Venceslav Winkler Romanje zlatega Jezuščka (Dalje.) I Tretje dejanje. 1 (Prostor pred uebesi. Xa levo ia desno prost adhod. Sredi ozadja stop- I oice, ki vodijo v nebesa. Rahla teuia.) I Jezušček (pride z dečki od leve): Zdaj smo že blizu doma. (Zavijejo I na stopiiice.) I Peter: Kaj? Po stopnicah? Kam nas vodiš? I Jezušček: A isoko, visoko! 1 T o 11 c : Tema jc, ne vidimo dobro. J JezusČek : kmahi bo svello. » 1 Lojze: Le pojdirao. Nekateri so že tmdni. I I Frauce: Zakaj smo se ustaTili? J Jezušček: Še zacinjiČ vas vprasoin, če hocete resiiično za vcčno ostati M pri meni. I Peter: Seveda, zakaj smo pa prišli do sem. 1 Lojze: Dostikrat siuo že j^o^odali. Čcmu nas izprašuješ! I J ezušček : Uosti je potrebno. \ Tesni ulici ste bili drugačiii. kakor I ste danes. Prepirali ste se mcd seboj. niste se niogli videti. f)rug I dru^rcga ste pregaujali. IVter, ali se šc spominjaŠ? fl Peter: Fozabil sem že na vsc. ^ JezuŠček: V Tt-sni ulici ste bili doraa. Tako ste trdili. NihČe ni hotel | biti iukaj doraa. L o j z e : J akrat te nisrao še poznali. JezuŠčuk : Poznali ste nie in me niste poznali. Med vami sem živel. France: Kaj govoritno. pojdimo na tvoj doin. 3 Jczušček : Pojdimo torej! (Obrno st; iit gre s bitrim korakom do vrha m stopnic. Tam se obrne in razprostre rokc. Vse pozorišče se mogočnO ^ razsvetlO: Mir z vnmi? ' Vsi (padejo na kolena): Jezus! J JezHŠček: Hodil sem z vami \\\ me niste spoznali. Ves čas scm vas I dvigal. Privcdcl sem vas pred očetov dora. Čas je. da vstopimo. ] Peter : Kdo jc mislil na tak dom! J T o ii e : Odpusti naiii. Bratec! I J e z u š č e k : Odpuščam vse, če ste tudi vi ndpustili. J L o j z e : \ se smo odpustili. m Jezušček : Tudi gospodu Frenku? I Peter: Tudi, tudi! M J e z Ti Š Č e k : Potem vas bo Oee neskončno vesel. (V ozad.ru godba ui_fl pesem angelov: Svet. svet si ti, Gospod.. .) /S Mihee: Cujte. čujte! (Pos)usajo.) ¦ Gospod Frenk. Orago in Boris (pridejo z leve med pesmijo. Kdi^f zagledajo JezušČka, osupnejo in se spogledajo). H Jezusček: Pojdite. Iti vsem v IVsni ulici povejie, vsem. ki so kakoi ^A vi. da je Gospodov prihofl blizu. Razjokajte se in taruajte nadf ^B ^tiskami, ^m J e z u Š Č e k (ko umolkne pesein. pomignt1 z roko): Naprej, prija1e)jfki, M pomcnili sc bomo kaj! M Oospocf Frenk (nekoliko plašen): Račuii imam s temi paglavci. J l- i u š č e k : Le bliže slopite! (Stupijo pod stopiiice.) Oosjiod Frenk: Dolgo jih žt> iščem. J (.' z. u Š e v k : Kaj so li naredih? d o s p o d F r e n k : Poglej tukaj otroka! 1 epli so ju! j1 e ( e t (se Tzdigiu'. Jezušček nm naimgne, naj miruje). J e z u š č e k (Dragu in Borisu): AJi so vaju res tepli?... Diago (zjnešan): Res, ne, res, ne, ne, ne vein ... J t; / ti š v u k : Kako jc lorejj1 Povej ti! 15 o r i s : Mislili so naju. ne vem, kako je bilo... Cio&pod Freiak: Tako, tako, zakaj pa \azetat Paglavca.' JczušČek: ^se jima vcrujete. In zdaj? d o s p o d Frenk: Nič, nič, saj grem takoj doinov. J v l u š Č e k : \ 1'esiio uiicoj' Cp o s p o d F r e ii k : Seveda, se^eda. v lesiio ultcu. mi. ki pTidejo tmd vas. Vnše bogastvo je preperelo in vaša oblačila od moljev i-azjedcna. \abrali stc si zakladov v zadnjih dnch. Klici ii-peei.li so prišli do Gospoda iiebesaih čet. Gospodov prihod je blizu. Gospod Frenk (udhnju počasi iu vlečc oba clečka s schoj). | i" z u š č e k : Zdaj še vara, bratci iz lesut; ulice! ZacLuja ura ge je iztekla, zadujič zapojte peseiu o zeleneiu drevesu. Poteiu boste vriskali vecne hvalnice. A s i fpojo): Zeleno, zeleiio drevo bo vzraslo pod rdece nebo. Udari. udari, moj brat, odgrnil boš srečno pomlad! (K.u končajo pesera, se oglasi v ozadju godba in pesem augelov. PosluŠajo molee. Ko pesem uiihne, se zgane JeznŠček.) Jezušček (namigne z rokami). Pojdimo v doin mojcga Očeta, da nani )>o večno dobro iji lepo! (OdUajajo po stopiiicah in pojo.) Odgriii se, odgmi se, uebcŠki dvor, da bomo videli Njegov obraz. Razuiaknite se vrata velikih nebes, da bo ugledal božji Oce nas. Svet si, svet si, svei, Gospod, Svet si vekoinaj, povsod! (Ko izginejo v nebesih. zastor počasi pade.)