20	14	34	31	19	8	27	27	39	80	119
Niso izdelali ....	3	3	6	8	4	—	4	2	7	13	20
Neizprašani ....				1						1	1
Izgube pravico šolanja	2	—	2	1	1	2	3	—	3	3	6
Skupaj	25	17	42	41	24	1 10	34	29	49	j 97	146
XVI.
Završni izpit v septembru 1939.
K polaganju celotnega završnega izpita so se prijavili 4 kandidati in 2 kandidatinji, skupaj 6.
K polaganju popravnega završnega izpita se je prijavilo 5 kandidatov in 6 kandidatinj, skupaj 11.
Pismeni izpiti so se vršili 2., 4., 5., 7. in 9. septembra 1939.
Kandidati so dobili sledeče pismene naloge:
Iz Slovenščine: Polje, vinograd, gora, morje, ruda kupčija tebe rede.
Iz nemščine: Prevod nemškega besedila v slovenščino in slovenskega trgovskega pisma v nemščino.
Iz trg. dopisja: Poročilo o izvršitvi naročila. Prošnja za informacijo in poročilo o pošiljanju menice radi vnovčenja. Poročilo o pošiljanju izpiska iz tekočega računa. Okrožnica o otvoritvi trgovine.
Iz knjigovodstva: Knjiženje enomesečnega poslovanja industrijskega podjetja v obliki delniške družbe in letni zaključek po nemškem načinu dvostavnega knjigovodstva.
Iz trgovskega računstva: Zaključek kontokorenta z dvojno obrestno mero in diskontiranjem nedospelih postavk po nemškem načinu. Diskontni račun. Obrestnoobrestni račun pri izračunavanju končne glavnice obročnih vpliačil. Račun srednjega roka.
K polaganju ustmenega izpita so bili pripuščeni vsi kandidati in kandidatinje, razen ene, ki ni prišla k polaganju pismenega izpita.
Ustmeni izpiti so se vršili 12. septembra 1939.
Završni izpit so položili s prav dobrim uspehom 1 kandidatinja, z dobrim uspehom 3 kandidati in 2 kandidatinji, skupaj 5, z zadostnim uspehom 4 kandidati in 3 kandidatinje, skupaj 7.
Odklonjeni so bili s pravico do polaganja popravnega završnega izpita v junijskem roku 1940. 1 kandidat in 1 kandidatinja, skupaj 2.
XVII.
Završni izpiti v juniju 1940.
Z razpisom VI. Br. 14.923 z dne 15. aprila 1940. je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo razpored za završni izpit. V smislu ministrskega razpisa predseduje završnemu izpitu direktor zavoda g. Marinček Fran.
Izpraševalni odbor:
Predsednik: Marinček Fran, direktor.
Podpredsednik: Fink Konrad, profesor.
Člani:
Ažman Josip, profesor, za trg. računstvo.
Beg Dušan, profesor, za ekonom, geografijo in blagoznanstvo s tehnologijo.
Fink Konrad, profesor, za nemščino.
Janežič Anton, suplent, za slovenščino.
Lenasi Konrad, profesor, za knjigovodstvo in trg. dopisje.
K polaganju celotnega izpita so se prijavili sledeči kandidati(nje):
1. Berdnik Oton
2. Cvitanič Franc
3. Cuješ Stane
4. Jeriček Ivan
5. Kajtna Jože
6. Kapelar Maks
7. Kloos Alfred
8. Lavrenčič Stane
9. Ozimek Edvard
10. Pečovnik Janez
11. Pušnik Franc
12. Roglowitz Erik
13. Šoln Vekoslav
14. Šorn Mitrofan
15. Štok Milan
16. Brišnik Amalija
17. Crko Janja
18. Goriup Sonja
19. Gorjanc Marija
20. Gračner Štefanija
21. Jager Antonija
22. Kos Milica
23. Jeraša Avguština
24. Lesjak Vida
25. Pirtošek Nada
26. Stožir Kristina
27. Štravs Marija
28. Vaupotič Nada
29. Vipotnik Anastazija
30. Volovšek Terezija
31. Vršnik Milena
32. Zeilhofer Erika
33. Zorič Nada
34. Grobler Marija
K polaganju popravnega završnega izpita so se prijavili:
1. Celinšek Darinka, iz knjigovodstva.
2. Ogrinc Hugo, iz knjigovodstva in trg. računstva.
3. Dosedla Marija, iz trg. računstva.
K izpitu so bili pripuščeni vsi prijavljeni kandidati(nje), razen Grobler Marije, ki se ji v smislu toč. 3. čl. 4. Pravilnika dovoli polaganje završnega izpita v septemberskem roku 1940.
Pismeni izpiti:
Pismeni izpiti so se vršili 10., 11., 12., 13. in 14. junija 1940.
Pismene naloge iz posameznih predmetov so bile:
a) Prevod iz nemščine v slovenščino. — Der kaufmännische Briefverkehr ist die Gesamtheit der Briefe und sonstigen Schriftstücke, die sich aus dem Betriebe eines Handelsunternehmens ergeben. Die kaufmännischen Briefe dienen als ein wichtiges Beweismittel und bilden die Grundlage für die Eintragungen in die Handelsbücher. Daraus folgt, dass der Kaufmann die Briefe mit grösser Vorsicht und Gewissenhaftigkeit abfassen muss. Der Brief soll in klarer, kurzer und bündiger Ausdruckweise nur das enthalten, was man dem Geschäftsfreunde mitzuteilen hat. Alle überflüssigen, die Deutlichkeit störenden Worte müssen in ihm vermieden werden. Auch muss der Brief sprachlich
. richtig und in einem höflichen Tone abgefasst sein. Handelsbriefe werden gewöhnlich im Quartformate geschrieben. Für private Mitteilungen, sowie für kurze geschäftliche Mitteilungen verwendet man auch das Oktavformat, das dann auch »Memorandum« heisst. Für Eingaben an Behörden bedient man sich des Kanzleiformats.
b) Prevod iz slovenščine v nemščino: Gospod M. Guštin, Ljubljana. Naznanjamo Vam, da smo naročili danes svojemu tamošnjemu trgovske-
Iz slovenščine (10. junija).
Naša zemlja je naš narodni ponos in odpornost, Iz nemščine (11. junija).
mu prijatelju g. Gregorju Hostiču, naj povzame na Vas din 5197.50 per 16. julij. Ko prejmete obvestilo o trati nas blagovolite z val. per dospetek obremeniti in nas po izvršitvi obvestiti. Beležimo s spoštovanjem I. Lovšin in drug.
Iz trgovskega dopisja (12. junija).
1. A. Božič, Ljubljana, sporoča dne 8. junija 1940. I. Jerebu, Celje, da je odposlal na njegovo naročilo z dne 6. junija 1940. po železnici tovorno franko Celje na njegov naslov I. M. 20/25 6 vreč kave »Java«. Blagovno vrednost din 9.200'— povzame nanj per 3 mesece, nar. lastna, ter pošilja menico v akcept in ga prosi, da jo za Ljubljano domicilira. Hkratu ga prosi, da mu sporoči premoženjske razmere tvrdke A. Hribar, Celje, ki želi stopiti z njim v poslovno zvezo in	ga	prosi	za blagovni	kredit din 20.000 —.
2.	Trgovski	potnik 1. Sodin, pošilja dne 8. junija 1940. iz Zagreba	tvrdki
P. Hrastnik, Celje, št. 25/29 5 naročil. — Kot novega naročnika navaja tvrdko F. Bačič, Zagreb, in prosi, da se njeno naročilo izvrši kar najvestneje, ker je tvrdka solidna in bo rabila še večje količine blaga. Sporoča, da tvrdka M. Knez, Zagreb, sprejme naročeno blago le tedaj, ako ga prejme najpozneje do 20. junija 1940. Tvrdka B. Ružič, Zagreb, pa bi naročila večjo količino blaga, ako se ji zniža cena na 5°/0.
3.	A.	Tičar,	Ljubljana,	prosi 8. junija 1940. Ljubljansko kreditno	banko,
Ljubljana, za otvoritev nepreklicnega, 2 meseca veljavnega blagovnega akreditiva v korist tvrdke »Drava«, lesna industrija d. d, Osijek, za dobavo 3 vagonov ca. 90 mJ hrastovih hlodov prima, dolžina 6 do 8 ni, srednjega premera 50 cm, a din 250’— za m3 franko vagon Osijek, naslovljenih na spedicijsko tvrdko »Jugo-promet« d. d., Rakek. Akreditiv se obračuna v tekočem računu.
4.	B.	Dolenc, Trbovlje,	prosi dne 8. junija 1940. A. Šarabona, Ljubljana,
na njegov oglas v »Trgovskem vestniku* z istega dne za službo Knjigovodje. Prilaga prepis izpričevala o zavržnem izpitu na Državni dvorazredni trgovski šoli v Celju in navaja kot referenco svojega - sedanjega šefa V. Dežmana, Trbovlje, pri katerem službuje že peto leto kot pomožni knjigovodja.
Iz knjigovodstva (13. junija).
Surova bilanca industrijskega podjetja X d. d. z dne 30. novembra 1939.
Blagajna	370.000- -	300.000'-
Poštna hranilnica	400.000’ -	300.O00"—
Banke	400.000"—	700.000"—
Dolžniki	7UO.OOO-—	400.000- -
Upniki	500.000'-	800.000--
Dvomljivi dolžniki	40.000-—	10.000--
Rimese	200.000' -	100.000--
Fabrikacija	920.000--	1,010.000 -
Fabrikati	1,010.000--	1,000.000--
Surovine	900.000--	550.000'—
Pomožni materijal	200.000--	120.000"—
Kurivo	50.000- -	45.000--
Premičnine	40.000--	
Stroji	400.000 —	
Orodje	60.000- -	
Nepremičnine Plače teh. osob. in	400.000'-	
mezde delavcev	250.000- -	250.00C--
Prisp. za soc. zav.	30.000--	30.000-—
Poslovni stroški	120.000--	30.000"—
Rezervni fond		200.000"—
Amortizacija		100.000 -
Delkred. rezerva	10.000--	30.000-—
Dividenda 1938.	95.000--	120.000"-
Delniška glavnica		1,000.000 -
	7,095.000--	7,095.000'-
1 ./12.	Prodaja fabrikatov I. Knezu, Ljubljana, franko Ljubljana za din 100.000.—
polovico valuta 2 meseca, polovico per 2 meseca. Za menično golico se zaračuna izplačanih din 100—,
3./12.	Izplačilo dividend 1938. din 15.000'—.
5./12.	Knez sporoča, da je plačal pri pošiljki z dne 1 ./12. din 1 '500' — tovornine.
7./12.	Pošlje se F. Tratniku, Maribor, gotovih izdelkov za din 50.000'— v ko-
misijsko prodajo tovornine prosto Maribor. Plača se tovornine din 600' —.
9./12.	Prejme se od A. Breznika, Zagreb, surovin za din 50000'— in pomož-
nega materijala za din 20.000'— polovico valuta 2 meseca ali per kasa z 2% skontom, polovico proti bančnemu akceptu tovornine prosto. Banka si zaračuna '/z0 o akceptno provizijo.
10./12.	Izplačajo	se mezde delavcem din 10.000'— po odbitku prispevka za
socijalno zavarovanje din 200. -.
18./12.	Opominja	se zamudni dolžnik I. Kanc, Laško, na poravnavo računa. Zaračuna se	mu din 200'— zamudnih obresti in din 6 — za stroške opomina.
20./12.	Izplačajo	se mezde delavcem din 8.C00-— po odbitku prispevka za so-
cijalno zavarovanje din 160' — .
23./12.	Sklene se z dvomljivim dolžnikom A. Dolencem, Maribor, 50 °l0 porav-
navo. Dolguje din 10.000'— in nakaže protivrednost po Poštni hranilnici, podružnici Ljubljana. Poštna hranilnica potrjuje prejem	nakazila.
27./12.	Proda se I. Verliču, Ljubljana, gotovih izdelkov za din	90 000'— valuta
2 meseca ali per kasa z 2°/0 skontoni tovornine prosto	Ljubljana.
29./12.	Banka obvešča, da je izplačala akcept z dne 9. t. m.	po odbitku	din
300— diskonta. Zaračuna si din 30'— stroškov.
30./12.	I. Verlič,	Ljubljana, sporoča, da je plačal pri pošiljki z dne 27. t. m.
din 1000'— tovornine, ostanek bo nakazal po Poštni hranilnici, podružnici, Ljubljana, po odbitku 2°/0 skonta. Poštna hranilnica, podružnica, Ljubljana, potrjuje prejem nakazila. F. Tratnik, Maribor, pošilja prodajni račun, po katerem dolguje din 40.000'— valuta 2 meseca. V delno poravnavo pošilja menico din 15.000'— per 2 meseca.
31./12.	Izplačajo se mezde delavcem in plače tehničnemu osobju din 18.000 — po odbitku prispevkov za socijalno zavarovanje din 360'—. Izplačajo se plače pisarniškemu osobju din 12.C00'— in prispevki za socijalno zavarovanje din 2.160"—.
Tehnično vodstvo poroča, da se je porabilo v decembru surovin za din 100.000 —, pomožnega materijala za din 20.000' kuriva za din 2.000'—, skladišče pa je sprejelo gotovih izdelkov za din 150.000' — . Napraviti je letni zaključek po kalkulativni metodi. Odpisati je direktno pri premičninah 6 + 4%, pri orodju 50°l0; indirektno pri neprimičninah
3 + 1%, pri strojih 12°/0. Za naknadne izgube pri dolžnikih je dotirati 2 °/0 od vrednosti prodanih fabrikalov. Upoštevati je vnaprej plačane plače pisarniškemu osobju din 12.000'—, dolg na davku din 10.000 —, bančne obresti din 4.500' in diskont rimes din 1.000'—. V zalogi je gotovih izdelkov za din 200.000'- , v konsignaciji pa za din 20.000 —, surovin za din 295.000' , kuriva za din 2.000' , pomožnega materijala za din 85.000'—. Vrednost fabrikatov v fabrikaciji pa znaša din 15.000'—. Nalogo je izdelati po italijanskem načinu v primanoti, blagajniški knjigi in glavni knjigi. Napraviti je končni inventar.
Iz trgovskega računstva (14. junija).
1. Debet:
18. 1..............................din
3. 2. blago........................>
15. 4..............................»>
27. 7...............................»
19. 5,
1*. 8,
11. 6,
10. 9
franko
2.375'75 3.799-50 1.99975 4.000-25 1.540 — 3.685'— 2.689'25 3.957'25
31.
29.
14.
25.
27.
29.
23.
16.
Kredit:
12. saldo . 1............
 4..........
9...........
6...........
8...........
3. blago .
 5..........
din 6.700'— »	99975
» 1.453"— » 2.567"-» 1.999-75 » 3.689--» 2.009-50 » 888'-
blago...............
Izračunati je kontokorentne obresti po nemškem načinu brez prenosa kasneje dospelih postavk. Obrestna mera 10u/0 — 4'/2°l0, stroški din 37'—, '18°/o provizije, zaključek 30. 6., meseci kalendarično.
2.	London disk.	2.	2	po	3 ''2 °/0.
£	239,	—,	9,	per	23.	4.	i
»	199,	18,	19,	»	6.	5.	>	'la°lo provizije
»	109,	17,	3,	»	30.	4.	J
3. a) Izraziti je srebro čistine W. 6, 6, in zlato W. 1, 2, na metrični in ruski način.
b) Fakturna cena za 1 n je d 8 val. 2 mes. Prodajna cena za 1 kg val. 3 mes. je 28-50. Izračunati je prodajno ceno za 1 kg val. 2 mes. po % in paritetnem načinu. 1 £ = 186-—.
4. a) Izračunati je srednjo dospelost sledečih postavk: din 3.500-—val. 17.6., din 3.350-- val. 28. 8. in din 2.900-- val. 31. 10. Izhodišče 15. 7.
b)	Izraziti je angleški uspeh žetve 21 na ostale načine.
Na seji izpraševalnega odbora, ki se je vršila po čl. 33. Pravilnika dne
16.	junija 1940. se je ugotovilo, da so vsi kandidati oziroma kandidatinje, razen ene, ki ni prišla k polaganju pismenega izpita, pripuščeni k ustnemu izpitu.
Ustmeni izpiti so se vršili 17 , 18., 19., 20. in 21. junija 1940.
Po uspehih pismenega in ustmenega izpita sta izdelala z odličnim uspehom 1 kandidat in 1 kandidatinja, s prav dobrim 4 kandidati in 4 kandidatinje, z dobrim 8 kandidatov in 6 kandidatinj, z zadostnim 2 kandidata in 2 kandidatinji. Odklonjeni so bili s pravico do polaganja popravnega završnega /zpita v septembru 1940. 1 kandidat in 5 kandidatinj, za leto dni 1 kandidatinja, 1 kandidatinji pa se radi nenadnega obolenja dovoljuje ustmeni izpit v septembru 1940.
Seznam kandidatov (inj),
ki so položili završni izpit v septembru 1939.
Tek. It.	Ime	Čas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh pri završnem izpitu
1.	Čuješ Milan	15. avgusta 1923, Rogatec	Franc, postajevodja, Petrovče	zadosten
2.	Kač Ivan	15. jun. 1921, Sv. Lovrenc pri St. Pavlu pri Prelomu	Jožefa, posestnica, Sv. Lovrenc	zadosten
3.	Lah Mirko	27. aprila 1922, Maribor	Jakob, trgovec, Maribor	zadosten
4.	Murko Viktor	26. junija 1901, Maribor	Vid, trgovec, Maribor	zadosten
5.	Soderžnik Franc	14. novembra 1920, Oraz, Nemčija	Franc, bančni sluga, Celje	dober
6.	Srabotnik Davorin	3. nov. 1918, Sv. Štefan - Šmarje p. J.	Marija, učit. vdova, Celje	dober
7.	Vičar Leopold	11. novembra 1910, Beljak, Nemčija	Alojzij, oficiajal v. p., Šmarje pri Jelšah	zadosten
8.	Zagoričnik Stanko	24. januarja 1922, Drešinja vas	Fortunat, trgovec, Celje	dober
9.	Hofbauer Štefi	8. aprila 1923, Celje	Anton, trgovec, Celje	zadosten
10.	Klajnšek Vera	29. sept. 1923, Završje pri Varaždinu	Anton, gostiničar, Celje	dober
11.	Kovač Danica	27. dec. 1921, Sp. Duplje na Gorenjskem	Anton, delavec, Sv. Lovrenc nad Št.	zadosten
12.	Medved Kristina	4. maja 1920, Sv. Jurij pri Hrast.	Alojz, železničar, Marija Širje	zadosten
13.	Vogt Mela	22. septembra 1922, Wien, Nemčija	Emil, zas. uradnik, Slatina Radenci	dober
14.	Zabukošek Marija	30. julija 1923, Celje	Pavel, pr. urad. v. p., Celje	prav dober
Seznam kandidatov (inj), ki so položili završni izpit v juniju 1940.
Tek.!! ft. ||	Ime 1	Čas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh pri zavrženem izpitu
d	Berdnik Oton	16. aprila 1922,	Miha, tovarn, kovač,	dober
		Šoštanj	Šoštanj	
2.	Cvitanič Franc	13. septembra 1923,	Jurij, gostiln, in pos.,	dober
	Čujež Stanislav	Tolsti vrh-Drav.	Guštanj	
3.		14. marca 1921,	Jurij, železničar,	dober
		Rogatec	Rog. Slatina	
4.	Jeriček Ivan	21. marca 1922,	Ivan, pol. stražnik,	prav dober
		Bos. Kobaš	Celje	
5.	Kajtna Jožef	9. avgusta 1921,	Karl, posestnik,	dober
		Ogeče pri Rim. t.	Ogeče pri Rim. top.	
6.	Kapelar Maks	7. novembra 1922,	Franc, posestnik,	dober
		Loka pri Zid. m.	Velike Širje	
7.	Kloos Alfred	16. decembra 1922, Tolmin, Italij i	Neža, zasebnica, Lisce-Celje	zadosten
8.	Ogrinc Hugo	16. avgusta 1918,	Ludvik, železn. v p.,	zadosten
		Strgojnci	Starilog	odličen
9.	Ozimek Edvard	7. oktobra 1922,	Ivan, železn. v p., Prož. vas, Štore pri Pr.	
		Laško		
10.	Pečovnik Janez	22. decembra 1921, Zaloče	Roza, zasebnica. Dolenja vas-Št. Pavel	prav dober
11.	Pušnik Franc	27. januarja 1922, Hrastnik	Franc, rudar, Hrastnik	dober
12.	Roglowitz Erik	20. septembra 1922,	Franc, skladiščnik	prav dober
		Šoštanj	Šoštanj	
13.	Šoln Vekoslav	23. maja 1923,	Ivan, kovač,	dober
	Šorn Mitrofan	Šoštanj	Šoštanj	
14.		26. februarja 1923,	Marij i, zasebnica,	dober
	Štok Milan	Trst, Italija	Celje	
15.		6. julija 1921,	Jožef, žel. v pok.,	prav dober
		Bubnjarci	Celje	zadosten
16.	Celinšek Darinka	15. julija 1921,	Franc, gost. in pos.,	
	Črnko Janja	Mozirje	Mozirje	
17.		2. oktobia 1922,	Jernej, učitelj,	dober
		Ruše	Ruše	
18.	Goriup Sonja	23. oktobra 1923,	Franc, orož. nar. v p.,	prav dober
		Celje	Celje	dober
19.	Gorjanc Marija	5. maja 1923,	Marija, kuharica,	
		Budimpešta	Beograd	prav dober
20.	Jager Antonija	17. aprila 1922, Šmarje pri Jelšah	Janez, orož. nar. v p.,	
			Šmarje pri Jelšah	zadosten
21.	Kos Milica	12. januarja 1922,	Anica, pog. poštarica, Sv. Peter v Sav. dol	
		Sarajevo		odličen
22.	Lesjak Vida	26. avgusta 1921,	Peter, orož. nar. v p.,	
		Loka pri Žusmu	Dobova	
23.	Stožir Kristina	21. junija 1924,	Ana.sopr. m. mojstra	dober
	Štravs Marija	Zgor. Hud., Celje	Celje	prav dober
24		2. oktobra 1921,	Alojz, lesn. trgovec, Vrbje pri Žalcu	
		Trebča vas		
25	Vipotnik Anastaz	1. oktobra 1923,	Ivan, miz. pomoč.,	dober
		Celje	Celje	dober
26	Volovšek Terezija	14. oktobra 1921,	Ivan, posestnik Gornji grad	
		Gornji grad		dober
27	Vršnik Milena	20. avgusta 1923,	Franc, posest.ingost.	
		Gornji grad	Gornji grad	prav dober
28	Zorič Nada	28. februarja 1923,	Alojz, knjigovez, Celje	
		Krško		
Statistika dijakov za šolsko leto 1939-40.
			R a		z	C	d i			Skupno		
			I.		1.	II.			2.			
		m.	ž.	sk.	ž.	m.	ž.	sk.	ž.	m.	ž-	sk.
1. Število :												
vpisanih . začetkom Sol. leta		21	19	40	| 40	21	11	32	30	42	100	142
tekom » »		-	—	—	1	—	—	-	—	—	1	1
od teh je bilo : novincev		19	15	34	I 36	20	11	31	30	39	92	131
	ponavljalcev	2	4	6	5	1	—	1		3	9	12
Vseh je bilo vpisanih . . .		21	19 1 40		41 |! 21		11 | 32 |		30	42 i 101		143
Izstopili so	radi bolezni .											
odpuSčeni po čl. 44,												
	t. h Pravilnika								1		1	1
odpuščeni po § 31.												
zak. o sr. trg. šol.		—	—	—	—	1	—	1			1			1
umrli 			—	—	—	—												
prestop, v drugi zav.												
opustili šolanje . .		4	1	5	8	—	—	— I	2	4	11	15
Vseh je izstopilo ....		4	1	5	8	1	-	1	3	5	12	17
Koncem šol. leta je ostalo i		17	18	35	33	20	11	31	27	37	89	126
2. Starost:												
Rojeni leta 1920 			3	—	3	—	2	1	3 1			5	1	6
» »	1921 . . . .	1	—	1	—	4	2	6	5	5	7	12
» »	1922 		5	4	9	6	11	4	15	13	16	27	43
» »	1923 .	4	9	13	15	3	4	7	7	7	35	42
» *	1924		2	5	7	10	—	—	_	2	2	17	19
» »	1925 	|	2	—	2	2	—	—	— 1	-	2	2	4
	Skupaj . .	17	18	35	33	20	11	31	27	37	89	126
a. Narodnost:												
Jugoslovani			15	18	33	33	19	11	30	27	34	89	123
Nemci . .		1	—	1	—	1	—	1			2			2
Rusi . . .		1	—	1	—	—	—	—	—	1	—	1
	Skupaj . .	17	18	35	33	20	11	31 |	27	37	89	126
4. Vera :												
rim. katoliška			15	18	33	33	20	11	31	27	35	89	124
protestantovska			1	—	1	—	—	—	—		1	—	1
pravoslavna . 				1	—	1	—	—	—	—		1	—	1
	Skupaj . .	1 17	18	35	33	20	11	31	27	1 37	89	126
5. Starši dijakov so:												
javni nameščenci ....		1	4	5	11	4	1	5	8	5	24	29
upokojenci		2	—	2	2	3	5	8	8	5	15	20
	a) posestniki .	4	1	5	6	3	—	3	2	| 7	9	16
poljedelci <	b) najemniki .	—		—	—	—	—	—	—	1 —	—	—
	c) usluž. in dni.	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—		
	a) podjetniki .	4	6	10	5	3	—	3	3	7	14	21
	b) uradniki . .	—	3	3	—	1	1	2	—	1	4	5
	, c) delavci . .	4	—	4	2	4	—	4	2	8	4	12
	a) samostoj. .	2	1	3	4	—	2	2	4	2	U	13
trgovci	b) uradniki				1						1	1
	c) pomočniki .											
	a) samostojni											
poklici	b) pisar, osobje , c) delavci . .	_	_		_	_	_	_	_	L		
zasebniki		—	3	3	2	2	2	4	—	I 2	7	9
	Skupaj ....	17	! 18	| 35	| 33	20	! ii	1 31	| 27 1 37		| 89	126
			R a	z r	e d	i			^kiinnn		
		I.	I	1- i		II.	II 2.				
	m.	ž.	sk. j	ž.	m.	ž.	sk. |	ž.	m.	ž.	sk.
6. Starši stanujejo: v Celju 		5	4	9	8	8	2	10 1	8	13	22	35
v celjskem srezu ....	3	5	8	8	2	1	3	8	5	22	27
v ostalih krajih drav. banov.	9	9	18	17	10	8	18 |	11	19	45	b4
Skupaj . . .	17	18	35	33	20	11	31 |	27	37	89	126
7. Uspeh koucem šol. leta:											
odličen		—	—	—	1	—	—	—	—	—	1	1
prav dober .... ...	2	1	3	1	1 2	2	4	3	4	7	11
dober		6	4	10	18	1 11	1	12	8	17	31	48
zadosten		1	4	5	2	! 2	2	4	7	3	15	18
izdelali so		9	9	18	22	15	5	20 |	18	24	54	78
razredni izpit imajo ....	1	—	1	-	-	—	—	—	1	—	1
popravni izpit imajo		7	2	9	6	1 3	2	s	6	10	Ib	2b
niso izdelali		—	6	6	5	2	4	6	3	2	18	20
izgube pravico šolanja . . .	—	1	1	—	—	—	—	-	—	1	1
Skupaj . . .	17	18	35	33	| 20	11	1 31	27	37	89	126
XIX.
Naznanilo za šolsko leto 1940-41.
Za vpis v I. razred se prijavijo učenci(ke) tako, da oddajo osebno ali pošljejo po pošti v času od 26. do 28. avgusta 1940. izpolnjeno prijavo (tiskovine se dobijo pri šol. slugi za din 0.50), kolkovane z din 10.—, ki ji priložijo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list.
Ravnateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski pozvalo učence (ke), ki bodo izbrani, da se vpišejo v rokih rednega vpisovanja ter dopolnijo kolek za vpisnino z din 40.— na vpisnici in predložijo nadaljnje potrebne dokumente. Ostalim prijavljencem bo pa vrnilo njihove dokumente.
Po razpisu ministrstva trgovine in industrije I. br. 5689 - N od
15.	II. 1935. se bodo sprejemali na novo prvenstveno učenci(ke) iz srezov Brežice, Celje, Prevalje, Gornji grad, Konjice, Maribor desni in levi breg, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah ter iz samoupravnih mest Celje in Maribor. Iz ostalih srezov se bodo sprejemali učenci(ke) le, če bo v razredih dovolj prostora.
Redno vpisovanje za šolsko leto 1940/41 bo v dneh 2. in 3. septembra 1940., vsakokrat od 8. do 11.
V	I. razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili v predhodnem šolskem letu kot redni učenci (izvzemši bolezni in druge primere, o čemer odloči kraljevska banska uprava drav. banovine, VIII. oddelek) štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom, a nimajo pri vpisu več ko 17 let.
Učenci (ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odobrenjem kraljevske banske uprave.
Učenci (ke), ki so dovršili štiri razrede srednje ali njej podobne šole v inozemstvu, se smejo vpisati, če opravijo dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit polagajo na predlog direktorja po odobritvi kralj, banske uprave iz onih predmetov, katerih se niso učili ali katerih so se učili v manjšem obsegu.
V smislu 2. odst. § 22. zakona o srednjih trgovinskih šolah in pravilnika morajo učenci meščanskih šol, ki se niso učili nemščine, opraviti pred sprejemom v I. razred dopolnilni izpit iz tega jezika. K izpitu se prijavljajo od 22. do 25. avgusta direktorju šole s prošnjo, taksirano z din 30.— in opremljeno s prilogami: 1. izpričevalo o dovršeni meščanski šoli z završnim izpitom, 2. krstni (rojstni) list in 3. potrdilo o siromašnem stanju po čl. 5. toč. 6. odst. 7. zakona o taksah (radi oprostitve od nagrad članom komisije). Oni, ki ne predložijo potrdila o siromašnem stanju, plačajo za izpitne nagrade din 70:—. Ti dopolnilni izpiti se bodo vršili 27. avgusta.
Učenci (ke), ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati kot redni učenci.
V II. razred se vpisujejo učenci (ke), ki so uspešno dovršili I. razred na tej šoli. Učenci (ke), ki so dovršili prvi razred na drugi trgovski srednji šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja šole, na kateri so bili preje vpisani.
Učenci(ke), ki so obiskovali srednjo trgovsko šolo v inozemstvu, se smejo sprejeti po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave v drugi razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili, ali ki so se jih učili v manjšem obsegu.
Učenci (ke), ki so pohajali trgovske pomorske akademije, morejo prestopiti v dvorazredno trgov, šolo, ako položijo dopolnilni izpit.
K vpisovanju je prinesti:
a) Rojstni list.
b) Šolsko izpričevalo (za prvi vpis v prvi razred izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o zaključnem izpitu meščanske šole, ponavljalci in za II. razred zadnje letno izpričevalo).
c) Prijavo v 2 izvodih, lično izpolnjenih, eden izvod taksiran s kolkom din 50.—. (Prijave se dobe pri šolskem slugi po din 0.50 komad.)
č) Potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca (ke), če je temu davek predpisan. Ako so starši državni ali samoupravni (banovinski, občinski) uslužbenci, ki se jim predpisuje davek le od njih službenih prejemkov, jim izda to potrdilo urad, kjer prejemajo plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek tudi na kakšni drugi davčni osnovi, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada. Prošnje in potrdila o višini davka so zavezane taksi iz tar. post. 1., 3. in 4. taksne tarife (din 10.— in 20.—).
Šolnina, ki jo odmeri ravnateljstvo šole po skupnem davku po tar. post. 318a, I. skupina, se plača takoj ob vpisu za vse šol. leto.
d) Prispevek din 20.—- za šolsko leto po § 29. zakona o zdravstveni zaščiti učencev.
Učenci (ke), ki ne prestopajo v šolo neposredno iz druge javne šole, morajo predložiti uradno nravstveno izpričevalo.
Naknadni vpis sme samo v izjemnih in posebej opravičenih primerih dovoliti direktor šole do vštetega 30. septembra, če je kaj prostora. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati.
Razredni dopolnilni in popravni izpiti se bodo vršili: pismeni za oba razreda 28. avgusta, ustmeni pa 29. avgusta za drugi in 30. avgusta za prvi razred. Podroben razpored bo objavljen na razglasni deski. Prošnje za popravne izpite je kolkovati z din 10.— in din 10.— ter jih je vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta 1940.
Završni izpit	v septembru	1940 bo predvidoma pismeni	v času	od
2.—7. septembra,	ustni pa se	prične 10. septembra 1940.	Prošnje	za
završni izpit je vložiti kolkovane z din 10.— pri ravnateljstvu do 1. septembra 1940.
Šolsko leto 1940-41 se prične 13. septembra s službo božjo v farni cerkvi ob 8. Učenci (ke) se zberejo v šoli, odkoder odidejo skupno v cerkev. Po opravljeni službi božji se vrnejo zopet v šolo, kjer se jim razglasi urnik in disciplinski predpisi. Dne 14. septembra se prične redni pouk.
Ugodnosti absolventov dvorazr. trgov. šol. Izpričevalo o završnern izpitu nudi po čl.	2 pravilnika	ministrstva trgovine in industrije II.	br.
131850/N (Služb,	novine kralj. Jugoslavije z dne 15. maja	1934, štev.
111/XXVIII./247) in § 19 zakona o obrtih (Služb. nov. kralj. Jugoslavije z dne 9. novembra 1934, št. 262/LXXXI/558)dokaa; popolne izobrazbe za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta. Nadomešča tedaj učno dobo in pomočniško zaposlitev v trgovini.
Absolventi dvorazr. trgov, šol z opravljenim završnim izpitom uživajo po čl. 49. toč. 2 Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne
6.	sept. 1929 Dj. št. 36.400 ugodnost 9 mesečne voj. službe v stalnem kadru (dijaški rok) in ugodnosti napredovanja v rez. podčastnike in častnike po čl. 123. toč. 2. ter čl. 129. toč. 4. (gl. čl. 32., 95. in 96.). Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931 Dj. št. 23.060 — Služb, list z dne 8. I. 1932,
2.	kos.)
Prestop v trgovsko akademijo. Učenci(ke), ki so dovršili dvoraz-redno trg. šolo in položili završni izpit, lahko prestopijo na osnovi § 5. zakona o srednjih trg. šolah v III. razred trg. akademije, ako položijo po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. Br. 24287/N (Služb, list kos 66. z dne 20. avgusta 1932) predpisani dopolnilni izpit. Ta določba daje učencem (kam) dvorazr. trg. šol ugodnost, da morejo po dovršeni dvorazr. trg. šoli brez vsake izgube časa nadaljevati študije na trg. akademiji. Zlasti važna je ta določba za starše iz Celja in bližnje okolice, ki hočejo nuditi svojim sinovom in hčerkam višjo trgovsko izobrazbo. Njih otroci morejo študirati dve leti pod domačim nadzorstvom in ob manjših stroških, nato pa lahko nadaljujejo študije na trg. akademiji in, ko so to dovršili, tudi na Ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu ali drugi trgovski visoki šoli.
Opravljanje privatnih izpitov je dopustno na osnovi § 47. in 48. zakona o srednjih trgovinskih šolah po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. tor. 23.460/N od 21. VII. 1932 (Služb, list kos 66 z dne
20.	avg. 1932) na srednjih trgovinskih šolah osebam:
1. ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah;
2. ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, so pa bile
prej redni učenci(ke) srednje trgovinske šole, a so redno šolanje prekinile;
3. ki so izgubile pravico do rednega šolanja, ali so izključene iz šole.
Ravnateljstvo.
K“»1®-	Stran
I. Predavanja na šolskih proslavah....................................2
II. Stanje učnega osobja .	  ...	8
III. Letopis za Šolsko leto 1939/40....................................9
IV. Seznani učnih knjig, uporabljenih v Šolskem letu 1939/40 . 11
V. Pismene naloge . .	 12
VI. Stanje kabinetov in knjižnic................................  .	.	13
VII. Društvo »Šola in dom«............................................13
VIII. Dijaška društva :
a) Zavodno udruženje »Korotan«....................................14
b) 132. podružnica Ferijalnega Saveza.............................14
c) Podmladek Jadranske straže.................................... 14
č) Podmladek Rdečega križa........................................15
IX. Šolski sklad......................................................15
X. Ekonom, združenje za štedenje in kredit...........................15
XI. Poučne ekskurzije.................................................16
XII. Zdravstveno stanje učencev Šolskega leta	1939/40............. 17
XIII. Seznam učencevfk) koncem Sol. leta 1939/40 ..................... 18
XIV. Popravni izpiti za šolsko leto 1938/39 .......................... 21
XV. Uspeh za šolsko leto 1938/39 po končanih popravnih izpitih . 22
XVI. Završni izpit v septembru 1939 .................................. 23
XVII. Završni izpit v juniju 1940	...	   23
XVIII. Statistika dijakov za šolsko leto 1939/40 ....................... 29
XIX. Naznanilo za šolsko leto 1940/41 ................................ 30
»