462
Obrtnija.
Aluminij za grajenje ladij.
Vedno bolj se Siri poraba aluminija in njegovih zmesij za različne obrtne namene. Že dolgo se je mislilo na to, da bi se iz aluminija delale tudi ladije, ker je jako lahek. Pomislek, katerega so dosedaj imeli, je pač ta, da je jako malo prožen. Nedavno je pa izdelala angleška tvrdka Jazzow in drugovi torpedovko za francosko vlado, in komisija veščakov se je o poskusih ž njo izrekla jako povoljno.
Tudi previsoka cena nekoliko ovira občno porabo te kovine za ladijodelje, dasi je morska voda prav nič ne škoduje. Ker se pa vedno boljšajo načini za pridobivanja aluminija, je pričakovati, da kmalu ta pomislek izgine. Ze sedaj računajo, da bi torpedovka iz aluminija bila le za 3 °/0, to je kacih 9000 gld. dražji, nego jeklena. Ta razloček je pa že jako neznaten in pomorske uprave ga najbrž ne bodo dosti jemale v poštev.
V Franciji so zgradili tudi že jedno jadernico iz aluminija, ki se je pokazala jako dobro, več večjih in manjših ladij za kolonijalne namene se pa gradi, dočim je gori omenjena torpedovka prvi poskus porabe aluminija za vojno mornarico. Ta torpedovka je sicer najmanjše vrste, velika je le 14 ton. Dolga je 19 metrov, široka 28 metra in je 1.45 metrov globoka. Določena v to, da se z jednajstimi drugimi jednako velikimi torpe-dovkami vzame na krov velike vojne ladije „La Froudre".
Vsa ta ladija, ki je narejena skoraj vsa iz aluminijeve pločevine, v kateri je primešano 6 % bakra, tehta 2400 kilogramov. Spuščala se bodo v boji z omenjene velike ladije v morje. Hitrejša je za jedno šestino, kakor druge podobne ladije. Misli se, da ladija zaradi tega toliko hitreje gre, ker je lažja. Upa se pa pri večjih ladijah iz aluminija doseči še večjo hitrost. Omenjena torpedovka gre iako mirno, se ne trese, kakor se druge podobne ladije  pri naglem vrtenju  težkih strojev.    To tresenje   je
večkrat naravnost neznosno. Ker vse mornarične uprave skušajo doseči kolikor je moč veliko hitrost pri torpedo vkah, ni dvoma le, da torpedovke iz aluminija začno delati tudi drugod, ako jih več napravijo v Franciji. Za nekatere dele pri strojih na ladijah, za katere je želeti, da so lahki, že tudi drugod rabijo aluminij, da se doseže večja hitrost. Splošna poraba alumunija bode mogoča še le, ako se posreči napraviti kako zmes, ki bode prožnejša, nego so sedanje, in zatorej tudi trdnejša. Dosedaj se je dosegla največja trdnota proti prelomu 30 kilogramov na kvadratni milimeter. Pač se bode pa pri hitrem napredku tehnike v današnjem času kmalu dala doseči večja prožnost, morda pri neznatno večji težji. Vsekako ima aluminij še veliko prihodnjost, posebno ker je vedno cenejši.