L«TO VII. / STEV. 3 KRANJ, 16. JANUARJA 1954 GLAS v ENJSKE •REJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA fiT. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN r5 rT)ir)tit po tclefor>u_ Razgovor s tovarišem Martinom Koširjem o problemih občine Gorice Halo ... je tam predsednik občine, tovariš Košir? Zdravo! Veste kaj nas tare, tovariš predsednik. Nas je malo tu ▼ redakciji, zvedeli in napisali pa bi radi veliko. Zato smo ■klenili, da bomo vsak leden poklicali po telefonu po enega predsednika občinskih odborov na Gorenjskem in ga zaprosili, naj nam na kratko — v 5 minutah — pove kaj o *elu občinskega odbora in o občinskih problemih, načrtih... Ho, in najprej smo se obrnili na Vas in Vas prosimo . .. Tovariš Martin Košir se je rad odzval našemu vabilu. Naš občinski odbor se je v preteklem letu pogosto sestajal, kajti kil« je dosti problemov, ki ■uo jih morali sproti reševati. Na sejah smo razpravljali predvsem o razvoju kmetijstva. Popis živine v Preteklem letu je namreč Pokazal, da je število živine ▼ naši občini padlo. Velik vzrok za padec številčnega stanja živine so vsekakor zamočvirjeni travniki, ki segajo od Golnika mimo Te-netiš tja do Mlake. Na teh travnikih seveda ne more rasti kaj prida krme. Zato k« melioracija teh površin važna naloga občinskega od-kora v tekočem letu. Razen tega je bilo treba rešiti problem obeh kmetijskih zadrug v naši občini, v Goricah in na Trsteniku. Obe zadrugi sta gospodarsko politično precej šibki. V ,et« 1953 so odkrili v obeh ••kaj ljudi, ki so zabredli Y gospodarski kriminal. To J* »eveda omajalo zaupanje ^»"užnikov do zadruge. Za-*• 3« občinski odbor pre-**el iniciativo, da se obe »adrugi združita v eno, gozdarsko močnejšo. — To vprašaje, pa bodo dokončna resni zadružniki na svojih letnih občnih zborih. V preteklem letu smo se precej bavili tudi z investicijsko politiko. Gradili imo cesto od Tenetiš na Golnik in do sedaj vložili vanjo okrog 10 milijonov di-■arjev, ki smo jih dobili iz •kraj. investicijskega programa. V tem letu bomo z *eli nadaljevali in sicer na •ektorju Gorice—Golnik, ker je cesta iz Tenetiš do Goric v glavnem že dovršena. Rekonstruirali smo tudi cesto U Trstenika v Cadovlje. Z lastnimi sredstvi smo zgra-iill približno 800 metrov ce-»te. Ker pa nam je primanjkovalo sredstev, nam je priskočil v pomoč okrajni odbor s 300.000 dinarji, tako da kamo letos lahko nadaljevali a obnovo ceste od Cadovelj €• Zabelj. Precej smo razpravljali o gradnji nove šole na Trstenika. Za priprave smo do sedaj porabili okrog ,1 milijon dinarjev iz okrajnega investicijskega programa in preko 1 milijon dinarjev občinskega samoprispevka. V letošnjem letu pa smo gradnjo šole vnesli v naš gospodarski program. Davčno politiko nismo pretresli samo na sejah odbora, marveč tudi na zborih volivcev, ki jih je bilo v 1953. letu kar 12. Da smo pravilno razbili davek na posamezna gospodarstva, se vidi iz tega, da proti končni odmeri kmečke dohodnine skoraj ni bilo pritožb. Pritožili so se le trije kmetovalci. Do sedaj je v občini vplačanega že 99 odstotkov davka od kmečkih gospodarstev. Tudi obrtniki in drugi svobodni poklici so 100 odstotno poravnali vse štiri lanskoletne davčne akontacije. Največ preglavic pa nam v tem pogledu delata cerkvi na Trsteniku in v Goricah, ki še vedno dolgujeta 353.000 dinarjev iz 1952. in 1953. leta. V tekočem letu bo razen zgoraj povedanega, treba razmišljati tudi o pogozdovanju in popravilu gozdnih poti v naši občini Ra/en tega bo treba pripraviti načrte za vodovod na Trsteniku inv v Tene tisah, ker ti vasi do sedaj vodovoda še nimata. S pomladjo bomo morali spet razmišljati o uničevanju sadnih in rastlinskih škodljivcev, vendar to ne bo velik problem, kajti kmetovalci v naši občini imajo pravilen odnos do te stvari, kar so pokazali že v preteklih letih. Neposredno pred nami pa stoji zbor volivcev, kjer bo občinski odbor moral pred svojimi volivci položiti obračun svojega enoletnega dela. Hvala, tovariš predsednik. Pa še drugič kaj. Ce Vas ne bomo klicali mi, pa pokličite Vi nas. Ali pa naj še kdo drug kaj napiše o problemih in življenju' pri vas. Mi bomo to vedno radi objavili. Nekaj misli z okrajne konference na Jesenicah Mladinski kriminal, ki ga danes zasledujemo, ima svoje korenine v težkih vojnih letih. Najvišji odstotek mladih deli-kventov je ravno v tisti dobi obiskoval osnovno šolo. Seme, ki so ga zasejali okupatorjevi »pedagogi«, je mladino dokaj pokvarilo, otroci so nihali med šolo na eni in istarši na drugi strani. Vzroke za mladinski kriminal moramo torej v prvi vrsti iskati prav v tem. Mladoletniki so se 'prezgodaj oddaljili od nadzorstva staršev in zašli v slabo družbo, ki jih je zapeljala na stranpota. Za postopanje, pijačo in obiskovanje nočnih lokalov je seveda potreben denar, ti mladoletniki ga pa nimajo. To jih pripelje do tatvin, vlomov, goljufij, pobegov čez mejo itd. Prav tako pa imajo nekateri mladoletniki preodgovorne naloge v trgovini ali gospodarstvu, ki jim niso dorasli. Poleg tega jim manjka še strokovne pomoči in v prvi vrsti nadzorstva starejših uslužbencev. Seveda pa krivde za mladinski kriminal ne smemo iskati samo v slabi družbi, preodgo-vornih službah ipd. Brez dvoma je v velikih primerih dosti krivde tudi na starših, ki svojim otrokom verjamejo vsako laž, še več, dajejo jim celo potuho. Krivdo pa potem, ko je prepozno, zvračajo na učitelje, profesorje, mojstre itd. ter se skušajo otresti prav vsake odgovornosti. Številni so primeri, da mladi kriminalci izhajajo iz družin, kjer so starši vdani alkoholu, kjer so prepiri in pretepi na dnevnem redu. Prav tako mladinski kriminal raste v premajhnih stanovanjih in ob težkih materialnih pogojih. V stanovanjih, kjer se na malem prostoru gnete tudi deset ali še več ljudi, je po navadi leglo alkoholizma, zvodništva in razvrata. V samskih domovih je mladina večkrat prepuščena sama sebi, brez posebne vzgoje, pri njih je ustaljeno slabo mišljenje o družbi. Vse to pa vpliva na njihovo poznejše življenje. Kazniva dejanja zoper življenje in telo so storjena večji del pod vplivom alkohola. Zato je nujno, da oblastni organi poostrijo nadzorstvo nad prodajo alkoholnih pijač , mladoletnikom. Proti vsem, ki ne upoštevajo, da je mladini alkohol prepovedan, pa bi morali izreči ostre kazni. Le na ta način bomo lahko znižali število mladih kriminalcev. Mladina, ki se vda alkoholu, ni za nobeno delo, se odmika družinskemu življenju, postane demoralizirana. Zelo kvarno vplivajo na mladino tudi neprimerni filmi in pustolovski romani. Prav gotovo bi bilo na mestu, da se vsak dvomljiv film mladini prepove, ne pa, da napišemo »film je dovoljen, vendar ga ne priporočamo!«. Tako »zlato sredinstvo« lahko ogromno škoduje, po drugi strani pa je to obsodbe vrjed-na breznačelnost. Samo dvoje je možno, film je ali ni dovoljen, vse ostalo pa je samo zavijanje v slepo ulico. Prav tako bi morala kinopodjetja poostriti nadzorstvo pri vhodih pred dvorano in skrbeti za dobre filme. Seveda pride morda na enega dobrega najmanj pet slabih, te pa prepovejmo brez vsake sentimentalnosti, ne oziraje se na prazno dvorano. Le na ta način bomo lahko stvari koristili. Pri tem delu bodo morale mladinske organizacije, Društvo prijateljev mladine (zakaj ga pa imamo!) in razni krožki zelo veliko napraviti in najti pravo pot, da zmanjšamo mladinski kriminal. O vseh teh pojavih pri mladini so pred kratkim razpravljali na konferenci na Jesenicah. Predstavniki OLO iz Radovljice, pravniki, pedagogi, zastopniki industrijskih podjetij, občinskih odborov, LM so se sestali, da objasnijo naloge prosvetnih delavcev in skrbniških organov kot preventivnih organov in notranje uprave, kot izključno represivnega organa. Poiskali so vzroke mladinskega kriminala in ugotovili, da materialna škoda, ki so jo povzročila kazniva dejanja mladine, še zdaleka ni tako velika, kot dejstvo, da je v radovljiškem o-kraju 81 mladoletnikov zašlo na pot kriminala! Zato je konferenca sprejela vrsto predlogov, ki jih bo predložila Okrajnemu ljudskemu odboru. TEDEN DNI PO SVETU * Kmetijski problemi v kranjskem okraju O KAMNIŠKI »SOLIDARNOSTI« * KULTURNO ŽIVLJENJE , V DOMŽALAH * Gasilci pred občnimi zbori * »MALI DIKTATOR« * Okno v svet * V svetu filmskih zvezd * Za naše bralke * ZANIMIVOSTI * 2 podlistka * Sport Se o agrarni reformi Pripombe k pripombam Članek, objavljen pod tem naslovom v eni zadnjih številk našega lista, je izzval med Zi-rovci dokaj neupravičenega razburjanja. Zato je prav, da se tega vprašanja še enkrat vsaj bežno dotaknemo. Za človeka čiste vesti, ki ne vidi za vsakim grmom volka, •v r.: bilo v tom članku kaj razburljivega. V članku se je govorilo o problemu, ki je v kranjskem okraju zelo pereč, o milijonih, ki — žal še vedno — ležijo po tleh, ki pa jih marsikateri občinski odbor še ne zna pobrati. Članek načelne prirode z nekaj na slepo vzetimi konkretnimi primeri, ki naj bi razne trditve samo podkrepili, res ni vzrok za razburjanje in odklanjanje članka. Ce kdo odklanja članek, ali pa ga celo kvalificira kot popolno izmišljotino, pokaže s tem samo, da ni zmožen posameznosti ločiti od celote, od sa-1 mih dreves videti gozda. Ali pa je to samo potrdilo, da stari pregovor o mački in repu še velja. Prav tako kot občino Ziri, bi lahko navedli katerokoli občino v okraju. Zato je zlonamerno vsako govoričenje, da je to o-sebni napad na predstavnike žirovske občine, da je to rezultat osebnih sporov, da nekdo želi onemogočiti občinski ljudski odbor itd. Kje so napake, kako jih je treba poiskati in kako urediti, da bodo milijoni, ki leže na tleh, prišli na pravo mesto, to je osnovna tema članka. Take napake so tudi v občini Ziri. Vzemimo samo slučaj Pečelin. V tem primeru je bilo vodeno pod splošnim ljudskim premoženjem več zamlje- kot bi jo sicer moralo biti, v škodo privatnika Terezije Pečelinove in njenega sina. Mar to ni opozorilo, da z evidenco o upravljanju splošnega ljudskega premoženja nekaj ni v redu? Na drugi strani pa bo morala tudi občina Ziri skleniti z osebami, ki izkoriščajo splošno ljudsko premoženje, najemne pogodbe, jim to premoženje na dražbi prodati, ali te stvari urediti na kakršen koli drug zakonit način. Gledati pa bo morala, da od svojih 30 ali več takšnih primerov dobi letno nekaj sto tisočakov, ki jih bo verjetno znala koristno uporabiti. To je s svojo gospodarsko dejavnostjo že dokazala. Pri gospodarski dejavnosti pa so prav občinski odborniki najbolje občutili pomanjkanje denarnih sredstev, niso pa si vedeli na pravem mestu poiskati. Tako bi bilo treba razumeti že prvi članek o agrarni reformi in verjetno ga je tako razumel vsak, ki na ta problem ni gledal skozi očala osebnosti. Gorenjski teden slovesno otvoren V soboto popoldne je bil na Titovem trgu na Jesenicah slovesno otvorjen II. Gorenjski zimsko-športni teden. Po krajšem nagovoru predsednika Gorenjske smučarske podzveze tovariša Danila Bračiča, so smučarske patrulje ponesle k spomenikom žrtvam narodnoosvobodilne vojne spominske vence. Gostje pa so se nato odpeljali na Bled k otvoritvi nove vzpe-njače, ki je izmed vseh doslej pri nas zgrajenih najbolj prak- skakalnici. V nedeljo dopoldne pa je bil tek članov na 15 km, kjer je sigurno zmagal naš tekač številka 1, Matevž Kordež. Plasman posameznikov je bil odločujoč za sestavo državne reprezentance. Članice so tekle 10 km, kjer je zmago pospravila sestra prvaka pri članih, Ai-gela Kordeževa, ki zaenkrat še nima resne tekmice v smuškik tekih. Številna tekmovanja še tra- Kako zajeziti nedovoljeno obrt tična in najmodernejša. jajo in bodo zaključena šele ▼ Zvečer so bile prve tekme v nedeljo, 17. januarja s slavnost- okviru tedna in sicer skoki na no povorko nastopajočih smu- umetno razsvetljeni 35 metrski carjev. T predzadnji lanskoletni številki »Glasu Gorenjske« je bilo ■ned drugimi prekrški omenjeno tudi šušmarstvo. Ker se mi sdi, da je bilo v tem članku Premalo povedanega o tem problemu in ker se z nekaterimi ■tvarmi ne strinjam, sem se •dločil, da o tem vprašanju napišem nekaj več, vendar ne z »arnenom, da bi opravičeval *elo obrtne zbornice ali pa da bi kje drugje iskal krivca za tako močno razvito šušmarstvo, kakor je prav v kranjskem o-*raju. Želel bi, da bi se na to, *8r bom napisal, oglasil še kdo Tru5 iz vrst obrtništva, sindi- ata obrtnih delavcev, pred-stavnlkov oblasti, ostalih bral-°e,r in morda bi lahko svoje ^enje povedali tudi tisti, ki ** nedovoljen način opravljajo •brt. Prav gotovo drži to, da šumarstva samo z administrativami ukrepi ne bomo zatrli. Za-*^ ga bomo, če bomo skrbeli ** ustanavljanje novih in raz-"""iter obstoječih obrtnih obra-•T- S tem bomo ustvarili po- Teeijlno obvinišUe proizvodnje opravijo šušmarji goje za zaposlitev obrtniške delovne sile, tudi tiste, ki sedaj dela v industriji na nekvalificiranih delih. V okraju Kranj je leta 1939. odpadlo na 1000 prebivalcev 25 obrtnih obratov, sedaj pa jih je le 13. Obrt se ne razvija vzporedno ,s porastom prebivalstva. Ce upoštevamo še povečanje potreb po obrtniških izdelkih, je ta razlika še večja. V obrti izučena delovna sila se po končani učni dobi v veliki večini zaposli v industriji ali pa ostane (predvsem šivilje) nezaposlena, ker ne dobi dela v obrtnih delavnicah. Zasebni obrtniki v veliki večini (preko 70%) delajo sami oz. z vajenci, komaj 0.5 pomočnikov odpade na en zasebni obrat. Obstoječi o-brtni obrati socialističnega sektorja v večini primerov z ozi-rom na prostore, ne morejo razširiti svoje dejavnosti in zaposliti nove delovne sile. Potrebno bi bilo misliti na usta- navljanje novih obrtnih delavnic. Ljudski odbori naj bi skušali oskrbeti kredite za ustanavljanje novih in razširjanje obstoječih obrtnih obratov, tako kakor je o tem vprašanju začel razmišljati LOMO Kranj. Najmanj tretjino obrtniške proizvodnje opravijo šušmarji. Obstoječi obrtni obrati pa so kljub temu z izjemo nekaterih obrti, polno zaposleni. Za leto 1952 je bilo od skupnega števila obdavčenih obrtnikov 22.8% šušmarjev, katerih dohodek je fcnašal 11,7% skupnega dohodka obrtnikov, njihov davek pa je znašal 5.6% za obrtništvo predpisanega davka. Te tri številke kažejo kako nizko so obdavčeni šušmarji. — Skupno je bilo v letu 1952 obdavčenih 237 šušmarjev, kar pa je le del dejanskega števila šušmarjev v okraju. Pisec zgoraj omenjenega članka se ne strinja z obdavčitvijo šušmarjev. Mnenja sem, da je obdav- čitev samo prenizka. Vsak državljan je dolžan od svojih dohodkov prispevati za naše skupne potrebe, prav tako so dolžno to tudi tisti, ki na nedovoljen način opravljajo obrt. Zaradi tega, ker ne plačujejo davka na dohodek in promet proizvodov, ali pa ga vsaj ne plačujejo v taki višini kot legalni obrtniki, lahko konkurirajo o-stalim obrtnikom, dostikrat celo lastnemu podjetju. Ne mislim s tem reči, da v obrti ni potrebna konkurenca, le-ta pa naj se izraža v kvaliteti izdelkov pa tudi v cenah storitvam, vendar pod enakimi pogoji, pod enakimi obveznostmi do skupnosti. Za leto 1953 je bila predpisana akontacija davka na dohodek 143 šušmarjem, ki davek tudi plačujejo. Šušmarji, ki delajo za podjetja in trg. mrežo morajo dati svoje račune v registracijo upravam za dohodke. Samo en šušmar je predložil za več 100.000 dinarjev računov v registracijo. In takih je več. V (Nadaljervanfc na H. atraot) Zimski motiv iz Kranja. V dolini Kokre. H22 83 Kako zajeziti šošmarstvo (Nadaljevanje s 1. strani.) vajence teh strok določiti več- Beli premog in železarna emenjenem članku je zanimiva Je mesečne nagrade, da bi tako ugotovitev, da obrtna zbornica zainteresirali mladino za vklju- po tem vprašanju ni ničesar čevanje tudi v te obrti. Tako bi naredila, da ni prijavila niti uspeli povečati število kvalifi- enega šušmarja. Kaj je obrtna cirane delovne sile. Večina del NeUdai in danes Ko so proti koncu minulega stoletja stekle valjarne in predelovalni obrati v novi železar- gonu že poldrugo leto. Približno v istem času pa so v že- zbornica naredila, je razvidno na zasebnih gradnjah iz te stro- ni na Jesenicah> se je v polni lezami na Jesenicah pričeli z meri izrabljala vodna sila reke modernizacijo obratov, z rekon- iz njenega arhiva. Mnenja pa ke opravijo šušmarji, ki so si-sem, da je nesmiselno ugotav- cer v rednem delovnem odnosu Save s tremi velikimi vodnimi strukcijo plavža II., Ijati kdo prijavlja in kdo bi v gradbenih podjetjih in obra- turbinami za pogon valjam in pražilnih peči, petih kavperjev moral prijavljati šušmarje, ker tih, v prostem času pa delajo predelovalnih obratov. V zim- turbo vetril, Siemens Martinove smatram, da je 237 obdavčenih za svoj račun. Delovna sila se skih mesecih pa je vsako leto pe5i in ogromnih poslopij za šušmarjev v letu 1952 in pred- z delom v prostem času izčrpa, hudo primanjkovalo vode, tako, nove predelovalne obrate pisana akontacija davka 143 šu- posledica tega pa je padanje da SQ mogU obraU izrabiti le z dograditvijo električnega šmarjev v letu 1953, ter regi- storilnosti v rednem delovnem polov'ico deioVnega časa, vsled daljnovoda in trafopostaj iz strirani računi s točno navedbo času. Mislim da je vprašanje česar SQ ge za polovico zmanj_ Most proti Javorniku in jeseni- ko 50 let sodelovali'pri tej "ve zneskov in naročnika izdelkov, šusmarstva v tej stroki poseben šali tudi zaslužki deiaVcev( ki cam bodo dani vsi pogoji za liki delovni skupnosti Hidrocentrala Moste je v po- nicah, bodo z elektrifikacijo dane vse osnove za preusmeritev proizvodnje visoko kvalitetnih jekel. Tako je postala Železarna Jesenice glavni odjemalec gradnjo električne energije hidrocentrale Moste. V doglednom času bo Železarna porabila preko 100.000.000 KWh električne energije na leto. Kaj to pomeni, vedo najbolje stari železarji, ki so pre- zadosten dokaz tudi za kazno- problem. Ce ga dosledno pre- SQ delali na akQrd odpravo starih vodnih turbin in vanje. Popolnoma se strinjam, ganjamo, zavremo gradbeno de- Da bi te težave odstranili) so vključitev električnega pogona da mora postopek za kaznova- javnost, katero je spričo po- jeseni Jeta 1903 premestili dve v vseh obralih na Jesenicah in nje biti zakonit, vendar je do- treb po novih stanovanjih tre- valjčni progi v žeieZarno na na Javorniku. Ker je v per- stikrat težko zbrati vse dokaze, ba pospeševati, po drugi strani Javornik> ker pa je vodo še spektivnom planu tudi gradnja ki dajo organom za kaznovanje pa je nepravilno dopuščati su- vedno prirnanjkovalo, so v letu moderne elektropeči na Jese- zadostno osnovo za kaznovanje, šmarstvo, ki posameznim pri- |913 premestili tja še težko valj- Glede prijavljanja šušmarjev naša lepe zaslužke. Rešitev je .'no progo (Grobbstrecke) drži to, da obrtniki, še manj pa res v tem, da skrbimo za vzgo- Boj za eiektrično energijo je obrtna podjetja, zelo neradi pri- jo novega kadra. bil obenem tudi boj za obsta-javljajo šušmarje. Iz tega bi Nekateri šušmarji so prav nek železarske industrije na Je-mogel zaključiti, da zato ne predrzni. V Kranju je šuimar senicah. Ta zakulisni boj je tra-čutijo potrebe, ker so kljub šu- iz mizarske stroke (Stanko Per- jai več desetletij in se odražal imarstvu polno zaposleni, dru- čič, Cesta na Golnik), ki je za- predvsem v naporih za gradi-gi razlog pa je tudi ta, da no- poslen v podjetju, doma pa ima tev hidrocentrale v Mostah, čejo »zamere«. s strojem opremljeno delavni- Kranjska industrijska družba Največ šusmarstva je v stavb- co in je v popoldanskih in ve- v tem boju ni uspela zaradi na-nih obrteh in obrteh tekstilne černih urah zaposloval še osta- sprotovanja drugih državnih stroke. V vsej Selški in Poljan- le delavce - šušmarje (verjetno podjetij, za katerimi so stale ski dolini ni niti ene šivilje, jih še). Sušmarstvo omogočajo močne osebnosti takratnega porazen šiviljskega obrata »Skup- tudi nekatera podjetja, ki do- litičnega in gospodarskega živ- S polno elektrifikacijo se bo Železarna Jesenice močno pomladila. Dobila bo zadostno pogonsko silo za novo valjamo tanke pločevine, za novo žično valjamo in druge obrate. Glas naših bralcev Sedem na eno številko, toda na čigau račun Nujno sem rabil neke podat- cu« in kmalu za tem tudi odgo- ke, ki bi jih dobil na Okrajnem vor Direkcije PTT, ki me je ljudskem odboru v Radovljici, takrat še prepričal, da so temu Na telefonu sem obrnil številko, vzrok slabi telefonski aparati, ki sem jo našel v imeniku. Po prehitro vrtenje številk itd. Moj nost« na Cešnjici; edina šivilja voljujejo v prostem času upo- ljenja. Njim "seveda ni ~bil po Prvem klicanJu se ie gasila telefon pa ni pokvarjen in žte-v Poljanah je obrt odjavila, rabo delavnic, strojev in orod- godu nadaljnji razvoj železar- 'oj Prav tako ni šivilj na področju ja. Tudi zaposlevanje prilož- stav v tem delu države. Zele-občinskih odborov Zabnica in nostnih delavcev, ki so že ne- zarna Jesenice je morala po Preddvor. Vajencev je prav v kje zaposleni, ni redek primer, iskati druge manjše energetske oblačilni stroki največ. Potreb- Prav tako ni malo primerov, da vire, ki pa niso zadostovali ta-no bi bilo, da bi se v šiviljski obrtnik odjavi svojo obrt, po- kratnim, še manj pa poznejšim stroki v krajih, kjer te obrti tem pa naprej dela — šušmari. obratnim potrebam, ni, na nek način omogočilo, da Samo z administrativnimi u- Preskrba jeseniške industrije bi stalni šušmarji, ki pa imajo krepi res ne kaže preganjati z električno energijo se je poučno dobo in pomočniško izpri- šusmarstva. Vsi zato poklicani javila kot težak problem takoj čevalo, opravili mojstrski izpit faktorji, obrtna zbornica, ob- po osvoboditvi. Železarni Jesene glede na pomočniško dobo, lastni organi, kakor tudi obrt- niče je bilo po prvem petletnem da bi tako mogli dobiti obrtno na podjetja in obrtniki bodo planu odkazano skoraj 55% pro-dovoljenje. V stavbni stroki, po- morali to vprašanje skupno re- izvodnje železa in jekla v drža-sebno v zidarstvu in tesarstvu, siti. Predvsem pa je rešitev v kjer primanjkuje kadra, vajen- tem, da se ustvari pogoje za loge pa je nujno narekovala cev skoro ni. Pri lanskoletnem vsestranski razvoj obrtništva v čimprejšnjo izgradnjo hidro- arna nogavic v Lescah, pri vilke sem obračal prav po »šol- drgem Skladišče piva v Lescah, sko«, pa vendar nisem imel u- pri tretjem pa neko privatno speha. Torej trditvi, da so po- stanovanje v Radovljici. Nato kvarjeni aparati ne verjamem pa še dvakrat Tovarna nogavic, več. Morda mi bo drug odgovor Ker s prvo številko nisem do- pojasnil zakaj se to dogaja. Kdo bil OLO, sem zavrtel drugo šte- mi bo pa vrnil stroške za se- vilko, ki je v seznamu, pa se dem medkrajevnih pogovorov je oglasil nekdo iz Zapuž. Glas pa verjetno tudi PTT ne ve! iz privatnega stanovanja v Radovljici mi ni pozabil povedati, da se jim to primeri vsaj desetkrat na dan. Po sedmem neuspelem klicanju sem naprosil pošto, da me zveze z okrajem —r. —d. Iz Medvod vi Renlizaciin te ogromno na- — — - w.v.UJ».... V nedeljo so bile v Medvodah £-„ !: t gL°TJtJI?! in konco sem dobil zaželenega meddruštvene tekme na 25-me- vključevanju vajencev je uspe- sklopu našega celotnega gospo-lo povečati število vajencev tu- darstva. di v teh strokah. Kazalo bi za Ivo Miklavčič centrale v Mostah, katero so začeli graditi že v prvi gospodarski petletki. tovariša. trski skakalnici. Na start se je Pred dnevi je bil sličen član- javilo 12 mladincev in 4 člani, čič V »Slovenskim /poročeval- HfHetiiski svetovalec O uporabi umetnih gnojil O umetnih gnojilih in posku- ko uničili polega in rja. Zato žitu ravnemu, da bomo prišli tudi sih z njimi smo v zadnjih me- ne dajte več ko 100 kg dušična- secih že precej čitali, pa tudi tih gnojil. Šibkim deteljiščem na raznih sejah in sestankih se zabranajte v začetku rasti 400 dosti razpravlja o tem. Ker se kg razklejene kostne moke ali je zanimanje zanje zaradi ugod- Tomaževe žlindre ali 300 kg su- Opozorilo državljanom i Kriza električne energije je pričela že lansko leto oktobra meseca. Kritičen položaj ni samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih predelih n;tše države. Nizek vodostaj je povzročil ob- ob ugodnih vremenskih prilikah vsaj prvič dosegli prav dobre uspehe, ako bi pa to ponavljali brez vmesnega gnojenja s hlevskim gnojem, ali na manjkuje. travnikih vsaj s kompostom, bi bil uspeh vsakokrat manjši. Hranilne snovi umetnih gnojil se še najbolje izkoristijo, če jih posujemo v sledečih količinah: superfosfata 300 kg na Občinstvo je pokazalo veliko zanimanje, saj se je ob skakalnici zbralo nad 200 ljudi. Pri članih je zmagal Stane Bernard (Medvode), pri mladincih pa Jože Rotar (Ilirija). Tehnični rezultati: Člani — 1. Bernard 175,5 (19p — 20), 2. Stajer 166,5 (13,5 — 13,5), 3. Babnik 164,5 (13 — 14) vsi Medvode in 4. Žagar 140 (18,5p — 19p) Ločan. Mladinci: 1. Rotar 200,1 (19 — 18.5) Ilirija, 2. Krmelj 180 (17 — 17,5) Ločan, 3. Bergant 174.6 (14 — 14) Medvode. Iz Kamnika Praktični gospodinjski tečaj bo organiziralo Delavsko prosvetno društvo >>Solidarnost«. Lanski tečaj je zelo lepo uspel, vaiski, kjer je položaj še slabši. Trgovine v Kamniku so ob Zalo so bile tudi pri nas nujno sobotah odprte samo do 14. ure. potrebne omejitve porabe clek- Takrat tudi končajo z delom po ostale pa spo- tričnega toka. Opozarjamo dr- naših tovarnah in domov grede žavljane, podjetja in ustanove, bi marsikdo rad še kaj kupil. Na opisani način lahko pri- naj ne grejejo prostorov z elek- Kamničani ponovno izražajo že-Kako bomo pa ravnali, da bo hranimo vsako leto nekaj hlev- tričnimi pečmi in naj sploh z Ijo, da bi vsaj ena trgovina o-umetni gnoj le dopolnilo na- skega gnoja za del travnikov, elektriko čimbolj varčujejo! stala odprta do 17. ure. z gnojenjem v nekak kolobar? čutno pomanjkanje elektrike. Gre tu predvsem za gnojenje Hidrocentrale v Sloveniji proiz-travnikov, katerih samo z umet- vajajo že 35 odstotkov manj el. nimi gnojili ne moremo veliko energije kot ob normalnih po-izboljšati, dobiti morajo spr- gojih. Zato so morale zmanj- nih cen zelo povečalo, bi rad po- perfosfata in 200 kg kalijeve so- stenine, to pa s kompostum in šatl dobavo toka tudi industriji vedal še nekaj iz lastnih dolgo- li na hektar. Zato hranivo vam letnih izkušenj. bo detelja zelo hvaležna z obil- zadostuje komaj za orno zem- Z umetnimi gnojili so doseg- no košnjo. Krompirju dajte fos- lj0) ga bomo nadomestili z u-Ijivi največji uspehi le, ako se for v superfosfatu, nitrofoskalu metnimi gnojili> lo pa predvsem uporabljajo ta kot dopolnilo k ah »kas-u« v ze zgoraj navede-naravnemu gnoju. Sicer boste nem razmerju, tudi na bolj izčrpani zemlji Popolnoma pravilno pa bomo mogli dodajati hranila zemljiščem, ko bodo vsa preizkušena in bomo točno dognali, koliko in katerih snovi jim pri- hlovskem gnojem. Ker zadnji pri žitih, sejanih v deteljišča in za okopavinami, ki so bile našim £noJene s hlevskim gnojem. Eno tretjino nakazanih količin potrošimo jeseni, mladi. in številne tovarne širom po Sloveniji ne obratujejo. Prav tako ne odvajamo elektrike Avstriji, čeprav smo zato pogodbeno vezani. Slovenija daje precejšnje količine energije Hr- Z pri prelistavanju brošure ^Gradivo za razpravo o ukrepih v kmetijstvu in R Z M! i Š £, J/1M J rt o brošuri: „Gradivo za razpravo . . ." ha, razklejene kostne moke ali gozdarstvu v kranjskem okra- Tomaževe žlindre 400—500 kg ju«, ki jo je pred kratkim iz- (od teh dveh rastlinskih hranil dal okrajni ljudski odbor, nam učinkuje v prvem letu kvečje- pade v oči, da je kranjski okraj mu dobra polovica, kar je se- agrarno prenaseljeno področje, Sloveniji (ne glede na to, da za gospodarsko korist, za dra veda odvisno tudi od časa po- saj odpade na enega kmečkega imamo rodovitne predele v sipanja tor od vlage preko le- prebivalca le 1,3 ha kmetijske Prekmurju, ob Sotli, Krško po gocene devize. V brošuri je na- rana kmetijska proizvodnja sama po sebi nujna. Od kmetijskih organizacij in združenj in končno od vseh, ki jim je do tega, da se kranjski okraj gospodarsko vsestransko razvije, je odvisno, kako in kdaj bodo uspeli našemu kmetovalcu prikazati gospodarske prednosti vedena kalkulacija za semenski novega načina proizvodnje. To ta), kalijeve soli 200 kg, apno- površine1, kar je približno 3 krat lje itd.) pridela na enega krneč- krompir. Ce vzporedimo dohod- pa moramo storiti čimprej, če vega dušika 200 kg, raznih soli- manj od evropskega povprečja kega prebivalca le 585 kg žit, trov (laže topljivih - dušična- in 15 krat manj od povprečja v medtem ko je evropsko pov- sadil na enem ha tih gnojil) pa le do 150 kg na Združenih državah Amerike. prečje 18 krat višje, Vojvodina krompir z dohodki. ke, ki jih je imel kmet, ki je nočemo, da se bo še naprej vsak semenski kmet vbadal z vsemi mogočimi ki jih je (nerentabilnimi) posli in se zapiral v ozko lupino naturalne imel kmet, ki je na isti povr šini posadil navaden krompir, proizvodnje, so prvi večji za 216 do 297 tisoč Ce pogledamo dinarjev. strijske stanje indu-proi/.vodnje v okraju hektar. Te po možnosti posipa-| Razen tega v okraju skoraj pa pridela na enega kmetij sTce-mo v dveh obrokih, pri krom- nikjer ni dobrih pogojev za ga proizvajalca 4.720 kg žitaric, pirju je najbolje pognojiti »/J ob pridelovanje žitaric, čeprav Je Ce pa za sejanje žit ni na-sadltvl, ostalo pa pred osipa- pod žiti 46,4 odstotke vseh ob- ravnm pogojev, jih ne moremo njem. Nitrofoskala posuj te 400 delovalnih površin. Temu pri- ustvariti umetno (do nekje mere kg ob saditvi in dodajte še 100 kg superfosfata in 120 kg kalijevo soli. [kmetijske proizvodnje, odpade vredn0st donosa z vrednostjo sadovnjaki (Preddvor, Besnica). skemu povprečju), posebno pa Annoni dušik in nitrofoskal na žita le 7-59 odstotkov. Na- donoSa kake druge kulture, ka- Seveda z mnogo večjo skrbjo za če upoštevamo potencialne mož-trosite in dobro zabranajte še sprotno pa je pod vrtninami le teri zemljišče bolj ustreza.) Kot njihov razvoj, kot so jo poka- nosti za razvoj industrijske pro- Veliko več dohodka bi lahko in razmerje med kmetijskimi meren je tudi učinek. Od celo- %e vendar z velikimi stroški, ki na posameznih področjih okra- in ostalimi proizvajalci (29,9°/o kupnega narodnega dohodka iz Se narastejo, če primerjamo ja prinašali kmetovalcem tudi proti 70,1%, kar ustreza evrop- prert setvijo, ostala gnojila lah- 23,1 odstotek obdelovalne povr- primer vzemimo Švico. V Švici, ko trosite tudi ob setvi, a teže šine> v narodnem dohodku pa ki je dokaj podobna Gorenjski, g0 večjim prizadevanjem v bor topljive posujte že prej. ( vrtnine predstavljajo 21,58 od- porabijo pri vzgoji grobih žita- ' stoikov vse kmetijske proiz- ric (pšenice skoraj ne sejejo) vodnje.1) Upoštevati je treba, da dvakrat več umetnih gnojil kot Danska, vendar kljub temu nižji kot na Dan skem. Iz zgornje primerjave med ži Zgoraj navedene količine so najprimernejše za srednje gnojeno zemljišče, zato vzemite za dobro zemljo manj, za, ! močno izčrpano pa nekaj več | 1) V odstotkih površin pod od nakazanih količin. Posebno žiti in vrtninami so zajeta vsa previdni bodite pri uporabi du- zemljišča (državna, zadružna in taricami in Vrtninami vidimo, šičnatih gnojil. Žitom, ki so privatna), medtem ko 30 v na- da se gospodarsko mnogo bolj sejana za močno gnojenimi o- rodnem dohodku upoštevani sa- izplača gojiti intenzivne kultu-kopavinami ali v deteljišča, mo privatniki. Vendar so pri- re. V prvi vrsti vrtnine, saj so trosite samo fosforna in kalije- merjave dokaj točne. Ce bi tržišča za te proizvode v ne-vn gnojila, ako bi pa bili po- všteli državni in zadružni sok- posredni bližini proizvajalcev /ali kmetovalci doslej in z mno- izvodnje, potem nam zaostala kmetijska proizvodnja zgleda bi proti različnim sadnim škod- temvečji anahronizem v našem ljivcem celotnem gospodarstvu. Izredno važna gospodarska Potencialne možnosti za raz-je Pridelek dejavnost v okraju je zivino. voj industrije v okraju so veh- reja. Vrednost živinorejske proizvodnje predstavlja več kot polovico (53.88 odstotkov) vseh (privatnih) dohodkov iz kmetijstva. Za razvoj te panoge so v okraju lepi pogoji, posebno, ker je krmska baza zelo močna. To so vse panoge, ki zahteva- ke in bi zahtevale podrobnejšo analizo v kakem drugem članku. Ko pa že gov?r'-~u o tem. je treba poudariti, da bi'razvoj teh proizvajalnih panog nedvomno precej vplival tudi na razvoj kmetijske proizvodnje. Razbremenil bi vas odvisne delovne sile in ustvaril boljše po- sevki šibki vsled neugodne zi- tor tudi pri narodnem dohodku, (Kranj, Tržič. Skofja Loka). Iz- J9 dosti dela. toda hkrati pano- goj, za vsestranski gospodarski me ali kasno setve, dodajte tem bi verjetno morali napraviti ne- plačalo pa bi se tudi povečati ge 50 - 100 kg lahko topljivih kaj korektur v prid žitaricam, površine pod semenskim krom- dušičnatih gnojil v dveh obro- toda ne toliko zaradi večjih do- pirjem in drugimi (krmskimi) kih. Samih dušičnatih gnojil ži- nosov, kot 7.aradi nekaterih iz- rastlinami, po katerih je pred tom ne smemo trositi, ker bi redno zanemarjenih ekonomij, vojno Gorenjska slovela že da- jih zaradi enostranskega gnoje- na katerih bi sicer morale ra- leč po svetu. Tu ne gre samo velikih ne! Spričo kvalitete torišče dela nja zlasti v vlažnejših letih lah- sti vrtnine, pa raste le plevel, za obnovo slovesa, marveč tudi zemljišč v okraju je specializi- ge, ki so edine zmožne povečati razcvet vasi. In končno še to: narodni dohodek in zagotoviti ce bi reševali gospodarske pro- tržne viške. bleme občine v tem širokem o- Iluzorno bi bilo namreč iskati kviru, bi prenekateri občinski tržne viške v žitaricah. Vsaj odbori šele našli svoje pravO S. B. TEDEN DNI PO SVETU GOSPA LUCE SE JE VRNILA V RIM Ameriški veleposlanik v Italiji ga. Clara Lpce se j« vrnila v Rim. V VVashing-tonu je končala posvetovanja, nato pa nenadoma odpotovala. Ga. Luce meni, d« je Italiji ob njeni vladni krizi neobhodno potrebna. IZGON VELEPOSLANIKA Egiptovska vlada je sklenila, da opozori turško vlado, da je njen veleposlanik Tuga j a v Egiptu nezaželea-V Ankari poudarjajo, da je ta sklep napravil izredno neugoden vtis in da je poslabšal že tako slab položaj, zaradi zaplembe premoženja turških državljanov, ki žive v Egiptu. Smatrajo, da s* ta dejanja nova politika Egipta do Turčije. PELLA ODKLONU MANDAT Bivši predsednik italijanske vlade Pella je odklonil mandat za sestavo nove italijanske vlade. Odklonil ga je zato, ker ni dobil podpore obeh parlamentarnih skupin demokrščanske strank*. Pella Nato je mandat sprejel Fan-fani, vodja demokratske iniciative demokršč. stranke. Vendar tudi njemu zaenkrat še ni uspelo sestaviti vlade in zato pričakujejo, da bo tudi on moral vrniti mandat. Baje so Amerikam 1 s Pellovo odklonitvijo zelo ne-zadqvoljni. NESREČA »COMETA« Na poletu iz Rima v London je strmoglavilo anglešk© letalo na reakcijski pogon tipa »Comet«. Pri nesreč: je Izgubilo življenje 30 potnikov in 6 mož posadke. Letala še niso našli. TITO BO OBISKAL TURČIJO Predsednik republike maršal Tito bo v prvi polovici tega leta na povabilo predsednika turške republ. Djelala Bajara obiskal Turčijo. EISENIIOWERJEVA POSLANICA Predsednik ZDA je poslal kongresu poslanico, v kateri poudarja, da Organizacija združenih narodov zasluži vso podporo. Ko govori o zunanji politiki, pravi, da je svoboda Amerike tesno povezana s svobodo drugih ljudi. Dalje navaja, da je v svetu nastopila velika strateška sprememba, ker prihaja pobuda v ameriške ro- Eisenhower ke. Zato je treba nadaljevati z vojaško pomočjo drugim državam, gospodarska pomoč pa se lahko zniža. Zatem je želel, naj kongre d., konstruktiven odgovor na sovjetski predlog o miroljubni uporabi atomske energije, ki bi oddaljil svet od pogubne atomske vojne. 01 AS flORENJSKK Prizor z novoletnih otroških prireditev v Tržiču Je »Solidarnost« popustila, ali je popusti solidarnost ta kul- »Ka- ^anvniška »Solidarnost« je kar Pridno začela svojo letošnjo gledališko sezono in je z obema Uprizoritvama doživela lepe ^Pehe. Posebno razveseljivo je, . a so želi priznanje domači 'Sralci, kej. je na kamniškem 0tn uresničitvi trdnega ga Programa, ne bi mo- glo priti do takih prekinitev delovnega poleta. Ne smeli bi dopustiti, da propade iniciativa za režijo »Hasanaginice«, a težnja, da bi dobili režiserja iz Ljubljane, čeprav v takih prilikah konstruktivna, pomeni zelo ostro kritiko kamniškega režiserskega kadra. V korak s starejšimi namerava stopiti tudi mladi oder »Solidarnosti«, ki v okviru gimnazijskih članov pripravlja za zdaj dve, kasneje pa še dve igri, od teh dve otroški. Kadar premostimo take težave, se pojavijo pa druge. Prepisovati je treba vloge, ni kostumov, manjka tega in onega, toda dobra volja premaga vse. Manjka samo vnetega organizatorja, ki bi vse te pomanjkljivosti sproti videl in na nevsiljiv način dosegel nadaljnji dvig. Morda imajo prav tisti, ki menijo, da se vse to dogaja, ker je treba za vsako stvar prav lepo prositi in moledovati, preden kaj uspeš. Toda, zdaj ni čas za pisanje pripomb in pritoževanje, kajtt sneg nas vabi za oder in na vaje. Saj so prav doseženi uspehi najlepša vzpodbuda k novim podvigom. Ce bi pazili samo nanje, bi kritiki sicer imeli ničev posel, vendar jim dajmo raje posla — ob analizi prirejenih predstav. Lah Avguštin. LU na Jesenicah Z reorganizacijo bivšega SKUD »Tone Cufar« v delavsko prosvetno društvo »Svoboda« je prišla tudi jeseniška Ljudska univerza do pravega izraza. Ze lansko leto je imela redna tedenska predavanja, na katerih so predavali priznani domači in ljubljanski predavatelji. V lanskem letu je bilo 21 predavanj s povprečno udeležbo 110 poslušalcev, skupno pa je obiskalo predavanja 2315 ljudi. Predavanja Ljudske univerze v letošnji sezoni pa je otvoril član CK ZKS tov. Ivan Regent, ki je govoril o tržaškem vprašanju. Sledilo je strokovno predavanje znanega slovenskega športnika prof. D. Ulage, ki je govoril o osvojitvi najvišje gore na svetu. Predavanju, ki je bilo opremljeno s slikami na epidioskopu, je z izrednim zanimanjem sledilo nad 400 poslušalcev. Ing. Milan Marolt je govoril o francoski težki industriji v Alzaciji in Loreni, prof. Anica Primožič pa o vtisih iz Londona. Zadnje predavanje je imel zopet profesor Drago Ulaga, ki je ob slikah in filmu o smuških poletih v Obersdor-fu, seznanil občinstvo s smučanjem nekoč in danes. Tudi za to predavanje je bilo izredno zanimanje in dvorana doma »Svobode« je bila polno zasedena. Nadvse razveseljivo pa je dejstvo, da je bilo med poslušalci veliko mladine. Poleg rednih tedenskih predavanj pa je jeseniška ljudska univerza organizirala v letošnjem letu tudi jezikovne tečaje za angleščino, francoščino in nemščino. Obiskuje jih nad 100 Jeseničanov. Tečaji bodo trajali do konca šolskega leta, s pričetkom prihodnjega šolskega leta pa bodo ponovno organizirani. Delo jeseniške ljudske univerze je brez dvoma velikopotezno, saj prekaša s svojimi uspehi ostale Ljudske univerze v Sloveniji. OBRAZI IN POJAVI Protekcija Dolgo ju že nisem videl, šele pred kratkim spet. Sta simpatičen zakonski par, toda malce nesrečen. On je že nekaj mesecev v bolnici, ona pa živi od dela moževega bolniškega prejemka. Seveda ne živita v obilju. Vsak dinar morata skrbno obrniti, preden ga potrošita za to ali ,ono. Bolezen zahteva mnogo denarja. Imata tudi težave s socialnim zavarovanjem. Malo je upokojencev, ki s socialnim zavarovanjem nimajo težav. To res ne bi bi zaslužilo tehle vrstic, če njune težave ne bi bile posebne narave. Gre namreč za naš „priljubljeni" pojav, ki ga poznamo pod imenom birokracija. 2e tri mesece čakata na rešitev neke prošnje za dodelitev pokojnine z ozirom na trajanje sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju. Ker je prošenj mnogo in jih ne morejo reševati dovolj hitro, jih kar numerirajo in nosilcu povedo, kdaj bo prišel na vrsto, da ne bi hodil zastonj spraševat. Tako se je zgodilo tudi njima. Preden sem ju srečal, je bila na vrsti že številka 259. Njuna številka je 260. Od takrat sta pretekla že dva meseca. Rešitve še ni. Tudi ni nobenega odgovora. Kako to? Jasno! Njuno številko so obšli, ker imajo druge številke »prioriteto", ker imajo njihovi podpisniki čveze, dobra prijateljstva in so sploh važnejši. Onadva, ki nimata prioritete, bosta morala še malo čakati. I ,' Nekoč so pisarniške šablone mnogo bolj odločale o ljudeh: pri službah, premestitvah, povišanjih, plačah itd. Danes vse bolj odloča tu svobodna ponudba in povpraševanje, razpisi, konkurzi itd. — vse to v okviru zakonskih določb. Napisal sem „vse bolj", zakaj to še ne velja povsem. Nekaterim, ki so bili včasih navajeni pisarniškega izbiranja in sklepanja, novi načini niso všeč. Kako naj bi jim bili, ko pa tako nikamor ne prideš, „zakaj smo se pa končno borili" itd. Vse tisto, kar je prej opravljala birokracija po svojih tedaj zakonitih poteh, bi danes radi dosegli po svojih nezakonitih kanalih, preko poznanstev, zvez, stricev in podobnih prilastkih važnosti in zasluž-nosti. Nek funkcionar {mi je še pred dnevi dejal z obžalovanjem: — Veš kaj? Najmanj 30 odstokov svojega časa porabim za same intervencije. Ljudje prihajajo k meni in mi pripovedujejo o tem, kako jih kje zapostavljajo, ker dajo prednost drugim. Pri tej protekciji, ki je zavladala že vsepovsod, človek kratkomalo ne more drugače, kakor da izkoristi svoje zveze in vpliv ter posreduje za tiste, ki se jim godi krivica. Seveda ne gre za krivico. Njegovim ščitencem seveda nihče ne odreka pravice, le drugim dajejo prednost. Prav je, da se prijatelj zgraža nad tem. Toda, ali je prav, da tako pogosto intervenira? Ali s tem tudi sam ne ustvarja protekcijo? ABC GORENJSKI PJOjNJR Dragi pionirji ! Iz Kamnika Na ljudski univerzi je zvezni poslanec tov. Tomo Brejc predaval o naših izseljencih v zapadnih evropskih državah. Poslušalci so z zanimanjem spremljali njegovo predavanje. Skrb za kulturni napredek Delo »Svoboif«« v Domialah v preteklem tešu Svoboda v Domžalah je bila program. »Svoboda« je sodelo- g:> navado. Ob pr.'ki, ko so v tRtanovljena 9. decembra 1952. vala tudi pri raznih prireditvah I) ,mžaiah gostovali pka svoboda pitA/eJa celot- *°\ekaijt-vega »Desetega bra- novljen godalni orkester, ki je no organizacijo. Gostje so bili •H Delo je doživelo 5 ponovi- prav tako sodeloval ob raznih prav zadovoljni. "ev- Zatem so pripravdi Gob- prilikah, posebno pa še pri ope- ,°v" opereto »Planinr.ka :oža«, reti »Planinska roža«. Tudi tam- s° jo kar štirinajsvkrat upri- buraški zbor je pridno delal. £0rdi na domačem ouru sedem- V okviru »Svobode« sta bila rat pa so gostovali z njo po organizirana jezikovna tečaja za 0,c,'liŠkih krajih angleški in nemški jezik. V oba V okviru občinskega festiva- tečaja se je vpisalo precej slu- a> ki je trajal ves teden, so šateljev. Pevski zbor je skupno . ^e uprizorjene štiri mladinske z orkestrom priredil — vokal- ,gre, odrasli pa so gostovali z no-instrumentalni koncert, s »Pri belem konjičku«, katerim je gostoval na Viru. *Dr« in »Za stanovanje gre«. Zbor je naštudiral tudi samo- prizadevanja tov. Privškove po- k ljudska univerza je preskr- stojen vokalni koncert. Gosto- sluJe zelo vzorno. e'a 10 predavanj dz najrazno- val je na Krumpenai in na V preteklem letu je bil ob- *8tnejših področij znanosti. — okrajnem festiv >. t v Giosup- novljen gledališki oder. Na njem "isk je bil zadovoljiv. l'%nm Na tekmr»r,i>u pevskih so namestili mostovže, zavese, ..V teku leta je bilo 7 kolek- /i -rov !.iubijan ;!c.»r,a okoliškega .izboljšali električno napeljavo lVr)ih proslav, pri katerih je oktaja, ki je bi'o v K nnniku, ter nabavili in preslikali naj- ^Voboda« prispevala kulturni j. dosegel domžalski zoor dru- nujnejše kulise. Svoboda v Domžalah tudi na najmlajše pevce ni pozabila. Pionirji so priredili pet samostojnih koncertov, ki so lepo uspeli. Tudi Prešernova knjižnica v Domžalah prav lepo napreduje. Bralci si prav pridno izposojajo knjige. Knjižnica nabavlja sproti vse knjige, ki izidejo. Zaradi Gotovo ste že hudi name, ker se toliko časa nisem prav nič oglasil. Veste, v teh dneh sem se potepal po naši Gorenjski. Veliko krajev sem obiskal. Bil sem priča vašemu novoletnemu veselju in še jaz sem se kar za deset let pomladil. V Kranju sem si ogledal Trnuljčico in še Vesno, naš novi slovenski film, sem videl. V naslednjih dneh pa sem se pridružil našim smučarjem in mahnili smo jo proti Veliki planini nad Kamnikom. Smuči sem odložil kar na žičnico, da sem potem laže hodil. Družbo so mi delali pionirji. Mislil sem, da bom srečal tudi Kek-ca, pa jo je gotovo spet pobrisal na Krvavec. Vsaj kranjski pionirji so mi zadnjič pisali, da so ga videli tam. Ko smo prispeli na vrh, sem povabil mlade smučarje v prijetno pastirsko kočo, da so mi čez nedeljo delali družbo. Podnevi smo se smučali, zvečer pa sem jim pripovedoval vse mogoče zgodbe. Zelo so bili radovedni. Vsega jim seveda nisem mogel povedati, zato smo se zmenili, da se vidimo v počitnicah. Takrat bo več časa za to. Se na nekaj vas moram opozoriti. Ko sem zadnjič s kranjske postaje stopal proti našemu uredništvu, sem na zglajenem Savskem bregu prav pošteno padel. Se danes me bo- lijo vse kosti in le malo je manjkalo, da si nisem zlomil noge. Jezil sem se, pa so mi ljudje povedali, gotovo že veste kaj: »Pionirji so tisti, ki se zvečer sankajo po cestah.« No, ta je pa lepa, sem si mislil. Moji pionirji, pa taki paglavci. Takoj sem sklenil, da vas bom ob prvi priliki oštel. Za sankanje imate povsod dovolj prostora in res ni treba, da bi se vozili po cestah. Sedaj imate počitnice in boste lahko odšli drugam, saj Smarjetna gora ni tako daleč. Le poboljšajte se, smučajte se in sankajte, pa tudi na učenje ne pozabite! Veliko zimskega veselja vam želi vaš Kosobrin. OBISK V JESENIŠKI ŽELEZARNI V nedeljo, 27. decembra 1953 zjutraj, smo se zbrali na postaji v Kranju. Kmalu je prišel vlak in polni pričakovanja smo se odpeljali proti Jesenicam. Naša premraženost se je v toplih vagonih hitro otajala. V medsebojnem pripovedovanju nam je kmalu minil čas. Po prihodu na cilj smo se takoj napotili proti železarni. Ze od daleč nas je pozdravilo mogočno dvigalo, v megli pred nami pa se je dvigala kopica dimnikov. Pogovorili smo se o vsem mogočem. Koliko je visok bližnji dimnik, če bi prile- zel na vrh in podobne stvari. Medtem smo prispeli do tovarne. V spremstvu inženirja smo odšli po obratu. Najbolj nas je zanimal plavž. Prišli smo ravno v času, ko so delavci spustili železo. Kakor voda je teklo v pripravljene kalupe. Od tam pa ga je rotem odnašalo stran. Zanimanja vredna so bila tudi velika dvigala. Nekatera imajo nosilnost do 25 ton, Seveda s tem še ni bilo konec našega obhoda. Tudi šest Sie-mensovih peči smo si ogledali. Delavci so bili z nami zelo prijazni. Kar smo jih vprašali, so nam radi razkazali in nas poučili. Zal je bila tisti dan nedelja, zato niso obratovali vsi stroji. Po dobrih dveh urah smo se poslovili od prijaznega vodnika in jo mahnili proti Javorniku. Po ogledu Javornika pa smo se ustavili v bližnji gostilni, da smo si, kakor pravimo, »privezali dušo«. Cez kako uro je naš vlak že sopihal proti Kranju. Lado Vran Dopisujte ▼ „Glas Gorenjske" IVO PORENTA - VOJKO o. februarja so odšli na pot komandant, na-ptnik slaba in referent za zveze. Po preteku *reh tednov je prešel Savo še ostali štab, samo namestnik komandanta Igor Savski je ostal na starem mestu v pomoč enotam na tem terenu. } Zaradi preizkušene partizanske taktike (hi-jj* Premiki in nenadni udarci po sovražniku) našim silam niso mogli prizadeti občut- jih. izgub. mi Post 2vez ^fenzivnost gorenjskih bataljonov kljub zi-lfl snegu ni popustila. Napadali so sovražne °3anke, čistili teren in uničevali prometne ^v<^e. Obseg premikov je skoraj neverjeten: frut * ''e Datal-J°n napadel v Poljanski dolini, ' ri že pri Bledu, zvečer pod Stolom in zjutraj ^ Cor.kljah. Borbenost odreda je z vsakim jvetl1 rasla, sovražnik pa je imel vse večje žr-rpG'- Preveč [je bilo sijajnih borb in zmag Go-j. .iskega odreda, da bi jih lahko v sestavku, ^ "na namen samo obnoviti spomine na slavne lik" ornoml- *n vendar je bilo teh uspehov to-. °i da človek nehote pomisli, kako so le Nem-1 zdržali. Qu?' ferjruarja je padel politkomisar prve čete Dat fi°' §tiri clni kasne-ie Pa ip komandant I. alJona, oborožen s puško sam napadel nem- ško kolono tridesetih mož. Sovražnik je najprej odgovoril z močnim ognjem, kasneje pa se je umaknil, misleč, da je padel v partizansko zasedo. 3 Pomlad. Spomladi leta 1944, ko so bile že po vsej Jugoslaviji formirane brigade in divizije, je bil položaj na Gorenjskem še vedno tak, da so partizani z golimi rokami odvzemali okupatorju puške in mitraljeze. Ustanovljeni bataljoni so bili v večini primerov še vedno razbiti v četice, ki so stale na braniku domovine. Planinski teren ni dovoljeval prevelike koncentracije enot, ki so se zbrale le ob večjih skupnih akcijah. V prvi polovici meseca marca je odred doživel mnogo večjih in manjših borb, saj je prišel najmanj vsak drugi dan v stik s sovražnikom. 1. marca je kar 80 sovražnikov prodrlo na področje III. bataljona pod Stol. Bataljon je bil prepozno obveščen, da bi Nemce pri napredovanju napadel. Zato jih je pri povratku pričakal na vseh prelazih. Več zased je v dolini Završnice udarilo po sovražniku, ki se je panično razbežal. i 8. marca je patrola druge čete I. bataljona napadla pri vasi Breznica na blegaški cesti močne nemške sile. Med ostro in taktično borbo vodeno borbo so jih nagnali v beg. Po prvem presenečenju so se Nemci zbrali in jurišali na položaj maloštevilnih partizanov, ki pa so z vztrajno borbo in izredno hrabrostjo prisilili sovražnika k umiku. 14. marca napade druga minerska četa močno utrjeno hišo priseljenega Nemca Matersdorferja na Lancovem pri Radovljici. Po kratkem boju so hišo zavzeli in pri tem zaplenili en mitraljez in sedem polnih nabojnikov, brzostrelko, puško, pet ročnih granat, devet raket s pištolo in deset zavojčkov municije za pištolo. Istega dne napade tretji vod minerske čete pri Gorjah nemško orožniško patrolo in pri tem ubije štiri Nemce, dva pa rani. 15. marec: Patrola I. bataljona pojačena s člani VOS vdere v močno zastraženo Skofjo Loko, s ciljem, da razbije sestanek belogardistič-nih organizatorjev, ki so prav ob istem času zborovali. Ob močnih zasedah, postavljenih na Glavnem trgu ter ob blokadi poslopja Gestapa so zasedli zgradbo, kjer so imeli belogardi-stični organizatorji sestanek. Od dvajset prisotnih belogardističnih kolovodij so jih v borbi ubili devet, sami pa so imeli le enega ranjenoga. lfi. marca je napadlo II. bataljon V bližini Štefan je gore kakih 160 sovražnih vojakov. Napad je bil taktično zelo dobro zamišljen, saj je bil Istočasno izveden z dveh strani in podprt z artilerijo. Rataljon je smelo sprejel borbo in pri tem ubil deset sovražnikov, toda na položaju ni mogel vzdržati vsled vse hujšega topovskega ognja. 21. marca je bila 2. miner, četa obveščena, da sovražnik seli nezaščitene prebivalce vasi Lan-covo pri Radovljici. Nemci so pet družin že od- peljali, ko pa so opazili, da se vasi bližajo partizani, so zbežali in ostale, ki so se že pripravljali za internacijo, pustili na domovih. Samo dva dni kasneje napade prva četa I. bataljona kolono graničarjev in belogardistov v Poljanski dolini. Pri vasi Zminec ubije tri sovražnike, jih več rani. ostale pa razkropi in požene čez Soro v gozdove pod Sv. Lovrenc. Tri dni kasneje zažge III. bataljon tovarno verig v Lescah, ki je izdelovala oklopne plošče za nemške tanke, dne 29. marca pa isti bataljon odvije vijake na železniški progi med postajama Lesce—Žirovnica. Vlak, ki je zavozil med prestavljene tračnice se je prevrnil in škoda tje bila precejšnja. Proti koncu meseca je sovražnikova aktivnost prenehala. Ofenzivnost je popustila in nemška komanda se je očitno utrudila. Ta čas so bataljoni izrabili za mobilizacijo in so samo v marcu mobilizirali 845 novih borcev, obenem pa je bilo storjeno vse, da bi se borci po hudih zimskih mesecih čimprej opomogli in pripravili na nove ofenzivne akcije. Moštvo so jp zdaj posvetilo teoretičnemu vojaškemu pouku in političnemu študiju. Življenje v v taboriščih je bilo živahno; eni so čistili orožje, drugi spet čitali razno literaturo ali pisali članke za svoje žepne časopise. Tako je tovariš Stane v časopisu mitraljeske čete II. bataljona napisal: — 28. marec. . . Sinoči smo dolgo peli v zvezdnato noč . .. V šotoru nisem mogel dolgo zaspati. Na dušo mi je legla otožnost, neko daljno, silno hrepenenje. Hrepenenje po svobodni domovini, sreči naših ljudi. Pozno je že. Na ognju pokajo smrekova drva in me uspavajo. (Dalje prihodnjič.) Ob občnih zborih gasilskih društev Jeseniški hokejisti so pripravljeni za državno prvenstvo Med Mežakljo in Crnim vrhom je zadosti snega in Se mnogo več mraza, zato so posebno marljivi in vztrajni pri svojem delu mladi hokejisti, ki so že lansko leto odločno posegli v boj za republiško prvenstvo in Ljubljani resno ogrožali večletni primat. Kljub temu, da igrajo hokej na Jesenicah komaj nekaj let, so v teh letih dosegli lepe rezultate. Poleti so si sami zgradili u-metno drsališče z ledarno. Kljub temu, da ledarna še ne obratuje brezhibno in umetno drsališče še ni v redu — hokejisti niso prekrižali rok. Marljivo so delali in tudi trenirali. V zadnjih tekmah, ki so bile odigrane v tej sezoni na Jesenicah, so pokazali veliko voljo do zmage in so z vsakim nasprotnikom zaigrali z vso resnostjo. Kljub temu, da proti močnejšim nasprotnikom niso uspeli, igra in tehnika od tekme do tekme napredujeta. Zadnjo igro, ki so jo odigrali proti zagrebški Mladosti, močno oja-čeni z najboljšimi igralci Zagreba, bo jeseniški hokejisti odigrali v pravem mojstrskem stilu, ki da slutiti, da bodo tudi na bližnjem državnem prvenstvu lahko odlično posegli v boj za najboljša mesta. Prejšnjo soboto so Jeseničani igrali s »Kladivarjem« iz Celja. To (je bila prva hokejska tekma za letošnje državno prvenstvo. Nadvse razveseljivo je, da je mladi Valentar, ki je komaj začel igrati hokej, že kandidat za sestavo drž. hokejske reprezentance. Njemu pa bodo v naj- bližjem času sledili tudi drugi mladi in veliko obetajoči hokejisti z Jesenic, treba jim je samo več resnosti, hitrosti in tehnike. V prvih tekmah so Jeseničani že dosegli prve zmage. Sredi Ljubljane so premagali eno najmočnejših moštev v državi »Ljubljano« s sicer tesnim rezultatom, pa vendar zato uspeh ni (nič manjši. V drugi tekmi pa so premagali celjskega Kla-divarja z 9:0. Jeseničani imajo po prvih tekmah sodeč veliko upanja, da se plasirajo v finale drž. prvenstva, kar bo zanje brez dvoma ogromen uspeh. Smučanje v Kamniku Sindikalno športno društvo Kamnik je v nedeljo na prvih smuških tekmah preizkusilo svoje tekmovalce, ki bodo prihodnji teden sodelovali na pod-zveznem prvenstvu. Odzvalo se jih je lepo število. Pionirji so tekli na lVi km, mladinci na 5 km, člani pa na 9 km dolgi progi, ki je vodila mimo Kosiš in Stolnika v dolino Tunjščice. — Start in cilj sta bila pred kulturnim domom, kar je bilo za tekmovalce zelo ugodno, saj jim je podjetje Kamnik dalo na razpolago zakurjene prostore v svojem domu. Tekmovalci so dobro prebili prvo preizkušnjo, zato upamo, da bodo na tekmah Kamnik častno zastopali. Tudi novo skakalnico so naši skakalci že preizkusili. Otvoritev bo združena z velikimi skakalnimi tekmami 24. t. m. Takrat bo tudi tekmovanje med sindikalnimi podružnicami naših tovarn. SanUanle - razvedrilo delovnih ljudi Da bi se sankanje še bolj poživilo in da bi se delovni ljudje še bolj razvedrili, je sindikalna organizacija v Železarni organizirala medobratne san-kaške tekme na 3 km dolgi progi iz Rovt do Jesenic. Delavci so se radi in v velikem Številu odzvali temu povabilu. Posamezni obrati jeseniške železarne so že imeli sankaške tekme. Vse te tekme so v okviru II. Gorenjskega zimsko-športnega tedna. IV programu te male gorenjske olimoijade je vsega skupaj preko 80 različnih zimskošportnih disciplin, tekmujejo pionirji, mladinci in mladinke, člani in članice poleg niih pa tudi izredno veliko ljubiteljev snega. Posamezni obrati so dali na sankaške tekme tudi po 100 in več tekmovalcev. Tekmovalci tekmujejo posamič ali v dvoje. Prvi so imeli svoje sankaške tekme vajenci metalurške šole in slušatelji metalurškega delavskega tehnikuma, za njimi delavci mehanične delavnice, seveda pa niso hoteli zaostati delavci elektropeči, prometa, martinarne, predelovalnih obratov itd. Prav vsi so se hoteli razvedriti na sankanju in pokazati, da ne znajo samo vlivati grodija in jekla, da ne znajo valjati samo profilov, temveč da znajo tudi tekmovati na sa- Zdrnžitev smučarjev na Gorenjskem Smučarji iz Rateč, Marttiijka, Kranjske gore in Podkorena so bili vse dosedaj razbiti, vključeni v različne smučarske aktive in društva. V Dolini so pii-šli do spoznanja, da bodo ie enotni in združeni v enem močnem smučarskem društvu lahko pokazali kaj \znajo ih kaj premorejo. Zato so preteklo nedeljo sklicali sestanek, na katerem so se pogovorili o vseh težavah, ki so do sedaj hromile uspešno delo smučarjev. Zato so ustanovili enotno smučarsko društvo «Planica«. V Planici na skakalnici, v dolini Tamarja in v strminah pod Jalovcem, na Vitrancu in Bu-kovniku. v Krnici in na Vršiču so odlični tereni za uspešno gojenje vseh panog zimskega športa. Smučarji iz Rateč, Podkorena, Kranjske gore in Martuljka so strnili svoje vrste z željo, da bodo prav kmalu odločno posegli v boj na vseh smučarskih prireditvah. Ako bodo temu preporodu smučarjev v zgornji Savski dolini naklonjeni tudi oblastni forumi in množične organizacije, uspehi prav gotovo ne bodo izostali. Prepričani smo, da bodo smučarji z delom in uspehi že v prvem letu dokazali, da je bila fuzija potrebna in da so vredni pomoči. neh. Na vseh obratnih ,sanka-ških tekmah bo sodelovalo preko 1000 sankačev; vsak obrat je razpisal za zmagovalce lepa praktična darila in nagrade. Tudi poslednji dobe tolažilno darilo, da je veselje in zadovoljstvo večje. , i V soboto, dne 16. t. m. bodo najboljši sankači, zmagovalci iz posameznih 'obratov tekmovali za naslov najboljšega sankača na Gorenjskem. I V k raiiin bo kmalu novo strelišče Zakaj je strelstvo v Kranju tako šibko in i neorganizirano prav v zadnjih mesecih, je lahko ugotoviti, saj odbor SD »Ivo Slavec-.Iokl« Kranj skoraj celo leto ni imel svoje seje, niti ni pokazal najmanjšega zanimanja za člane, ki smo samo plačevali članarino. Temu bo treba napraviti konec! i Prav zaradi tega se je na pobudo tov. Tineta Kokalja, Franca Likozarja in še večjega števila dobrih in aktivnih strelcev formiral odbor z nalogo, da poživi delo v strelski organizaciji in uredi zgraditev potrebnega strelišča. Novi odbor je resno prijel za delo, saj so vse predpriprave v teku. Poudariti je treba, da so oblastni organi nudili veliko pomoč in zagotovili finančna sredstva za zgraditev novega strelišča. Odbor je na svoji seji razpravljal o reorganizaciji SD »Ivo Slavec-Jokl«. Ustanovili bodo samostojne strelske družine. Novoustanovljene SD bodo v začetku leta 1954 izvolile mestno vodstvo, ki bo nadaljnji organizator strelstva. v Gasilci stopajo v novo leto 1954 s pripravami na občne zbore svojih osnovnih organizacij, ki so letos precej obsečne. Triletna mandatna doba sedanjih odborov je pretekla in volili bodo tudi nova vodstva. To je za organizacijo izredno pomemben dogodek. Ob tej priliki želim pokazati na te zbore s splošne družbeno - politične strani. Organizacija prostovoljnega gasilstva ima posebno v našem okraju močno tradicijo. To pomeni, da je ta organizacija ves čas svojega obstoja morala izpolnjevati svojo osnovno nalogo, morala je služiti ljudstvu, če se je hotela obdržati. Ta zgodovina pa ni vedno samo bela, v premnogih organizacijah je dolga leta tudi zelo črna in žalostna. Borba za oblast, nihanje med vaškimi mogotci in služba interesom klerikalizma so pojavi, ki to zgodovino kažejo tudi z druge strani. Toda vedno se je pokazalo, da je resnični gasilec pristaš svoje organizacije zaradi pripravljenosti, pomagati bližnjemu v največji sili. Taki ljudje so ustvarili lik gasilca, ustvarili so temelj naši organizaciji. Večina našega predvojnega članstva je sodelovala v vse-ljudski borbi za osvoboditev domovine. Po osvoboditvi so bili zabeleženi sijajni uspehi naše organizacije. Spomnimo se na I. gasilski festival kranjskega okraja v letu 1951 in druge u-spele nastope. Gasilci so pokazali svojo zavest ob vseh akcijah naših množičnih organiza-cji. Ponovno moram poudariti, da je /dolžnost gasilcev tudi, da povedo svoje probleme in se ne ustrašijo kritike. Dolžnost organizacij SZDL pa je, da vodijo račune o delu in politični aktivnosti društev. To nas mora nujno pripeljati do tega, da gasilci ne bodo s peterokrakimi zvezdami na kapah hodili v cerkev in tudi drugače prirejali razne blagoslovitve brizgaln in podobno. Tudi iz svojih domov naj društva odstranijo napise, ki nimajo nič skupnega s stvarnim življenjem in delom naše organizacije. Res je, da so taki primeri več ali manj osamljeni, vendar je treba vedeti, da so- vražnik na temelju svoje parole o nepolitičnosti gasilskih organizacij še vedno skuša tu in tam kovati svoj kapital, četudi z minimalnim uspehom. Naloge množičnih organizacij so letos še prav posebno važne, ker se bodo vsepovsod volili novi upravni odbori in drugi društveni organi. Gre za bodoča tri leta in ne smo nam biti vseeno, kdo bo vodil društva. To poudarjam zaradi tega, ker marsikje zopet razmišljajo, kje bi dobili veljaka, ki bi zaradi svojega posebnega nastopa ali premoženja lahko postal predsednik društva. Drugje prehajajo v staro napako, naj bodo izvoljeni kar »ta stari«, tretji pa ne pustijo naprej mladim izšolanim kadrom. Mi vsi si moramo zato prizadevati, da vodstvo naših društev ne bo prišlo nikjer v roke »imenitnej-^im«, temveč, da se bodo volili predsedniki samo po stvarno dokazanem delu, po ugledu zaradi delovnih uspehov, delovne volje in naprednih stremljenj. Na poveljniška mesta pa aaj pridejo ljudje, ki so zanje spO" sobni. Mi imamo danes izšola* ne kadre in ti so prvi pokli' cani delati na teh mestih. G«' silstvo se razvija, uvajajo J* nova sredstva za gašenje, ki jil* nudi moderna tehnika, zato me ra biti vsak gasilec v prvi rt' sti mojster svojega orodja, svO" je opreme. Zato tudi volitve p» tradiciji niso več v interesu or-ganizacije. (Konec prihodnjič.) OBJAVE I SPOREDI * OGLASI DEŽURNA SLUŽBA Dežurno zdravniško službo na območju obč. ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 15. do 22. jan. dr. Rosenstein Stanka. — Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Nedelja, 17. jan. ob 16. uri — Grimm-Skufca: Trnuljčica. — Izven. Sreda, 20. jan. ob 16. uri — Grimm-Skufca: Trnuljčica. — Izven. Petek, 22. jan. ob 16. uri — Grimm-Skufca: Trnuljčica. — Izven. KINO Kino »Storžič«, Kranj: od 14. do 18. januarja ameriški film »Zločin v Nevadi«. 18. januarja italijanski film »Kako sem odkril Ameriko«, od 19. do 24. januarja amer. barvni film »Ivan-hoe«. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 14., 16., 18. in 20. uri. Matineji v nedeljo, 24. januarja ob 8.30 uri »Ivanhoe«, ob 10. uri »Pet prstov«. Kino »Svoboda«, Stražišče: 16. in 17. januarja ital. film »Kako sem odkril Ameriko«. Predstave v soboto ob 18. in 20 uri, v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri. Matineja v nedeljo, 17. januar- R«dio Eifublf^na Poročila poslušajte vsak dan ob 5.35, 7.25 (ob nedeljah samo ob 7.00), 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00. Od 16. do vključno 22. januarja boste med drugim slišali tudi tele oddaje. V soboto, 16. jan. ob 7.00 je na sporedu oddaja za gospodinje, ob 13.00 oddaja o novih filmih, ob 15.30 nekaj za pionirje, ob 17.30 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov in ob 20. pisan sobotni .Večer. V nedeljo, 17. jan.: ob 8.00 boste slišali zanimivosti o Gorenjskem zimsko-športnem tednu, ob 9.00 literarno glasbeno oddajo: Zima .v svetovni liriki in ob 11.00 pravljice, ki jih pripoveduje Manica Komanova. Ob 13.00 je oddaja za naše kmetovalce, sledi oddaja za žene ob 13.15, ob 13.25 Želeli ste — poslušajte in ob 15.45 vas bodo zabavali kmečki pevci in godci. Ob 16.25 je na sporedu zabavna in filmska glasba, ob 18.00 radijska reportaža: Pri izdelovalcih eteričnih olj, in ob 19.30 zabavna glasba. V ponedeljek, 18. jan.: ob 7. oddaja za gospodinje, »b 13. pogovor s pionirji, ob 13.50 kulturni pregled in ob 16. melodije iz opernega sveta. Zabavna glasba je na sporedu ob 17.10, ob 18.40 poje mladinski zbor III. gimnazije iz Kranja in ob Vsem prostovoljnim gasilskim društvom OBČNI ZBORI: Po sklepu štaba brigade in odobrenju sektorskih konferenc bodo občni zbori: 24. januarja 1954 ob 9. uri pri PGD: Sorica, Zalilog, Železniki, Rudno, Poljane, Gorenja vas, Hotavlje, Sv. Ana, Sv. Katarina, Predilnica Tržič, Luči-ne. 24. januarja 1954 ob 14. uri PGD: Selca, Bukovica, Stara Loka, Virmaše, Zminec, Trebl-ja, Dobračevo, Ziri, Tržiška Bistrica, Leše, Kovor. 31. januarja 1954 ob 9. url PGD: Zalog, Lahovče, Zg. Brnik, Sp. Brnik, Jezersko, Kokra, Visoko, Primskovo, Križe, LIO, RUNO, Podbrezte. 31. januarja 1954 ob 13. uri PGD: Britof, Predoslje, Suha, Preddvor. 31. januarja 1954 ob 14. uri PGD: Cerklje, Olševek, Vele-sovo, Luže, Duplje, Žeje, Bistrica, Kokrica. 7. februarja 1954 ob 8. uri PGD: Zapoge, Smlednik, Trbo-je, Voglje. 7. februarja 1954 ob 9. url POD: Golnik. Gorice, Trstenik, Gradiš Skofja Loka, Godešič, Zabnica, Besnica. 7. februarja 1954 ob 14. uri PGD: Voklo, Prebačevo. Šenčur, Srednja vas. Sv. Neža. Bitnje, Stražišče, Breg, Mavčiče, Podblica, Sv. Jošt. PGD, ki imajo svoje občne zbore na delavnik, niso navedena v seznamu. Na pomoč! Sekretar: Predsednik: Rotar Metod Bizjak Viktor 20.00 je na sporedu predavanje Leva Modica: Morala in filozofija. Ob 20.15 boste slišali peti abonmajski koncert orkestra Slovenske filharmonije (prenos iz velike filharmonične dvorane v Ljubljani). V torek, 19. jan.: ob 7. kmetijski nasveti, ob 13.00 modne novosti, ob 14.00 zabavna glasba, ob 17.10 pojo pred mikrofonom Štirje fantje in Vaški kvintet, ki jih spremlja harmonikar Slavko Avsenek. Ob 20.00 je na sporedu oddaja Okno v svet, ob 21.00 pa literarno esejističiia oddaja: Sodobna švicarska proza. V sredo, 20. jan.: ob 7.00 so na programu odgovori gospodinjam, ob 12.00 opoldanski koncert, ob 13.00 prispevki z obiskov pri pionirjih in ob 15.00 znane orkestralne skladbe. Za dobro voljo vam bodo ob 17.10 peli in igrali naši priljubljeni pevci in ansambli. Zdravstvene nasvete poslušajte ob 17.50, zu-nanjepolitič. feljton pa ob 18.30. Ob 20.00 je na sporedu radijska igra — Ernest Hemingway: Peta kolona in ob 22.35 igrajo moderni plesni orkestri. V četrtek, 21. jan.: ob 6.15 Kam bomo šli na izlet, ob 7.00 nasveti gospodinjam, ob 12.00 lahka in zabavna glasba, ob 13.15 pa odlomki iz opernih baletov. Športno predavanje o naših trenerjih boste slišali ob 13.50, ob 14.00 pesmi in plese naših narodov, ob 14.40 zabavne melodije in ob 15.30 Cicibanom dober dan. Ženam je namenjena oddaja ob '17.30, ob 20.10 boste slišali večerni sin-fonični koncert in ob 22.15 plesno glasbo ljubljanskega plesnega seksteta. V petek, 22. jan.: ob 7.00 so v programu nasveti kmetovalcem, ob 13.00 glasbena oddaja za pionirje in ob 13.15 pester spored slovenske narodne glasbe. Godba na pihala Ljubljanske garnizije igra ob 14.40 pod vodstvom kapetana Jožeta Bruna. Ob 15.30 boste slišali operetne melodije, ob 16.00 pa predavanje radijske univerze: U-ganka minojske pisave rešena. Ob 17.50 je oddaja za pionirje, ob 18.30 kulturni pregled, ob 20.00 tedenski zunanjepolitični pregled, ob 20.15 Pesmi zimskih noči (glasbena oddaja z recitacijami) in ob 21.00 Svet v satiri in humorju — Miroslav Krleža: Otroštvo v Agrarnu. ja ob 10. uri angl. film »Ring«. 20. januarja amer. barvni film »Ivanhoe«. Predstave ob 17. in 19. uri. Kino Zadružnik, Primskovo: 16. in 17. januarja angl. film »Ring«. Predstave v soboto ob 19. uri/ v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Triglav««, Cerklje: 14. januarja amer. film »Ob veliki ločnici«; predstave ob 18. in 20. uri. 15. januarja italijanski film »Kako sem odkril Ameriko«; predstave ob 18. in 20. uri. 16. in 17. januarja ameriški film »Veliki valček«; predstave v soboto ob 18. dn 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. 20. januarja angl. film »Pet prstov«; predstave ob 18. in 20. uri. Kino »Radio«, Jesenice: od 15. do 18. januarja amer. film »Plavajoče gledališče«, od 19. do 21. januarja amer. film »Trinajsto pismo«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldan je matineja ob 10. uri, cena za odrasle 20 din — za jtroke 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so zabranjene mladini. . 2e danes opozarjamo Jeseničane, da bo od 30. januarja od 3. februarja kino »Radio« predvajal slovenski film »Vesna«. Predstave bodo vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, predpro-daja vcstopnic pa vsako dopoldne od 9. do 11. ure in popoldne dve uri pred predstavo. Kino »Plavž«, Jesenice: od 15. do 18. januarja ameriSki film »Krvna osveta«. Od 19. do 21. ameriški film »Ob veliki ločnici«. — Predstave vsak dan ob 18. uri, v sredo in soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena za odrasle din 20, za otroke 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so zabranjene mladini. Kino Kor. Bela — Javornik: od 15. do 17. januarja ameriški film »Hiša na 92. cesti«. Predstave v petek in soboto ob 17. in 19. uri, v nedeljo ob 10., 17. in 19. uri. Cena za mladinske predstave za odrasle je 20. din, za mladino 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so mladini zabranjene. MALI OGLASI Denarnico, izgubljeno na vlaku iz Ljubljane v Tržič 13. I. 1954, prosim, vrniti na upravo lista. Prodam 6 metrov suhih bukovih drv. — Jakob Cotelj, Leše 11 pod Sporn. Prodam posteljo in nočno o-marico za din 3.500. — Huje 4. Smuči in sanke kupite najugodneje pri Dolenc, kolarstvo, Stražišče 94. Prodam dobro ohranjen klavir. Jože Semen, Kranj, Tomšičeva 21. Prodam moderno kombinirano kuhinjsko pohištvo in moško športno kolo. Naslov v upr. lista. Tehtnico, tri kilogramsko na reguliranje — brez uteži, pro- dam. Naslov v upravi lista. Za vodstvo potovalnega urada iščemo sposobnega uslužbenca z znanjem vsaj dveh tuji* jezikov. Istočasno bo opravljal tudi posle tajnika Turističneg« društva. Pogoji ugodni. Pismene ponudbe poslati na Turistično društvo Kranj. OBJAVI Vsi zasebni davčni zavezanci, ki so imeli v letu 1953 kakršnekoli dohodke iz obrti, od zgradb ali zemlje, iz poklicev in imovinskih predmetov ali pravic, so dolžni, da najkasneje do 31« januarja 1954 vložijo davčno prijavo z vsemi potrebnimi prilogami, iz katerih mora biti razvidna večina prometa in tistega dohodka v letu 1953. Kmečka gospodarstva ne vlagajo prijav. Vse davčne zavezance, • predvsem obrtnike opozarjamo, da prijave v vseh rubrikah točno izpolnijo ter posebej izkažejo število tuje delovne sile. Z* vajence je navesti leto njihov* učne dobe. Takšni obrazci se dobe »* LOMO, upravi za dohodke, soba št. 11 in se izpolnjene ravna tam oddaja. Ljudski odbor meste občina Jesenice, Oddelek za gospodarstva) Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Ljubljana, raz-pisuje službena mesta stalnih cestarjev na sledečih cestni* odsekih: Na cesti 11/328 ods. štev. 6 Hotič od ki» 19.750 — km 22.250; 11/315 ods. štev. 15 Bohinj •« km 38.000 — km 40.700; 11/315 ods. štev. 5 Soteska oi km 12.000 — km 14.500; 1/1 ods. štev. 26 Jesenice od km 868.500 — km 872.500; 11/315 ods. štev. 1 Lesce-Bled od km 0.000 — km 3.500; 11/301 od. štev. 4 Vršič od km 9.000 — km 11.650. Interesenti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: odslužen vojaški rok, starost ne nad 3$ let, izobrazba dovršena osnovna šola, zaželena izobrazba v zidarski, tesarski ali sorodni stroki. Prošnje je vložiti do 31. januarja 1954 pri Upravi za ceste LRS. Tehnični sekciji Ljubljana — Parmova 33. ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni i« umrla tov. Marija Rudež, žena upokojenca, stara 63 let, članica AFZ. Bila je dobra žena in mati, ter skromna gospodinja. Žalujoči ostali soprog Ignac, hči Iva, sinova Drago in Aa-ton, zet Ciril in snaha Minka, kateri se zahvaljujejo za podarjene vence in obilno izkazano spoštovanje pokojnici. Slava ji! Zahvaljujem se komandant«* LM Podnart, ki je zasledil najditelja moje denarnice v nedeljo, 10. januarja na postaji v Kranju in sem dobil vse v najlepšem redu nazaj.— Jože Tur-sič, Kranj, Savski breg 8. Smučarski dom na Joštu 845 m nad morjem; uro in pol iz Kranja! Idealna smučišča za začetnike in vrhunske tekmovalce. - Penzion. - Nizke cene! PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! Popolnnm siv, globoko v3 sedmem desetletju svojega življenja, Charlie Cha-" t''"i po svojem .'lezu da-"iti malo ne spominja na Chaplin bo snemal filmsko satiro o ameriškem senatorju Me Cartlivju Charlie Cbaplin onega Charlija, ki se ga vsi spominjajo. Veliki umetnik je bil izgnan iz države, v kateri je desetletja delal, prisiljen da produ atelje, v katerem je u-stvaril svoja velika dela in hišo, v kateri je živel. Izgubil je hrabrost in postal človeška razvalina. Tak vsaj je videz, ki pa nas vara. Bolj vesel kot kdaj-koli, poln življenjske sile se Charlie Ch-iplin pripravlja na snemanje nc vega filma, v katerem bo prikazal glavnega ini-ciatorja borbe proti vsakomur in vsemu, kar je naprednega v Združenih državah Amerike. Prikazal bo posrednega povzročitelja njegovega izgona — se-ruuorja Mc Carthvja. Naslov »Mali diktator«, ki ga je Chaplin izbral za svoj novi jdlm, ni prav nič slučajen. Niti ga ni izbral zaradi tega, ker je pred njim ustvaril film »Veliki diktator«. Prav ta naslov najbolje prikaže duševnega Pigmejca, ki ije strah (in trepet Amerike, ki si domišlja, da bo morda na sledečih volitvah kandidiral za predsednika ZDA. Morilski smeh Med željami in njihovo uresničitvijo je velika / razdalja. »Če še bolj dokazujete, da neki človek nima prav, še vedno jih bo dovolj ostalo, ki mu bodo verjeli; če pa ga osmešite, ga boste najhitreje ugonobili«, tako je nekoč zapisal Chaplin. Veliki mojster satire in smeha je izbral ta način, da onemogoči Mc Carthyja. Kako izgledajo žrtve Chaplinove satire, nam pač najbolje prikaže »Veliki diktator«. Ze sama vest, da je Chaplin pričel pripravljati snema- V svetu filmskih zvezd ZAČETEK KONCA? V filmskih krogih je vest, da bo Bette Daviš, ena največjih igralk na. svetu, nastopila v filmu z Divjega zapada »Veliki kazino«, izzvala veliko začudenje. Kaj je privedlo Umetnico, da bo nastopila v »kavbojki«, še ni znano. Naj ta odločitev pomeni začetek konca slavne poti? INGRID BERGMAN NA .ODRU Dramska premiera »Devica Orleanska na grmadi« je bila triumf umetnice Ingrid Bergman. Po končani predstavi je publika veliko igralko enajstkrat poklicala pred zastor. Italijanski kritiki so pred premiero (ki je bila v Neaplju) pisali o Ingrid Bergman s precejšnjo rezervi-ranostjo. Niso .verjeli, da bo uspela tudi na odru. Po premieri pa so tekmovali, kdo ji bo zapel večjo slavo. Sama je izjavila, da ]je bila predstava »Device Orleanske« višek njene umetniške kariere. , BING CROSBY SE POSLAVLJA Niti uspeh njegovih najnovejših filmov »Pot na mesec« in »Beli božič« ne bosta preprečila njegovega slovesa od Umetniške poti. Poznani igralec in pevec bo snemal samo Se en film, svojo biografijo. V tem filmu bo pel vse svoje najboljše pesmi od »Kubanakana« do arije iz i»Poti na mesec«. Nato pa bo vzel slovo. JIN KELLY JE NAŠEL SODELAVCA Junak »Amerikanca v Parizu« Jin Kelly trdi, da je našel nekega »genialnega« igralca, ki ga bo vzel za svojega partnerja v prihodnjih filmih. Mlademu umetniku so že zaupali glavno vlogo v baletnem filmu »Vabilo na ples«. LEPOTICE NOČI V kratkem tiomo gledali duhovito francosko satiro na človeške slabosti »Lepotice noči«, ki io je režiral po-*uani francoski režiser Rene Clair. ^Hm nam prikazuje povest siromašnega komponista, ki Živi v malem pro-vincejskem meste-«1 v Franciji. Končno spozna, đa je le najlepše danes. — V glavnih vlogah nastopajo: perarde Philippe, Martine Carol, Gi-Lollobrlgida in lagali Vendeuil. nje tega filma v Angliji, je povzročila v Mc Carthvjevem taboru veliko zmešnjavo, v demokratični javnosti pa prisrčno zadovoljstvo. Neki publicist je (zapisal: »V Ameriki se je večkrat dogodilo, da so kandidati na volitvah zmagali kljub temu, da so volivci vedeli, da so vmešani v politično korupcijo in druga nepoštena dejanja. Dogodilo pa se je tudi to, da so pošteni kandidati na volitvah izgubili, ker so imeli neke lastnosti, ki so bile volivcem smešne. Da bo Mc Carthy postal v »Malem diktatorju« prav po chaplinov-sko osmešen, za to nam je garancija ime velikega umetnika. Orson VVells v drugem taboru? Od ljudi, ki so v nesreči, pričakujemo najmanj to, da so solidarni. Oba, Charlie Chaplin in Orson Wels sta zaradi istih ljudi postala v Hollywoodu nemogoča. Obadva se potikata po svetu, daleč od filmske metropole. Oba sta velika umetnika in nobenemu ni potrebno, da se kiti s perjem drugega. Pa je prišlo drugače. Orson je dal pe-kemu francoskemu novinarju izjavo, ki je izzvala veliko iznenađenje. Ze pred časom so zavistneži širili mnenje, da Chaplin »vzame idejo za svoje filme kjerkoli jo doseže«. Vendar mu do sedaj še nihče ni očital, da je pla-giator. Izjava Welsa, kljub temu, da je dovolj nejasna, je le toliko prozorna, da vemo, kaj Wels Chaplinu očita. Wels trdi, da je ideja za nekaj let star Chaplinov film «Gospod Verdy« njegova. Chaplin mu je obljubil, da bo na glavi filma napisal Welsovo avtorstvo, vendar te svoje obljube ni držal. Ko pa je kritika sprejela ta film z nezadovoljstvom, pa je Chaplin postavil Welsovo ime v film. Težko je razumljivo, komu služi ta Welsov napad na Cha-plina v tem trenutku, dolga leta po tem, ko je film »Gospod Verdy« bil prvič predvajan. O-čitno je, da je napad preračunan, da diskreditira Chaplina v trenutku, ko se pripravlja na veliko akcijo. Wels je imel ogromno časa, da objavi svoje zahteve, vendar tega ni storil. Med svoje napade na Chaplina pa seveda meša pohvale in iz- raze »iskrenega spoštovanja«, ki pa so zelo neprepričljivi. Najnevarnejše pa je prišlo na koncu. Med svojimi zmešanimi izjavami francoskemu novinarju je Wels kar mimogrede obsodil Chaplina, da je norec! To pa je bilo tudi novinarju, ki so mu znani Welsovi ekscentrični napadi, preveč. Kar naravnost ga je vprašal: »Ali niste tudi vi norec?» »Na tem svetu se ne da nič resnega napraviti brez zrna norosti«, je po dolgem molčanju odgovoril Wels, prizadet od novinarjevega vprašanja. Zgodovina filma je že povedala svojo sodbo o Chaplinu in Welsu, zato je malo verjetno, da je napad na Chaplina sprožil duševno uravnovešen človek in to ravno v trenutku, ko se Chaplin pripravlja, da z novim filmom zada udarec tam, kjer je potreben. Pri tem ne smemo pozabiti, da sta i Chaplin i Wels vsaj do sedaj imela iste nasprotnike. OSEMLETNI REŠITELJ Michael Cheasman, osemletni deček iz nekega mesteca v Angliji, je zapazil v stanovanju ogenj. Kljub temu, da je plamen zajel že skoraj celo stanovanje, je vendar iz plamenov rešil najprej svojega brata Billa in nato še osem-najstmesečno sestrico Lindo. Potem pa je tekel k sosedom ' po pomoč. Ljudem je uspelo ogenj lokalizirati, nato pa so gasilci preprečili nadaljnjo škodo. Sele potem je mladi Mihael šel v bolnico, da so mu obvezali opečene roke. Švedski Skof obsojen Škofa švedske državne cerkve Adolfa Viktorja Helen-derja je sodišče v Upsali proglasilo za krivega zaradi klevetanja svojih kolegov. Zaradi tega je bil zamenjan s svojega položaja. V preiskavi in na obravnavi so kot dokaz pokazali klevetniška pisma, ki jih je bivši škof pisal proti svojim kolegom — kandidatom za škofa. Na ta način je hotel preprečiti njihovo izvolitev. Pisma je pisal na pisalnem stroju, ki ga je kasneje, da bi zabrisal sled, popolnoma uničil. Ta škandal, ki ga je povzročil visok- cerkven dostojanstvenik, je sprožil na Švedskem pravo senzacijo. Helen-der je bil profesor praktične teologije na univerzi v Upsali. ROJSTVO SPAČKA V BRAZILIJI Po vesteh pariškega »Combata«, je sredi decembra v Bello Horizonte neka Braziljanka rodila spačka, ženskega spola, ki ima dve glavi, tri noge in štiri roke. Novorojenček je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom v bolnici Sao Vicente. | Z radijskim pregledom so ugotovili, da ima spaček dve srci in dva dihalna sistema in samo en sistem za prebavo. Mati tega deteta, Heralda Frančiška de Jesus je stara 25 let. Pred tem je že rodila štiri normalne otroke. PRI NAS NA PLATNU IVANHOE Film, izdelan po romanu |W. Scotta prikazuje Anglijo v 13. stoletju. Režiser Richard Thor-pe je za glavne vloge izbral Roberta Taylorja, Elisabeth Taylor, Joan Fonten in Georga Sandersa. Film je živ prikaz borbe med Normani in Sak-sonci za nadoblast na otoku. Vitez Ivanhoe (Robert Tay-lor) zbira denar, da bi odkupil kralja Richarda Levjesrčnega, ki je padel v ujetništvo avstrijskega cesarja Leopolda, medtem ko se je vračal iz križarske vojne. Vdanost Ivanhoeja kralju Richardu, njegova Jju-bezen do saksonske princese Ia-dy Roven (Joan Fonten) in prijateljstvo z lepo Judinjo Rebe-ko (Elisabeth Taylor), privedejo Ivanhoeja v nasprotje s princem Ivanom. Proglasijo ga za odpadnika. Ivanhoe mora bežati, skrije se v gozdove. Večkrat se spusti v boj z objestnimi normanskimi plemiči. Končno pregnanemu vitezu u-spe, da osvobodi svojega kralja Richarda in mu vrne prestol. Prav tako reši lepo Rebe-ko ječe, sebi pa pridobi ljubljeno Roveno. Film je posnet v tehnikolor-ju ter je poln lepih in napetih prizorov, ki kažejo srednjeveške viteške turnirje ter napad in zavzetje gradu Terkwilsto-nea v Angliji. Prizor iz filma »Ivanhoe« SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE WALTERJA MITTYJA Iz vrste ameriških komedij s priljubljenim komikom Deny Keyem, je to prvi film, ki ga gleda tudi naša publika. W. Mitty je sodelavec založniškega podjetja. Kljub temu, da je njegovo življenje težko, je velik sanjač. Enkrat je pomorski kapetan, ki se bori s tajfunom, drugič slavni kirurg, pa letalec, ki sestreljuje nacistična letala kot zajce. Tudi Na 7083 otokih, od katerih jih je samo 766 večjih od 2 kvadratnih kilometrov, se v jugovzhodnem delu Pacifika, nedaleč od Formoze in južnega dela kontinentalne Kitajske, razteza republika Filipini. Skupna površina države je 300.000 kvadratnih kilometrov, ima pa okrog 20 milijonov prebivalcev, ki so večinoma malajskega porekla. Filipine je Evropi odkril Magellan, — znani »morski popotnik« 16. stoletja, po rodu Portugalec, v španski službi, ko se je 16. marca 1521. leta izkrcal na Lamasau, enem izmed mnogih otokov filipinskega arhipelaga. Od takrat, pa vse do 1898. leta so bili Filipini pod špansko oblastjo. Po porazu v ameri-ško-španski vojni pa se je morala Španija odreči Filipinom v korist ZDA. Neodvisna država so postali Filipini šele 1946. leta. Republika je dobila predsednika, ki se voli vsaka 4 leta in zakonodajni organ i— Kongres z dvema domovoma, Senatom in Predstavniškim domom. čeprav so Filipini formalno neodvisna država in članica Organizacije združenih narodov,so v ekonomskem in političnem pogledu zelo odvisni od Združenih držav Amerike. Odkar oostoja Organizacija združenih narodov, se še ni primerilo, da bi lilipinska delegacija glasovala proti kakršnemukoli ameriškemu predlogu. Ekonomsko odvisnost pa najbolje ilustrira dejstvo, da je 80 odstotkov vsega filipinskega izvoza in uvoza v ameriških rokah, filipinska vlada pa je velik dolžnik Združenim državam, ki jo zala-.gajo z občutnimi krediti. Ljudje po svetu 1083 vtoMBv kde Republika Filipini in njen ekonomski in politični razvoj Zato so Filipini kljub svojemu naravnemu bogastvu Izelo revna dežela z močnimi ostanki kolonialnega gospodarstva, urejenega pač tako, kot to prija ameriškim trgovcem. Velike zaloge železne rude in barvnih kovin (bakra, cinka in svinca) se sploh ne izkoriščajo. Tudi gozdovi, s katerimi je pokrite 57 odstotkov celotne površine, se zelo malo izkoriščajo, čeprav prevladuje v njih izredno dragocen mahagonijev les, ki bi lahko zagotovil Filipincem velike dohodke. Največji del narodnega dohodka daje poljedelstvo. Vendar tudi v poljedelstvu niso izkoriščene vse možnosti. Več kot 26 odstotkov zemlje leži neobdelane, čeprav bi se dala prav dobro obdelati, tako da je od celotne površine Filipinov obdelane le 10,3 odstotka zemlje. Za poljedelstvo je značilen plantažni način obdelovanja. Proizvajajo predvsem sladkorni trs, kopro in konopljo. Na plantažah izkorišča ceneno delovno silo domačin — veleposestnik. V rokah veleposestnikov je skoncentrirane večina obdelovalne zemlje, medtem ko malih kmetov skoraj ni, razen zakupnikov. Položaj delovnega človeka pa slabša še cvetoča korupcija Čangkajškovega tipa. Nek angleški reporter, ki je obiskal Filipine, pravi takole: »Kljub gostoljubnosti Filipin-cev je pot z letalom v Manilo (glavno mesto Filipinov) neprijetna in nevarna, zaradi megle in monsumskih vetrov. Zato ste srečni, ko stopite na ma-nilskem letališču spet na trdna tla. Toda že 5 minut po tem si spet želite, da bi kljub nevarnostim kar odleteli, kajti cela truma carinikov se zažene na vas in Vašo prtljago. Vsak po svoje pregleduje, zapisuje, ca- propadli kvartopirec z Missisip-pija je. Poleg sebe si vedno predstavlja lepo plavolasko, ki jo enkrat resnično sreča na ulici. Zaradi nje se zaplete v neko skrivnostno afero. Njenemu stricu so ukradli dragocen nakit in Mitty postane središče napetih dogodivščin. Vržejo ga skozi okno, napadajo ga, aretirajo itd. Njegova družina misli, da je nenormalen in mati ga pelje k zdravniku — psihiatru. Vsi mu pripovedujejo, da so vsi doživljaji plod njegove fantazije. Pohiteti želijo z njegovo poroko. TRINAJSTO PISMO Ameriški film o tajinstvenih pismih, ki jih dobivata žena kanadskega zdravnika Lorana in angleški zdravnik Pearson. V teh pismih jima nekdo grozi zaradi tajne ljubezni. Anonimna pisma dobivajo tudi drugi prebivalci majhnega kanadskega mesteca, kjer biva Loran s svojo ženo. V pismu, naslovljenem nekemu bivšemu vojaku, mu neznani pisec zagotavlja, da ima raka. Ves obupan napravi vojak samomor. Njegova mati začne iskati pisca vse pogostejših pisem. Po dolgih perepetijah ga končno najde. rini. Toda ravno v pravem času pride vaš prijatelj, stopi k šefu carinske službe, mu stisne v roko nekaj denarja in — glej čudo — pregled je takoj končan in carine vam sploh plačati ni treba. Da, prav tako je bilo tudi v Sanghaju v Kuo-mintanških časih. Po nekaj dneh bivanja v Manili sem spoznal, da so se čangkajškove metode tu zelo udomačile.« Kako v takih razmerah živi navaden človek, si je kaj lahko predstavljati. Da bo predstava jasnejša, si oglejmo še malo Manilo. Na eni strani največje razkošje, na drugi največja beda. V centru prostorne vile, z neštetimi saloni, spre-jemnicami, jedilnicami itd., v predmestjih (Tondo, Ermita, Bi-nongo itd.) pa borne, iz bencinskih sodov in bambusovih palic napravljene kolibe, v katerih se stiska tudi do 20 ljudi. Senator Avelino ima v neki manilski banki vloženih pol milijona dolarjev, zaposlen delavec pa zasluži v najboljšem primeru 15 dolarjev na mesec. Zaposlen poudarjam zato, ker je običajno okrog 40 odstotkov vseh delavcev nezaposlenih. Tako je po vseh mestih in naseljih. Morda še slabše. Da s takim stanjem nihče, razen peščice izkoriščevalcev, ni zadovoljen, je razumljivo. To se je pokazalo tudi na predsedniških volitvah v novemoru 53, ko je dosedanji predsednik republikanec Kirino moral odstopiti svoj položaj z ogromno večino izvoljenemu nacionalistu Masajsaju. Kakšna bo bilanca njegovega štiriletnega dela se sicer ne ve, toda po njegovem notranjem in zunanjepolitičnem programu sodeč, si nihče ne more obetati bistvenega izboljšanja položaja. Udobne pletene copate ie. n n k & ira «ep «*y a aas s e Zjutraj, ko vstanemo, bomo topim voinenih copat posebno vesele. Ce jih spletemo par, se nam bo to delo dobro obrestovalo, ves dan nas v stanovanju ne bo zeblo v noge. Potrebujemo dvoje tankih kožnatih stopal, 9 dkg modre in 6 dkg bele volne, en par igel odgovarjajoče debeline in en par tanjših igel, da bi bil del ob nogi bolj stisnjen. Debelina volne naj bo tolikšna, da za 5 cm širine na-snujemo 16 zank. Plesti ne smemo premehko, pa tudi igle naj ne bodo predebele. / | Vzorec: 1. vrsta: vse zanke desne, ki jih vbadamo zadaj; 2. vrsta: vse leve. To ponavljamo, i Plesti pričnemo pri vrhu prstov na sledeč način: na tanj še igle nanizamo 8 zank iz temno-modre volne in na koncu igle dodamo 4 nove zanke; druga vrsta: pletemo jo levo in ponovno dodamo štiri zanke. Ti dve vrsti ponovimo še enkrat. V peti vrsti dodamo 2 zanki in v šesti prav tako. To ponovimo (na igli imamo 32 zank). Sedaj lahko vzamemo belo volno. V sledečih štirih vrstah dodamo na koncu vsake po štiri zanke. Enako postopamo še pri naslednjih štirih vrstah in tako dobimo skupno število zank 64. Sedaj nasnujemo še 16 'novih, prestrižemo nit in prenesemo pentlje (80) na pomožno iglo. Leva stran pete: pletemo na istih iglah z belo volno. Nasnujemo 8 zank, na koncu prve vrste jih dodamo še deset, v drugi vrsti pletemo same leve. Ti dve vrsti ponovimo enkrat. Sledeče 4 vrste: v začetku druge in četrte vrste dodamo 4 zanke. Nato prenesemo vse pentlje na pomožno iglo. Desna stran pete: nasnujemo 8 zank. Na koncu druge vrste jih dodamo 10 in ti dve vrsti ponovimo. Sledeče 4 vrste: Na koncu 2. in 4. vrste dodamo po 4 zanke. Nato nasnujemo še 16 novih in prestrižemo nit. Vse pentlje s pomožnih igel, ki jih je 168, prenesemo na eno iglo. Naslednjo vrsto pletemo s prave strani s temnomodro barvo. Sledeče štiri vrste: pletemo kot običajno samo z belo volno. Naslednja vrsta: 2 desni vzamemo skupaj; 62 jih pletemo kot običajno; 4 krat (2 skupaj, naslednji dve zopet skupaj, 5 desnih); nato 2 skupaj in 64 kot običajno. Od 168 pentelj jih je ostalo 157. Naslednje tri vrste: na začetku prve vrste snamemo 1 desno, sicer kot običajno. Dalje pletemo z belo volno. Sledeča vrsta: 2 skupaj, 60 navadno; 4 krat (2 skupaj, 2 skupaj, 3 navadno); 2 skupaj, 2 skupaj, 62 navadno. Naslednje tri vrste pletemo kot običajno (na pravi strani desne, na spodnji leve), le v začetku prve vrste snamemo eno zanko. Potem zamenjamo volno s temnomodro. Sledeča vrsta: 2 skupaj, 58 navadno; 4 krat (2 skupaj, 2 skupaj, 1 navadno); 2 skupaj, 2 skupaj, 60 kot običajno. Na igli imamo še 131 pentelj. Sledeče 3 vrste pletemo kot običajno, le v začetku vsake vrste odvzame- mo po eno zanko. Naslednjo vrsto pletemo spet Z belo volno in sicr: 5 krat (8 navadno, 2 skupaj); 4 navadne; 9 krat 2 skupaj; 4 navadno; 5 krat (2 skupaj, 8 navadno); imamo še 110 pentelj. Sedaj prenesemo vse zanke na tanke igle. Sledečih sedem vrst pletemo lahko eno levo in eno desno, začnemo na spodnji strani. Nato 14 vrst delamo z belo volno isti vzorec. Nit prestrižemo in z isto volno potem nanizamo iz prve vrste zadnje bele proge 110 zank na pravi strani in z - istimi iglami spletemo še 13 vrstic, ki so bodo same od sebe zvile v rob. koncu vsake četrte vrste. Ko jih ostane samo 10, snamemo na vsaki strani po eno in ostanek 4 zanke ravno zaključimo. Pazljivo zlikamo vse dele čez vlažno krpo, samo 13 Vrstic, ki tvorijo zvit rob, pustimo tak kot je. Nato odrežemo stopalo iz filca, ga prišijemo na platno in nato na izgotovljene copate. Nasvet Žarko presno maslo boste spet lahko uporabljali, če ga boste najprej dolgo časa gnetli v sveži vodi, nato pa v posodi, ki ste vanjo vlili nekoliko čiste vode, in ji primešali dober ščepec natrijevega bikarbonata, še enkrat pregnetli. Še drugo sredstvo: presno maslo umijte in na slabem ognju počasi stopite. Brž, ko se začne kaditi, mu primešajte 15 gramov drobtin na pol kilograma masla ter pustite kuhati četrt ure. Nato vzemite čist lonec, ga prevlecite z etaminom in vlijte skozenj tekoče maslo. Hranite na hladnem in suhem prostoru. Notranje stopalo. Na debelejših iglah nasnujemo 6 zank iz bele volne. Pletemo tako, da so desne na obeh straneh. Sledeče 4 vrste: na koncu vsake Vrste dodajamo po 2 zanki. Sledečih 12 vrst: pletemo kot običajno, le na koncu šeste in dvanajste vrste dodamo po eno zanko. Nato delamo dvajset vrst; potem sdvzamemo po eno zanko na Koncu četrte in vsake naslednje osme vrste. Ostane nam 14 zank. Spet pletemo 20 vrst ravno, nato dodamo po eno zanko na koncu desete vrste in naslednje desete vrste, dokler nam ne ostane na igli 22 pentelj. Ravno spletemo še 16 vrst nato odvzamemo po eno zanko na II^.IHJJ^MI. «■ • V, V, nlMiiii' Ž II' Tako enostavno, vedno mo- slena žena ga lahko hitro izgo- derno posteljno pregrinjalo, ki tovi. Delo je kaj preprosto — ga vidimo na sliki, ne zahteva navaden vbod s prejico odgo- veliko časa in dela. Tudi zapo- varjajoče barve. Šiv s strojem ifjal Kassak: ; g — Poslušaj Lilian, naj te vprašajo karkoli, ne odgovarjaj! Ali me slišiš? Skušal se bom izmuzniti. Nalahno je prikimala. — Pustite gospo in pridite sem!, je ukazal agent. Dvignite toke! Lilian je negotovih korakov stopila do naslonjača in se zgrudila. Agent je pristopil k Margi. — Mrtva je. Telefonirajte policijski centrali! je ukazal hotelirju. V tem so zaloputnila vrata. Harry je pobegnil. Harry je stekel po pomožnih stopnicab in v veži skočil v telefonsko celico. — Poslušam, je na njegov klic odgovoril zaspan glas. j — Bert, sem jaz, Harry. Bert je bil hipoma buden. — Kaj se je zgodilo? Harry mu jc opisal ves dogodek. Bert je vprašal: — Ali veš za številko sobe, odkoder so padli ,streli? — Da, 1726. Pridi čimprej! — Pod kakšnim imenom sta se vpisala v hotelski seznam? — Bert King s soprogo. — Gospod King številka ena je zastokal. — Harry, ali se zavedaš tega, da bo nek star gospod, ki se tudi piše King, vodil preiskavo? — Moj bog, na tvojega očeta nisem pomislil, zakriči Harry, plane po stopnicah in v roke agentom, ki so ga že povsod iskali. V njihovem spremstvu je čisto krotko vstopil k Ljliani. V policijskem avtu, ki je v divji vožnji brzel proti /cilju, sta sedela inšpektor King in poročnik Park. — Pomislite, vpisala sta se kot Bert King in soproga! je rekel stari nadzornik. Danes zjutraj sem sina videl. Čeprav se Dvoje zimskih oblek iz enobarvnega blaga ©d p© $\J®\U Spet je tu sezona koncertov, gledališča, plesov in podobnih prireditev. Obleke za take prilike se razlikujejo od vsakdanjih, predvsem v vrsti blaga, kroju in okrasu. Najpreprosteje je, če si preskrbimo obleko iz lahke volnene tkanine v enotni, temni barvi, ki jo lahko oblečemo ob vseh prilikah. Moderne so večerne obleke iz težke ali lahke svile, žameta, tafta, čipk in sličnega. Kroji zanje so kaj različni. Najprimernejša dolžina je tričetrtinska, rokavi so dolgi, tričetrtinski, kratki, ali pa jih sploh ni; vratni izrezi imajo različne oblike; bluze, oziroma zgornji deli oblek so krojeni enostavno, krila pa so široka, prilegajoča, plisi-rana, zvončasta ali (okrašena z vezenjem. Starejše ženske si izbirajo temnejše barve, mlajše svetle, zelo mlada dekleta pa nosijo prav vse pastelne barve. Pariz izstopa s svojimi posebnostmi. Vendar se resnično elegantne ženske odlikujejo z veliko enostavnostjo. Obleka je samo odlično krojena in nikakor ne 'načičkana. Največ nosijo jer-sey, žamet in razne nove tkanine. Barve so svetle, kar najbolj svetle, posebno zvečer. Prevladuje barva konjaka v vseh niansah in kombinacijah. Največ se nosi črno-sivo, črno-modro in črno-zeleno. Večerni klobuki so zelo svetli, prav tako plašči. Glavne značilnosti "zadnje mode so: enostaven kroj, bogastvo barv in kvaliteta tkanin. Ze je preteklo skoraj 10 let od zadnje Uojne in modne hiše po svetu skušajo to izkoristiti. Vendar je to le razkošje, ki služi samo ženam raznih bogatašev, ki pač nimajo drugega dela, kot razka- zovati svojo toaleto. Večina pariških žena se oblači tako, kot žene pri nas. Tudi ni med njimi velikih razlik. Vsaka ima siv kostim, črn pulover, majhen klobuk in vendar so kljub enotnemu materialu vse tako različne med seboj. Najti znajo lasten slog. Morda dodajo ali izpreme-nijo le malenkost in že so dale svoji osebi poseben poudarek. To je največja Umetnost. Zelo moderen je tudi nakit. Celo izrazito športno oblečene ženske nosijo velike orientalske uhane. Okrasi so bogati in pisani. Tudi šali so skoraj neizogibni in plašča ali kostima si brez njega ne morete predstavljati. V tej zimi so zelo priljubljene kombinacije s krznom. Pričeske so že daljše, a klobuki še vedno majhni. Tla so ogledalo stanovanja Tla v stanovanju so iz različnih snovi. V sobah imamo po navadi parket, v kuhinjah deske, linolej ali beton. V današnjih dneh je linolej skoro najbolj zaželen. Linolej zahteva tudi svoj način čiščenja. Nikdar ga ne smemo umivati s sodo aH ostro ščetko, ker s tem odrgnemo barvo in linolej postane hrapav. Kadar ga čistimo, je najbolje, če ga umivamo z mlačno milnico. Zmočimo pa samo majhne kose in jih sproti zbrišemo z mehko flanelasto krpo. Linolej namažemo enkrat na mesec s parketno kremo in ga zdrgne-mo. Če se po dolgem času preveč obrabi, ga umijemo in namažemo s terpentinom. Kadar prinesemo domov nov linolej, ga za nekaj dni postavimo v topel prostor. Šele potem ga položimo na tla in ne bo se nam treba bati, da se bo lomil. Ploščice na tleh najprej umijemo z vročo krpo, kateri dodamo sode ali milnega praška. Preplaknemo jih s čisto vodo in zbrišemo s suho krpo. Plutovinasta tla v kopalnicah umivamo s toplo vedo. ~.e se pa pokažejo veli madaži, jih zbrišemo s parafinom. Parketna tla mar., mo posebno negovati in čistiti. Ni devoij, da jih vsak teden namažemo s kremo in drgnemo, odstraniti moramo tudi vse madeže. Enkrat na mesec moramo zdrgniti ves parket, ploščo za ploščico s kovinasto mrežico, pomesti in šele potem namazati. Mazati moramo prav natanko, da se parket čim lepše sveti. Očistiti moramo tudi robnike, ker se na njih zelo rada nabira nesnaga. Tla iz desk poribamo s toplo vodo in sodo. 7jHo dober je tudi lug, ki nam c^ane od pranja. Vendar moramo znati ribati. Vsak kos, ki ne sme biti prevelik, najprej s krtačo in toplo vodo dobro zdrgnemo, da odstranimo (vso umazanijo. Potem splaknemo s čisto vodo, ki jo moramo velikokrat premenjati. Tla obrišemo precej trdo, potem pa jih še s suho krpo zdrgnemo. Tako se bodo hitro posušila, postala bodo bela j.- čista. Z« kratek čas PRI OKULISTU ni lep, ker zvleče blago preveč skupaj. (Ko to končamo, vzamemo lahko še topo šivanko z volneno ali svileno nitjo in to vbadamo skozi dve vzporedni liniji tako, da na pravi strani dosežemo vtis plastičnosti) Velikost pregrinjala je 270 krat 300 cm, vsak posamezni motiv pa meri 30 cm2. Naš model je iz svetlega tafta. Vendar blago lahko poljubno izbiramo, ker je ista tehnika dela primerna tudi za laneno platno in druge tkanine. Morda je katera od teh še bolj praktična in trpežnejša. Z nekaj šivi bomo tudi staremu pregrinjalu brez vezenja dale nov videz in tako z majhnim denarjem prijetno izpremenile spalnico. Zdravnik: — Prišepetovanje ni dovoljeno! it «r-"—-————— mi je zdel nekoliko čuden, vendar ni kazalo, da misli na ženitev. — Da bi vsaj časnikarje spravila spod nog, ko prideva v hotel! V hotelu je inšpektor ukazal izprazniti avto in zaplenil usodni list v prijavni knjigi. Po pisavi je spoznal, da je prijavo napisal Harry Bik. i Komaj je inšpektor King stopil v sobo, kjer se je zgodil zločin, mu je Harry z razprostrtimi rokami stekel nasproti. , — Pozdravljen, očka! Kako se imaš? Stavim, da nisi pričakoval, da najdeš svojega sinčka v taki kaši. > , Pri tem je pomežiknil. Inšpektor molče pogleda mrtvo Margo, potem Liliano in končno Harryja. — Izpraznite sobo, poročnik! Potem prime Harryja pod roko in ga odpelje s seboj v spalnico. — Hvala, je rekel Harry. Zelo sem vam hvaležen., da me niste izdali. Poslušajte, pustite me odtod! — Najprej mi razjasni vso zadevo! Kdo je ona temnolaska? , — Moja žena. Nocoj sva se poročila. — Pustite me proč samo za pol ure! — Si tudi ti zapleten v umor? In ona? — Nisem, na mojo čast! Tudi moja žena je nedolžna. Pustite me proč, za božjo voljo! ! Harry se je vrnil k Liliani, se ji sklonil do ušesa in ji zašepetal: — Ne govori, Lilian! Ne odgovarjaj nikomur, slišiš, pa naj te vprašajo karkoli! Tudi staremu, mojemu očetu ne odgovarjaj! Hitro se vrnem! Z njim je odšla tudi tablica, ki jo je policija obesila na vrata: Prepovedan vstop — Harry jo je vtaknli v žep.