Qt2ž)om
Domovi ima
Pk l%M' E1 R 8 €/% PM— HO /Wli JE

NO. 87
O ' ^ t'e CAN !N SPIRIT JW^pj ,N LANGUAG6 ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, [WEDNESDAY MORNING, MAY 2, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
it Mnlh presežkov
Zvezna vlada bo s koncem sedanjega pro računskega leta končala podpiranje farmarjev in odkup žita.
WASHINGTON, D.C. — Sko-2i desetletja je zvezna vlada Podpirala farmarje na razne načine. Omejevala je obseg poseda, plačevala neobdelano1 zemljo v “zemeljski banki”, odkupova-la žito, mleko, surovo maslo, bombaž in vse to hranila v velikih shrambah. Ko so bile te le Prepolne, je bilo treba najemati nove, če nismo našli odjemal-Cev za preobilico žita in drugih deželnih pridelkov. Te smo na debelo ponujali in prodajali cejeno za domačo valuto, ki smo 1° potem podarjevali tamkajšnjim vladam za razne njihove Programe. Med takimi državami ie bila tudi Jugoslavija.
Lanska slaba letina žita po vsem svetu, prav posebno pa v Sovjetski zvezi, je pobrala veči-110 presežkov in odvisnih zalog 116 le v naši deželi, ampak po-vsod po svetu. Cena pšenice je °d lanske pomladi skočila od $1-32 za mernik na $2.48. Nihče ne verjame, da bi mogla v dogledni bodočnosti pasti zopet na hhsko ceno. Povpraševanje je P° vsem svetu porastlo in vpra-sanje je, če bo pridelek dovolj obsežen za kritje vseh potreb.
Farmarji v ZDA imajo sedaj Proste roke, lahko sejejo, kar °Cejo in kolikor hočejo, seveda Pa ne bodo mogli več računati, da jim bo vlada ZDA odkupila njihov pridelek, če ne bo nobe-nega drugega kupca, kot se je 0 dogajalo v preteklosti. Zanimivo je, da je glavna Si uPŠčina ZN proglasila leto
Ambrossj^ ^ *"» V WOson
FBI IŠČE DIREKTORJA — Med kandidati za novega direktorja FBI se omenjata Myles J. Ambrose (na levi), posebni svetovalec pravosodnega tajnika, in Jerry V. Wilson, policijski šef District of Columbia._______________
Razgovori v Parizu o Vietnamu končani
1974
za “leto svetovnega prebi-
Va slva”, ko hoče svet posebej o-Pczarjati, da je treba ljudski Prirastek ohraniti v skladu s po-■rastom pridelka hrane. Težnja f1 Inliko na povečanju pridelka ane bot na pomanjšanju pri-^astka prebivalstva na svetu. Pri ern je znano dejstvo, da bi na av<”tu lahko pridelali za vse do-1 brane in še dosti več, če bi zemljo in vsa sredstva ter nanje pravilno uporabili.
Richard Nixon skušala ustvarjati dobro razpoloženje
Washington, d.c. — Raz-
s° °Zenje v Beli hiši in tudi pri z ^ein' Predsedniku Nixonu v sn	l;ednih ni bilo dobro in
1--°. Predsednika je tišča-isk ^Wrgate afera, iz katere je šk	bi naj bi bil najmanj
tiki aAnJvgovi	in poli'
„	V ponedeljek je spre-
z T0rd’ ni pa še gotovo, če je zadevo vsa-i i •
tiče rešil 3’ k n3eSa Samega
vp v ^
je TiTaSU napetosti in iskanja se v . rs' bat Nixon prizadevala rip5^105^ na vse na'čine ustva-hom °kr0 razP0l°ženje. S sme-pre ^n. ^ramljanjem je skušala PoAeSti 3n nsWarjati dobro raz-spre^r36 med časnikarji, ki so krm ^ Wb predsednika na veli-0cni odmor v Florido.
Predhodni razgovori o položaju v Vietnamu, ki so se začeli v Parizu pretekli petek, so bili zaključeni.
PARIZ, Fr. — Zastopniki ZDA in Severnega Vietnama so razgovore, ki so se začeli v petek, končali v ponedeljek in včeraj odpotovali domov. Nobena stran ni povedala jasno-, kaj je bilo na razgovorih doseženo. Predhodno so o njih trdili, da so pripravljalni, da pa objavljeni bodoči sestanek Kissinger-Tho ne bo odvisen od njihovega izida.
Vodnik delegacije Severnega Vietnama Nguyen Co Thach je dejal časnikarjem, da bo kot včeraj odpotoval v Hanoi “poročat svoji vladi”. Pripomnil je, da so stališča Severnega Vietnama in ZDA različna, da pa bo mogoče najti rešitev za vse težave, če bodo ZDA pokazale dobro voljo. Posebno ga vznemirja prekinitev čiščenja min pred pristanišči Severnega Vietnama, prekinitev razgovorov o gospodarski pomoči Hanoiu in izvidniški poleti nad Severnim Vietnamom. Nič točnega ni Thach hotel povedati o napovedanem sestanku Kissinger-Tho.
Vodnik zastopstva ZDA W. Sullivan je ob koncu tretjega sestanka v ponedeljek, ki je trajal komaj dve uri, dejal časnikarjem, da je vsaka stran podala svoje poglede “in mi smo dosegli, po kar smo prišli”. Tudi Sullivan je včeraj zapustil Pariz in se vrnil v ZDA.
remenski prerok
Ve eci:norna oblačno, deževno z Hetnostjo neviht.	Naj višja
mPeratura okoli 74 F.
Washinglonis se ne musH m razgovore s Panamo
WASHINGTON, D.C. — Vladi ZDA se prav nič ne mudi k obnovi razgovorov z vlado Paname o spremembi pogodbe o prekopu in Kanalski coni. V Beli hiši so se odločili počakati, da se v Panami ohlade in opustijo svoja proti-ameriška stališča, ki so jih tako vztrajno in goreče kazali tekom zasedanja Varnostnega sveta ZN v Panami v preteklem marcu.
Panamski zunanji minister si je tedaj ponovno privoščil ostre napade na ZDA in iskal podpore za svoje stališče pri drugih državah. Zastopnik ZDA je tedaj poudarjal, da to pogajanjem med ZDA in Panamo ne bo koristilo, ampak škodovalo.
Ko Washington sedaj ne kaže nobene volje do obnove pogajanj, daje Panami priložnost, da spozna svojo napako in nesmiselnost njenega stališča o javnem razpravljanju vprašanj, ki se najboljše in najlažje rešujejo v miru in privatno med tistimi, ki so neposredno prizadeti.
Arabec v Rimu ustrelil napačnega človeka
RIM, It. — Zadnji petek je pripadnik “Črnega septembra”, arabske teroristične organizacije, ustrelil tu 34 let starega domačina Vittoria Olivares, ko naj bi imel nalogo ustreliti vodnika El Al urada, Izraelca, ki naj bi bil vohun za Izrael.
Olivarez je italijanski j ud in je bil zaposlen v pisarni El Al, bil bi naj močno podoben Izraelcu, ki ga imajo Arabci na piki. Morilca so prijeli.
Nixon predložil načrt i o davčnih dopolnilih 1
Predsednik Nixon je poslal Kongresu načrt davčnih dopolnil, ki končujejo nekatera davčna zavetja, pa ohranjajo druga.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je obljubil predlog sprememb zveznega davčnega zakona še lansko jesen, pa ga šele sedaj poslal Kongresu. V njem predvideva ukinjen j e nekaterih davčnih zatočišč za bogatine, pa ohranja druge, o katerih je zakladni tajnik G. Shultz izjavljal, da so koristna na dolgo roko vsej deželi.
Predlog hoče poenostaviti sedanjo davčno prijavo, ko uvršča podrobne odtegnitve, ki so bile doslej v navadi, v razne mešane postavke. Predvideva tudi poseben starostni kredit. Predsednik hoče pomagati starim lastnikom domov in dijakom privatnih šol z novimi davčnimi olajšavami.
Mestni hondi, ki so sedaj zavetje bogatinov pred davki, bodo' to prednost izgubili, zato pa naj bi mesta dobila posebno podporo. Predlog vsebuje tudi določilo o minimalnem davku, ki ga mora plačati vsakdo neozi-raje se na razne davčne ugodnosti in zavetja.
G. Shultz, ki je predlog zagovarjal in razlagal pred kongresnim odborom, je dejal, da davčne spremembe ne bodo v pogledu zveznega davčnega dohodka prinesle nobene spremembe. Dohodki bodo v glavnem ostali isti, le nekateri viri bodo spremenjeni. On smatra sedanji davčni sistem v ZDA za zdrav in nepotreben kakih večjih sprememb.
BREŽNJEV ZA TRAJEN MIR NA PRVOMAJSKI PROSLAVI
Včeraj je na veliki prvomajski proslavi na Rdečem trgu v Moskvi govoril glavni vodnik Komunistične partije ZSSR Leonid I. Brežnjev. Pozival je k trajnemu miru in prijateljstvu med narodi in se pri tem izognil vsakemu napadu na kateregakoli sovražnika ZSSR.
MOSKVA, ZSSR. — V vsem socialističnem svetu je 1. maj praznik delavske solidarnosti. |
da bi se nikdar ne ponovila”. Politika ZSSR v Evropi in Povsod ga praznujejo z javnimi'povsod drugod po svetu je poli-nastopi, sprevodi in govori. Nek-'tika miru, je trdil Brežnjev. daj je bil bistveni del teh spre-j Vsekakor so to lepe besede, vodov vojaška parada. V zadnjih lepi in prijetni pozivi, le da jim letih je vedno manj vojaštva,' svet žal ne more verjeti, dokler zato pa več mladine, športnikov! jim ne bodo sledila prav tako
Haldeman in Ehrlichman nista imela prijateljev
WASHINGTON, D.C. — Hal-' deman in Ehrlichman, glavna predsednikova pomočnika v Beli hiši, ki sta združevala v svojih rokah glavno1 moč Bele hiše in to z izjemo dr. H. Kissinger j a trdo nadzirala in vodila po željah svojega gospodarja, sta se malo ali nič ozirala na Kongres in na člane vlade.
Ni torej nič čudnega, da nista imela tam nobenih prijateljev, pač pa dosti nasprotnikov, ki ju niso marali zaradi načina, kako sta jim zapirala neposreden stik s predsednikom Nixonom. Zato zaradi njunega odhoda ni na Kapitelu nobenega žalovanja.
in predstavnikov raznih delavskih panog. Letos je bil v ZSSR pri glavni' proslavi na Rdečem trgu Leonid I. Brežnjev, glavni tajnik Komunistične partije ZSSR. Poleg njega so stali na vrhu Leninovega mavzoleja še Nikolaj Podgorny, predsednik ZSSR, A. Kosygin, predsednik vlade ZSSR in maršal A. Grečko, sovjetski obrambni minister.
Leonid I. Brežnjev je prejšnji teden govoril na zasedanju Centralnega komiteta KP ZSSR o mednarodnem in notranjem položaju Sovjetske zveze in zagotavljal svoje poslušalce, da izboljšanje odnosov ZSSR z ZDA in drugimi državami svobodnega sveta Sovjetski zvezi ne bo v škodo, ampak v korist. Poudaril je, da to ne bo zmanjšalo čuječnosti ZSSR, napram njenim, sovražnikom in kapitalističnim “napadalcem”. Centralni komite! je sprejel njegovo razlago in odobril nadaljevanje njegove politike.
Tako je bil govor Brežnjeva včeraj nekak zaključek in potrdilo sklepov posvetovanj zadnjih dni. Brežnjev je govoril z vrha Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu pod njim zbranim množicam. Izognil se je vsakemu napadu na kateregakoli tujega nasprotnika Sovjetske zveze, pa namesto tega izjavil, da “glas dežele Lenina — celotne socialistične skupnosti poziva k trajnemu miru in prijateljstvu med narodi”.
Niti z besedico ni omenil ne posredno in ne neposredno Kitajske ali Izraela, ki sta v zadnjih letih najbolj pogosta cilja sovjetskih napadov. Brežnjev je govoril o koncu vojne v Vietnamu in opozoril na bistvene pozitivne spremembe v Evropi. Pri tem je dejal, da se prizadeva j ZSSR za premaganje “evropske j krvave preteklosti ne toliko za-!to, da bi jo pozabili, kot za to,
lepa in prepričljiva dejanja. Sovjetska zveza vzdržuje najštevilnejše oborožene sile na vsem svetu na kopnem, v zraku in na morjih. Njene sile so sredi Evrope in nakopičene čakajo na meji Kitajske v polni pripravljenosti. Ko govori o miru, se Sovjetska zveza hiti na vse načine oboroževati, da bi dosegla premoč v orožju nad vsem ostalim svetom.
Poljska se pogaja s Kanado o nakupih žita
VARŠAVA, Polj. — Kanadski minister Otto Lang je dejal tu, da se vrše med Poljsko in Kanado razgovori o novih, večjih nakupih žita za Poljsko v Kanadi. Gre za dolgoletni dogovor, ne za enkratno kupčijo.
| Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Federacija klubov slovenskih upokojencev ima v petek ob dveh popoldne sejo v Slov. društvenem domu na Recher Avenue.
Obisk spet pičel—
Metropolitan opera je sinoči podala znano “Lucio de Lam-mermoor” v Public Hall na drugi večer svojega letošnjega gostovanja v Clevelandu. Udeležba je bila približno tolikšna kot v ponedeljek pri “Tosci”.
Vdova v Euclidu dobila v loteriji $75,000—
Mrs. Mary B. Jaunsis, ki je zaposlena v tovarni kot delavka, je zadela v loteriji Pennsylvanie $75,000 kot prva iz Ohia.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Glavni zvezni okrožni sodnik v Brooklynu je odločil, da bodo Mrs. B. Braunsteiner Ryan vrnili v Zahodno Nemčijo, kjer je pred sodiščem v Dues-seldorfu obtožena sodelovanja pri izbiranju jetnikov koncentracijskih taborišč v času druge svetovne vojne v Nemčiji za plinske celice. Kriva naj bi v bila večjega števila umorov. Ob tej priložnosti je prišlo v javnost, da je še okoli drugih 50 sličnih obtožencev in obtoženk, katerih izročitev zahtevajo.
WASHINGTON, D.C. — FBI agenti čuvajo pisarne Halde-mana, Ehrlichmana in Deana v Beli hiši, da ne bi iz njih izginili kaki dokumenti v zvezi s preiskavo Watergate. Vsi trije so v glavnem vmešani v napor skrivanja celotne afere pred oblastmi, pred predsednikom Nixonom in seveda pred javnostjo. Napovedujejo, da bodo v zvezi s tem vsi ob-
Iz slov. naselbin
ELY, Minn. — V sredo, 24. aprila, je umrla v bolnišnici 80 let stara Mrs. Jennie Telich, rojena v Sloveniji, pa živeča 61 let v tukajšnji naselbini. Zapustila je moža Franka, sinova Joa in Franka (Phoenix, Ariz.), hčere Mrs. Frank (Katherine) Lenich, Mrs. Matt (Mary) Smrekar (Obe v Ely), Mrs. Jean Vasicek (Gastonia, N.C.), Mrs. Greg (Rose) Meyer (New London, Wis.) in Mrs. Tom (Albina) Sotak (Cleveland, O.), 21 vnukov in vnukinj, 6 pravnukov in pravnukinj ter dve sestri v Jugoslaviji. Pokojna je bila članica SŽZ in ABZ št. 120. Pogreb iz Kernetzovega pogrebnega zavoda je opravil nečak msgr. Bernard Papesh, ki je imel sv. mašo v nedeljo ob 8.30 v cerkvi sv. Antona v Ely. Pokojna in njen mož sta lani praznovala 60-letnico poroke.
ODPOVED CESARJEVEGA OBISKA V ZDA ŠKODILA ODNOSOM WASHINGT0N-I0KI0
WASHINGTON, D.C. — Odnosi ZDA z Japonsko so v zadnjih letih v stalnem upadanju. Japonska je zamerila ZDA, da jo te niso v naprej informirale, da so na poti pobotanja s komunistično Kitajsko, ko so julija 1971 objavile Nixonovo potovanje v Peking. Hudo jo je zadela Nixo-nova objava ukinitve zlate podlage dolarja in uvedbe 10-odstotne posebne carine za uvoz v ZDA avgusta 1971.
Rastoči japonski uvoz v ZDA in omejevanje ameriškega izvoza na Japonsko sta u-stvarila trenja na gospodar-; skern področju, ki jih ni mogoče spraviti s sveta. Vsi poskusi so doslej v tem pogledu propadli. ZDA napovedujejo,
da bodo omejile japonski u-voz, če vprašanje ne bo v doglednem času rešeno na kak drug način.
V Tokiu in v Washingtonu so uvideli, da slabšanje odnosov med obema spravlja v nevarnost povezavo, ki se je izkazala obojestransko koristna v zadnjih desetletjih. Tako je predsednik Nixon letel jeseni 1971 na Aljasko in tam sprejel in pozdravil japonskega cesarja, ko je ta tam preko letel na tritedenski obisk v Evropo. Nixon je tedaj povabil cesarja na obisk v ZDA, Povabilo je bilo kasneje ponovljeno in vse je bilo že pripravljeno za obisk japonskega cesarja v ZDA v prihodnjem oktobru.
Tak obisk ni šel v račun japonskim socialistom in komunistom, ki so proti povezavi Japonske z ZDA. Začeli so torej javno gonjo proti cesarjevi poti v ZDA, četudi je bilo znano, da bi cesar sam rad o-biskal Ameriko. Ko je postala javna razprava glasnejša in bolj vroča, je predsednik vlade Tanaka, ki je preje cesarjevo potovanje odobril, klonil in to potovanje “odložil” na kasnejši čas.
Odpoved je bila v Washingtonu zelo hladno sprejeta in so tam japonskemu zunanjemu ministru Ohiri, ko je hotel iti razloge odložitve pojasnit, sporočili, naj kar mirno ostane doma. Že tako hladni odnosi so se s tem še poslab-
šali- ...............
Ko je odpadel obisk japonskega cesarja v ZDA, je odpadel tudi napovedani Nixo-nov obisk na Japonskem prihodnje leto. Zunanji minister Ohira je dejal časnikarjem, da Japonska Nixona ni povabila na uradni obisk, da pa bo seveda dobrodošel, če želi priti. Oba obiska naj bi bila ustvarila boljše javno razpoloženje v obeh državah, ko levičarji na Japonskem ščuvajo proti ZDA in ko ustvarja močna japonska konkurenca nejevoljo v gospodarskih krogih ZDA.
V Tokiu so na vse to premalo mislili, cesarjev obisk so odpovedali iz notranjepolitičnih razlogov, povzročili pa so s tem hudo škodo svojim odnosom z ZDA.
i toženi, poleg njih pa še J. Mitchell, Jeb S. Magruder in F. C. LaRue.
WASHINGTON, D.C. — Notranji tajnik Rogers Morton je včeraj pozval vse, naj varčujemo z gasolinom, ker vse kaže, da bo oskrba z njim v prihodnjih mesecih v ZDA omejena in pomanjkljiva.
WASHINGTON, D.C. — Napovedujejo, da bo predsednik
Nixon objavil danes nove odredbe za nadziranje plač in cen.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj se je tu poročila Charlotte Ford, dedinja Fordove bogatije, z J. Anthony jem	Forstmannom,
načelnikom F orstmann-Leff investicijskega podjetja v New Yorku.
BEVERLY HILLS, Kalif.—Znani olimpijski zmagovalec v plavanju Mark Spitz se bo v nedeljo tu poročil s Susan Weiner.
Sprememba v vodstvu KP Sovjetske zveze
Na zasedanju Centralnega komiteta KP ZSSR pretekli teden so bili imenovani v Politbiro kot polni člani maršal Grečko, vodnik policije Andropov in zunanji minister A. Gromiko. MOSKVA, ZSSR. — Sredi preteklega tedna se je zbral na tajno zasedanje Centrani komite! Komunistične partije Sovjetske zveze. Na njem je poročal glavni tajnik L. I. Brežnjev o mednarodnem p o 1 o ž a j u in o mednarodni politiki ZSSR. Centralni komitet je to odobril in posebej odobril tudi njegov o-bisk v Bonnu in Washingtonu, ki sta določena za letošnji maj in junij. ,
Centralni komitet je poslal v pokoj člana Politbiroja, vrhovnega organa Komunistične partije, Pyotra V. Shelesta, bivšega partijskega vodnika v Ukrajini in G. I. Voronova, bivšega predsednika vlade Ruske republike. Za stalne in polnoveljavne člane Politbiroja so bili imenovani dosedanji nadomestni člani maršal A. Grečko, obrambni minister ZSSR, Jurij V. Andropov, načelnik odbora državne varnosti oziroma tajne policije, ter A. Gromiko, zunanji minister ZSSR skozi 20 let.
P. Shelest je bil znan kot nasprotnik pomirjevanja in mirnega sožitja z Zahodom. Z njegovo odstranitvijo iz Politbiroja je utrjen položaj Brežnjeva in njegove politike pomiritve in sodelovanja z ZDA.
Ameriška Domovina
J; a ai ?j ii g
6117 St. Clair Ave.
431-0628
Cleveland, Ohio 441(13
National and international Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Zi Združene države;
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 87 Weds., May 2, 1973
Amerika in Evropa iščeta nov medsebojni odnos
ka, da bi mogla uveljaviti svoje želje in zamisli. Vsaka evropska država še vedno ljubosumno čuva svojo suverenost in gleda na svoje neposredne koristi, skupnost je šele na drugem mestu. Dokler Evropa ne govori z enim jezikom in dokler nima skupnega, enotnega vodstva, ki bo delalo za dogovorjene skupne cilje, ne more veljati za silo prvega reda v svetu. Njena odvisnosti od ZDA je očitna in neobhod-na tudi na obrambnem polju. Kljub vsemu je vendar odrasla in hoče več neodvisnosti, več svobode, pri tem pa se noče odreči varnosti, ki jo ji nudi Amerika.
Nove razmere, nov odnos sil zahteva novo ureditev medsebojnih odnosov. O tem je zadnjič govoril dr. H. Kissinger in o tem se posvetujejo in razpravljajo sedaj vse vlade države svobodne Evrope, pa tudi Kanade, Japonske in drugih držav svobodnega sveta, ker se zavedajo, da bo nov odnos sil med ZDA in Evropo nujno vplival na njihov položaj v svetu.
| BESEDA IZ NARODA |
koneerf
I@roiana

vse stare navade iz domovine. “Žegen”, vstajenje, pirhe. Tudi božji grob še imamo. Vstajenje praznujemo vsako leto že zvečer po vigiliji na Veliko soboto. V procesiji so otroci in Društvo NIJ. škoda le, da se več fantov ne pridruži procesiji, da bi tako javno dali čast Bogu kot pru gre.
Upamo, da borno vsi, ki zdaj sočustvujemo in sotrpimo z Gospodom, nekoč deležni Njegovega poveličanja v nebesih.
*
Zgoraj sem omenila poklon e v h a r i s tičnemu Gospodu. So ljudje — ne naši farani — ki se pobožno križajo in poklekujejo pri stranskih oltarjih, mimo ta-j bernaklja pa kar gredo, kot bi j ga ne bilo. Sv. Paskalij :bi take 'ljudi nedvomno prestrašil. Zna-
Slovenik z druge strani - še enkrat
i
CLEVELAND, O. — V po-i mlad in v jesen se pesem pose-
Ob koncu druge svetovne vojne je predstavljala Ame-lbei Prii®fa;. ^elenie> brstie
cvetje oživijo človeka kakor ga zreli jesenski dnevi narede otožnega. Menda je res tako, da smo
V dolgih letih, kar slovenski človek živi na tujem, je ustvaril marsikaj. Življenje ni bilo lahko, toda občutek, da je treba tudi duhovno živeti, je našemu človegu dajal moči, da se je zbiral k petju, k igram in predavanjem.
Ponos, da ohranja tradicijo in privezanost k temu, kar je z muko ustvaril, je pojila mnoge organizacije vrsto let.
Zdaj je marsikaj drugače. Ne-j katere oglaševane skupine, ki!
rika vse, kar je v svobodnem svetu res kaj pomenilo. Evropa z Veliko Britanijo in Francijo vred, obema glavnima zmagovalkama in evropskima zastopnicama “velikih štirih”, je bila gospodarsko in vojaško na tleh, njene moči od .iz Prsti in iz Prsti živimo- Po" dolge vojne tako izčrpane, da je ameriški državni tajnik mladna košatost nas dviga, je-Marshall spoznal, da*jo je treba dvigniti na noge, če naj se !sensko umiranje nas tlači, na svetu obnovi ravnotežje sil, ki je potrebno za ohranja- i V soboto, 5. maja, priredi svoj nje miru	koncert Korotan. Cas nas prehi-
Amerika je bila v prvih letih po drugi svetovni vojni teva> od obilia organizacij, ki so daleko najmočnejša sila sveta, Sovjetska zveza ji ni segala nam posredovale kulturne do-niti do ramen kljub svojim številnim oboroženim silam, ki,brii:e’ jih je ostalo le malo. Med so stale v sredi Evrope. Amerika je edina imela atomsko o-1 redkimi je tudi Korotan. Marsi-rožje in bi tedaj lahko svetu diktirala svoje zahteve. Seve- j kdaj sem že mislil: med tistimi, da ni nihče na to niti mislil, ker to ni v skladu z ameriškim jki vabijo na kulturne prireditve, značajem in gledanjem na svet, bilo bi tudi v ostrem na-! 30 vedno ista imena. Ne bom re-sprotju z načeli demokracije, na katerih je Amerika zgra- keh da 30 vabila brez pomena, jena.	.toda prav tako lahko rečem: če
V okviru Marshallovega načrta je Amerika pomagala!v slovenskih ljudeh ni občutka, obnavljati evropsko gospodarstvo. Vanj je vložila bilijone j da kulturno življenje pomenja dolarjev in ni pri tem mislila, da si ustvarja z lastnimi sred-j duhovno življenje neke skupno-stvi tekmeca. Bila je uverjena, da je to edina prava pot, ki Isti, potem bodo kmalu tudi vse vodi k obnovi evropske moči in evropskega ravnotežja na-j besede vabil — govorjenje v ve-pram Sovjetski zvezi in njenemu bloku, ki je grozil potiš-; ter. niti svoje meje do Atlantika.
Ko je Sovjetska zveza strla demokracijo na češkoslovaškem in uvedla tam komunistični režim, je Amerika uvidela, da se je prezgodaj umaknila s svojirfii oboroženimi silami iz Evrope. Sklenila je torej z državami svobodne Evrope vojaško obrambno zvezo NATO, katere članica je od vsega početka Kanada, ker je ves čas sodelovala tudi v vojni proti nacistični Nemčiji in pri povojni obnovi Evrope. V okviru te pogodbe so se ameriške oborožene sile vrnile v Evropo in zasedle mejo vzdolž železne zavese, ki je razdelila Evropo, kot je že leta 1947 ugotovil pokojni britanski vodnik W. Churchill.
Pod varstvom ameriških oboroženih sil, posebno njenega atmoskega orožja, se je Evropa mirno ih varno obnavljala. Postopno je izgrajevala tudi svoje lastne oborožen sile, toda v omejenem obsegu, kolikor je zmogla brez napora. Amerika je bila velikodušna in v prvem desetletju ni dosti zahtevala od svojih zaveznikov v Evropi. Voljno je nosila večji del teže skupne obrambe.
Poleg tega je odprla svoj trg za izdelke evropske industrije, ki je to dobro voljo na široko uporabila. Evropski izdelki so se začeli uveljavljati na ameriškem trgu in tekmovati z domačini, pa to ni nikogar dosti vznemirjalo. A-meriško gospodarstvo je bilo trdno in presežek v mednarodni trgovini tolik, da se ni nihče vznemirjal zaradi “malenkosti”.
Amerika je sama ustavila komunistični napad na Koreji, zavezniki so ji pomagali bolj simbolično kot dejansko.
Nato je v obilni meri podpirala Francijo, ki se je borila za ohranitev svoje posesti v Indokini. Le Eisenhowerjeva previdnost je preprečila, da ZDA že tedaj niso posegle v Indo-kino.
Ko je bila Evropa gospodarsko obnovljena, je Amerika počasi le začela misliti, da bi ji lahko odvzela del bremena pri varovanju svojih lastnih meja. To je postalo bolj pereče, ko so se ZDA zapletle v vojno v Indokini in tam trošile svoje moči. Ne zavezniki v Evropi in ne Japonska niso bili pripravljeni podpirati ameriškega napora v Indokini. Nasprotno, Ameriko so zaradi tega celo začeli pisano gledati in jo prijemati, zakaj se “meša v Azijo” in Evropo zanemarja.
Evropa kot Japonska sta čas ameriške zaposlenosti v Vietnamu dobro izkoristili za osvajanje svetovnega in ameriškega trga in z obeh izrivale domače produkte. Ameriška , industrija je bila polno zaposlena in se ni postavila v bran, N kot bi bilo potrebno in v onih letih nemara tudi lažje kot jiastnim delom- Morda naše delo sedaj, ko mora izgubljeno znova osvajati.
Svobodna Evropa, povezana v Evropski gospodarski skupnosti, je danes gospodarsko najmočnejša sila sveta poleg ZDA, močnejša od Sovjetske zveze in njenega celega bloka, močnejša od Japonske, ki je kot posamezna država na svetovni lestvici na tretjem mestu.
Gospodarska moč je temelj za politično in vojaško moč. letih, 3 tistim je nekaj hudo na-Za enkrat sta v tem pogledu tako Evropa kot Japonska!robe-
šele na "ačetku poti. Obe imata še pičle oborožene sile, ki Na.i bi Korotanov pomladni se opiralo na oborožene sile ZDA in zavise od ameriškega koncert obnovil naš ponos in
ga. Mnogo skrbi, težav in trpljenja je v njem in prineslo nam je marsikako srečno uro.
Karel Mauser
Visoki stroški
CLEVELAND, O. — Citizens’ League, politična organizacija, ki zastopa industrijalce, ne more kontrolirati velike mestne zbornice s 33 člani in skuša zato število članov zmanjšati na 15 odbornikov. Znano je, da v veliki zbornici imamo odbornike raznih slovanskih narodov, ki se vsi borijo proti “polution”, proti industrijalcem, ki mečejo razne odpadke v reko Cuyahoga, in proti temu, da bi se mestna elektrarna prodala privatni družbi CEL
The Citizens’ League in Cleveland Plain Dealer želita prepričati volivce, da bi se prihra-(nilo $225,000, če bi znižali število mestnih odbornikov od 33 na 15. Taki razlogi so smešni, kajti davkoplačevalci bi tudi lahko prihranili $,2,200,000, če ne bi najeli 200 novih policajev, in pred petimi leti bi lahko prihranili $5,000,000, če ne bi volivci glasovali za zvišanje plač policistom in ognjegascem.
Pomniti je treba, da imamo 33 vard in da vsaka varda plača $8,000,000 davka vsako leto za mestne potrebe. In kaj imamo od tega? Skušajo nam vzeti še našega zastopnika. Če plačamo $8,000,000 davka v 32. vardi, smo Slovenci gotovo upravičeni, da imamo svojega lastnega
prihajajo iz domovine med nas s^ mestnega odbornika, ki stane sa-pevskimi, muzikalnimi in fol- j mo <£12,500. Zakaj nihče ne pri-klcrnimi nastopi, so načele po- pQro£a; ^ bi znižali število ga-nos, ki je bil tako močan mediSiiCev, katerih je 1200 in služijo nami. Mnogi že z viška g^edai0! večinoma po $11,700 letno. S kar je zraslo med nami, zdi se j.em ^ ge 0lgromno prihra-jim manj vredno. Ob nastopih nil0j če bi odstranili kakih 300! prišlekov iz domovine je rekla- Torej-ma tolikšna, da se človek čudi,	VOTE NO ON ISSUE 9
vse v superlativih. Niti visoka	on jy^y g
vstopnina na te prireditve ljudi
ne moti, vzdihujejo pa nad polo-	William J. Kennick
vično vstopnino k prireditvam društev, ki so dejansko delo njih volje in njih želja. Da prihajajo sem z določenimi nameni, mnoge niti ne zanima več. Pri tem
! no je, da je gojil posebno ljubezen do sv. Rešnjega Telesa. Ko je ležal od odprti rakvi med sv. mašo zadušnico, se je pri povzdigovanju napol dvignil in ljubeče pogledal sv. Hostijo. Ko je njegovo telo že počivalo v grobnici, je še vedno čuval nad spoštljivostjo, ki gre sv. Evharistiji. Včasih je mežnar šel mimo oltarja brez poklona. Paskalij je zaropotal v grobnici, da je mežnar takoj zdrknil na koleno. To se je dolgo dogajalo.
*
Neki duhovnik je v Rimu obiskal cerkev Marije Snežne. Mimo oltarja, pred katerim je gorela “večna” luč, je šel neki gospod brez navadnega upogiba kolena. “To je zakristan ali pa protestant,” je mislil gospod. Protestantu se to oprosti, ker ne veruje v pričujočnost Gospodovo. Zakristan, ki veruje, bi pa le moral svojo vero izpričati lepim poklonom. Kolikor poznam naše sestre zakristanke, mislim, da ta obsodba zakrista-nov njim ne velja; da dajejo v tem dober zgled.
Rožni venec pred sv. mašo.
Ko pridem k sv. maši, vidim, da vsi župljani molijo rožni venec. Pravzaprav bi morala reči: faranke. Par mož, zastopnikov močnega spola, ostaja zadaj — kot cestninar. To je lepa navada, lepa priprava na sveto daritev. Spomnim se, da smo v naši cerkvi v Vojniku skupno molili rožni venec, ko smo čakali na sv. mašo. Tisti, ki smo prišli od daleč, smo zmolili vseh 5 skrivnosti in še kaj povrhu ...
Iz življenja svetnikov izvemo, da so se nekateri od njih pripravljali na sv. mašo vse popol-
ICasisailie dreMšmss
KANSAS CITY, Kans. - Velika noč v naši župniji. — Pri pa najdejo vse mogoče napake Sv_ Družini smo obhajali veliko.
pri društvih, ki so jih sami u-stvarili in toliko let vzdrževali.
Ponos nad lastnim delom izginja in prav tako spoštovanje pred trudi in mukami ob delu, ki smo ga opravili. Resnega človeka beli srce, ko gleda vse to.
Korotanov pomladni koncert je v soboto. Ta in oni morda ne bo megel priti, ker pač dela, toda koliko jih je, ki lahko pridejo in spet dvignejo ponos nad
ni vselej najboljše, toda je naše, z ljubeznijo in trudom opravljeno. Kdor svojih lastnih tru-dov ne spoštuje, kdor ne ceni več kulturnega dela, ki so ga naše organizacije opravile v vseh
jedrskegp orožja, ki je kot dežnik razpeto nad vsem svo- spoštovanje do vsega kulturne-bodnim o” tom in ga čuva pred vsakim komunističnim iz- £a dela, ki je zraslo med nami. Sil jeva n jem.	Prav je, da cenimo vsako kul-
Evropska skupnost je tudi politično še veliko prešib- turno delo, toda ljubimo svoje-
nočne dneve v duhu sv. Cerkve, ki je te dni posvetila skrivnosti sv. Rešnjega Telesa in trpljenju Jezusa, katpremu sledi Njegovo poveličanje z vstajenjem. Ljudje so se pridno udeleževali vse dni ganljivih obredov in s tem dajali dober zgled mladini.
Ko gledam te naše ljudi, ki s tako pobožnostjo molijo, me vedno globoko gane. Večina starejših je polna revme, a se vendar trudijo pokloniti se evharistič-
MILWAUKEE, Wis. — Lani sredi julija sem v članku “Slovenski zavod v Rimu z druge strani” skušal opozoriti na razdiralnost knjige “Cerkev v po-globitvenem procesu”, ki jo je napisal Slovenikov spiritual p. Truhlar. Na koncu članka pa sem nakazal nezdrav vpliv, ki ga pisec take knjige nujno ima na zavodove gojence.
Mesec dni nato je rev. Vogrin sporočil v članku z istim naslovom, da p. Truhlar ni več Slovenikov spiritual in ne več v zavodovem vodstvu in da je zato bil moj članek brezpredmeten. Misel o brezpredmetnosti je Vogrin najbrž ponovil po pismu iz
tistim razkroj evalnim moderniZ' mom, ki ga je v domovino tako krepko zanesel in ga podprl ravno p. Truhlar.
V članku “Ali je slovenski Cerkvi potreben Slovenik” (P° natisnjen na tem mestu 15. jand je rev. dr. K. Humar skušal za' vrniti moje gledanje na Slov’6 nik in na p. Truhlarja —- Pra^ tako tudi gledanje “Sijevega Lektorja — obenem pa navaja razloge za Slovenikovo potreb nost. Dr. Humar je prepričan, da njegovi razlogi spodbijejo da vsakemu drugačnemu gledanju na Slovenik. Zato so mu moj1 pogledi na zavod “neka določ6"
Slovenije. A o božiču o tem spo-1 na aprioristična miselnost”. Tr' ročilu niso v Gorici še nič ve-1 Humarjev prikaz Slovenika 111 deli, kot je bilo razvidno iz dr. njegove potrebnosti je kljub °' Humarjevega članka na temle sebnim skušnjam, ki jih nava]a> mestu sredi januarja. Zato se po- preveč enostranski, da bi k temu slej sprašujem, ali ni bilo mor- molčal. Slovenski rojaki v Zdn1 da sporočilo o p. Truhlarju le za Ženih državah in Kanadi in drJ izvoz, le za slovenske rojake v god po svetu imajo pravico d° Združenih državah in Kanadi? j bolj realističnega prikaza o — Kakorkoli že, p. Truhlar za- veniku. (Pripomnim pa, da se je me ni (bil) edini kamen spotike' tale sestavek iz več razlogov za
kasnil skoro za dva meseca.)
Dr. Humar pravi, da nam Je Slovenik potreben zaradi ver6-— Kako pa je bilo z vero Sl° vencev tedaj, ko je bilo do sr6 de 19. stol. po odredbah Jožef3 II. p r e p o vedano duhovnike111 študirati v Rimu? Slomšek, de' ran, Mahnič niso študirali v R1 mu, pa so vendar bili zglodj10 rimski. Isto velja za Jeglič3’ Sedeja, Ujčiča in Rožmana tar druge dunajske doktorje do Im3 1318. Menda ni glavna vez s Pe( Irovo skalo nek zavod v Rimu-Go vendar druge močnejše vezi' predvsem z Rimom hierarhiču0 nek pri kom učil (čikaški sode- zvezane škofijske cerkve pa ve_ lavec “Slovenske države”, sept. ra duhovnikov in vernikov 1972, M. Ceratič misli, da sem v j Petrov primat in Petrovo skai°
Od sred6
nem-
pri Sloveniku. So še drugi. Nekaj teh sem nakazal že v juniju 1969 v članku “Slovenski zavod v Rimu — nekaj drugačnih pogledov”. Nekaj novih pa bom navedel v temle sestavku.
Omenim pa, da je v pismu u-glednega duhovnika iz Slovenije (ni pisal meni) tudi rečeno, da je bil moj lanski članek zanj v marsičem poučen, da je ocena p. Truhlarja v njem kar objektivna in da so mi s te strani celo hvaležni zanjo. Takega priznanja iz domovine nisem pričakoval.
Če sem se za svoj lanski čla-
ter zvestobo tej skali.
slepoti ali pa v zlobnosti posnemal Jurčecev “Sij”), potem sem se pri nekaterih amer. katol. čas-nkarjih, ki neizprosno razgaljajo modernizem v Cerkvi v vseh! biti rimski, njegovih oblikah in nastopih ter se na visoki intelektualni ravni pogumno spoprijemajo z njim. S
19. stol. naprej, zlasti po škem kulturnem boju, so slov. katoličani zelo prizadeva1 ker so se zavedal1-Ubi Petrus, ibi Ecclesia i^el Peter, tam Cerkev), dasi v R1 mu ni bilo nobenega slov. za
vodnega monsignorja ali p^e'
ari-
ne očita? Raje beremo časopis sorja. Zato je ironija brez P
ali gledamo TV? Ne bodimo samo nedeljski verniki! Ko bomo umirali, bomo najbolj obžalovali, da se nismo hoteli okoristiti z milostmi sv. maše. Smo dobro vedeli, kaj je sv. maša, a smo zakrknili srca, da nismo slišali zvena, ki je vabil v cerkev, da pol urice posvetimo Bogu.
dne. Drugo jutro dopodne pa so
se zahvaljevali za njo. Eden odi Neka mati piše duhovniku teh, ki je tako visoko cenil in;med dlugim: Vsi moji otroci so ljubil sv. mašo, je bil 12. maja'ze poročeni in lepo vzgajajo svo-1685 prištet blaženim. Njemu jerie otroke. Najmlajši sin, ki je
mere, da smo po sto letih zV'e stobe Petrovi skali morali jaVil° v knjigi (bivšega?) Slovenik0 vega spirituala in rimskega Pr° fesorja p. Truhlarja brati nerč-vanje, kako Sv. Duh šepeta 113 uho papeževo. — Pravim bNJW ga z vprašanjem? Po dveh rir*1 skih duhovniških seznamih 1. 1973, tako slišim, je p. Truhl31 še vedno Slovenikov spiritual-
V uvodniku goriškega KaR^' Glasu z dne 10. dec. 1972 je P“.
bij3111
v .	.	vedano, da “se je v Lju .
bila pot do oltarja hitra. V dveh, ze	poročen in ima ze dva	otroka,	precej razširil modernizem
letih je storil	1,200 čudežev, j Je	Pa mpj velik kriz. Ne hodi več. Tam so imele nove teze mcdcr'
priznanih od sv.	Cerkve. (Ubogi b	sv- ma3b Drugače pa	je zelo	njb teologov velik cdjek u10^
dober človek. Ko mu prigovar-	^
jam, naj gre ob nedeljah k sv. maši, pravi:	‘Mati, pustite me!
Želim imeti vašo vero. A če je nimam, ne morem biti hinavec, da bi hodil k maši, v katero ne verujem.’ Kaj naj storim, da bo moj sin zopet veroval? Nekoč sem mu dejala: “Dokler bo kak
naš Slomšek! Kako dolgo bo moral še čakati naših molitev, da bo lahko začel delati čudeže!) Ta blaženi našega stoletja je Father Charbel. Živel je kot menih marcnitskega obreda na neki gori v Libanonu. Umrl je 1. 1898. Pokopan je bil v samostanski grobnici. Ker se je tam večkrat
prikazala neka luč, so postali j duhovnik povzdigoval sv. Hosti menihi pozorni. L. 1950 so odprli !i°> bom vedno prosila evharistič-
krsto Fr. Charbela. Njegovo truplo je bilo nespremenjeno in tudi obleka je bila ohranjena. Iz njegovega telesa je tekla neka tekočina, podobna krvi. Čez dve leti so zopet odprli krsto in našli, vse neizpremenjeno. Sedaj jo odpro vsako leto. Razni zdravni-
nega Gospoda, naj ti da milost vere v Njegovo pričujočnost.” Duhovnik je potolažil mater, naj ne neha moliti za sina. Da ni njena krivda. Današnja mladina nima ponekod pravega katoliškega pouka. Učijo otroke, da je obhajilo obed ali piknik. Ne raz-
nemu Gospodu. Kaka pridiga ti-ijn pustili v rakvi spričevalo, da stim, ki zdravih kolen ne upog- j se to ne dogaja naravnim po-nejo v adoracijo, samo malo “po-; tom. Nastane vprašanje: Zakaj cincajo”, kot smo rekli doma. J se to dogaja? Da Bog že sedaj Poklon lahko postane simbol na-, poveliča svojega služabnika, ki še vere v pričujočnost Jezusovo, je tako cenil sv. mašo. Priprav-Še več! Lep, spoštljiv poklon ijal se je na njo s premišljeva-lahko spremenimo v dejanje njem popoldne in se zopet za-ijubezni. Kdo nam pa brani reči j hvaljeval za njo vse dopoldne. Gcspcdu v sicu: “Sprejmi, Go- Kako pa mi cenimo sv. mašo, sped
ki so preiskali truplo in tekočino j lužijo otrokom, da je sv. obhajilo prejem Boga in človeka, z dušo in telesom, krvjo in mesom. Sv. maše ne razložijo. Ker
otroci ne vedo, kaj se dogaja na oltarju, jih ne vleče v cerkev. Ko bi bili v šoli dobro poučeni in če bi dom z zgledom učil, bi bilo marsikje drugače. Učitelji verouka morajo učiti, kot je Kristus učil. Sami se morajo pegio-
študiraj očimi bogoslovci”. ^ hovnik, ki to piše, se spi’a3U!''’ “ali je vzgoja na ljubljanski fe° loški fakulteti pravilno usb161" jena?” — V zvezi s Slovenik0^ se bo ob tej neveseli vesti marS| kdo vprašal: Kolikšna je verje nost, če že ne poroštvo, da 56 bedo duhovski gojenci v Sl°ve niku znebili tega modernisti6110, ga duha, ki ga prinesejo s seh°l iz Ljubljane? Žal te verjetn°s ni. Od predstavnikov Sloven1^3’ ki nam jih je na temle naštel rev. Vogrin, ni proti Ti-111 larjevemu “Poglobitvenemu Pr°_ cesu” nihče napisal kake raZPr3j ve ali pa opaznih člankov, ki sloneli na tisti preizkušeni ^ zdravi teologiji, ki jo čutim°v tedenskih nagovorih p a p 6 2 . Pavla VI. Če je zmogel °b Truhlarjevi knjigi napisati ^ niz člankov rev. France Doli113/’
ki tudi stalno živi v Rimu, i11 c
ČJ'
je tržaški laik prof. Beličič til dolžnost, da s člankom v
Ka'
di'
toliškem Glasu opozori na 3,32 ralnost Truhlarjevega “pogl001,. venega procesa”, zakaj ni tu
Bog, ta moj p c klon kot ta največji dar, ki nam ga more hiti Vanj. Zajemati bi morali iz | kdo od Slovenikovega ° vodstv3 znak ljubezni do Tebe.” In ga bo Bog nakloniti? Ali jo ljubimo? Njegovega Srca in dajati mladi-; napisal kaj tako potrebneg3:
sPrejeh v _	Se je udeležujemo, ako le ima- ni.	|	Mar je te predstavnike zavod3 v'
V naši župniji sme ohranili če mo kaj časa? Ali nam vest nič	s. M. Lavoslava i	(Dalje na 3. strani)
*a;::gtt3smttmraramnnnn»t:m!mmtnmmtttmmn»»w»t«.,»:nnn»»»mt
NEHVALEŽEN SIN
POVEST SPISAL MALOGRAJSKI
Tujec pomolči nekoliko, potem kojnine mu najbrž tudi ne bodo Pa nadaljuje: “Jaz poznam sina; dali nobene. Premoženje svoje *ega moža, ki nas je malo prej 2aPustil, že dolgo. Seznanila ^Va se bila na Dunaju, kajti štu-lrala sva ob jednem in istem asu, akoravno se jaz nisem učil f)ravic, kakor on, ampak sem se Popravljal za profesorja. Bil je ° Jako lahkomiseln in razuzdan ante. Vem tudi, kako je bilo z °nina denarjem, o katerem je bil Pisal očetu, da ga je izgubil.
ni bilo vse vkup nič res!
Tisto
0 je bil prišel na Dunaj, ga Prvi čas ni bilo ugnati. Popival cele noči in pa še igral je po ^avarnah. Na Dunaju pa je pri a em življenju par stotakov rnalu proč. Tako tudi on črez ne^aj tednov niti bora ni imel ^eč- Pač pa je imel že precej °lga. To je bila, velrka napaka, a mu je dal oče toliko denarja seboj. ge j nespametno pa 6 bilo, da je verjel njegovim ena in mu je precej zopet po-^ al večjo svoto. Mož je bil pre-o.c Zaupljiv do svojega sina.
lsal sem na lastna ušesa, kako se Je sin
soproge je pa gotovo tudi že do malega porabil. Čakajo ga vse-kako bridke ure... Ne časti, ne denarja ne bo imel, in kdo ve, ali ne bo kdaj še ubožnejši, nego je njegov oče ... Toda očetu ne pravite ničesar o tem! Kakor sem posnel iz njegovega pripovedovanja, ga ima še zmeraj jako rad. Ta novica bi ga gotovo hudo pretresla .. . Dosti je trpel radi svojega sina; čemu bi mu še s tem težili srce! .. .”
Ta opomin tujega moža pa je malo izdal. Novica o Kovačko-vem sinu se je raznesla naglo kakor ogenj po vasi, in tako ni bilo drugače mogoče, nego da je tudi stari Kovaček kmalu slišal o nesreči, ki je zadela njegovega sina.
Tisti, ki so mu prinesli žalostno novost, so pravili potem, kako da je ostrmel in se ustrašil. Sklonil se je najprej po koncu s klopi, na kateri je sedel, nato pa se je obnemogel zgrudil nazaj. Spravili so ga v posteljo. Prve besede, ki jih je izprego-
mu režimu tako dobrodošel teolog? A . za vero in pravovernost je včasih treba iti v boj! Tako so nas nekoč učili. Pa ne le učili, ampak tudi zgled dajali. So se zavedali, da mlade ljudi pritegujeta zgled in enoumna odločnost.
V zadnjih treh, štirih letih prihajajo tudi v Cerkev v domovini vse tiste novotarije, zaradi katerih smo bili v preteklih letih tu v Združ. državah in Kanadi tolikokrat duhovno bolni. Ne mislim pri tem na potrebne spremembe, ki jih je narekovalo spremenjeno mestno življenje, ampak na duha existencia-lizma in imanentizma, pa teil-hardizma in teologije procesa, ki se skriva za mnogimi novotarijami. Tega duha širi j o slov. modernistični teologi z revijo “Znamenje”, pa s c i r i 1 m e t,o dijskim “Glasnikom”. In proti tem teologom v domovini ni nobene protiuteži, kot jo, hvala Bogu, sedaj že opazimo na temle kontinentu. Prav za prav sta doma taka protiutež in ravnovesje politično nemogoča, ker za to poskrbi komun, režim. Ta namreč dobro ve, da modernisti krepko slabijo Cerkev na znotraj. Zaradi tega bi človek pričakoval, da bodo predstavniki Slovenika v svobodnem večnem mestu tisti, ki bodo tvorili s svojimi razpravami, članki in predavanji — saj
ta ob papeževi okrožnici Huma-nae vitae postavil na stališče francoskih škofov; obenem pa je kardinal odgovoril škafom Jugoslavije, da po njem papež Pavel VI. ponovno potrjuje vso obvezujočo veljavnost okrožnice. (Za razumevanje te NC vesti, ki so jo mogli brati vsi slov. rojaki širne Amerike, naj dodam tole: Pred dobrim letom je nadškof Pogačnik kot načelnik teološkega odbora škofov dal — brez prave potrebe in kaj nemodro — slovenskim in. hrvaškim moralnim teologom to okrožnico v razpravljanje in na glasovanje. Večina teh se je postavila na “francosko” stališče, pri čemer smemo videti velik posreden vpliv p. Truhlarja in E. Kocbeka. Kot mi je v jeseni omenil o-biskovalec Slovenije, je to stališče teologov že mogoče brati v poljudnem pisanju doma. Zavr-
za Kocbekov “novi socializem” ampak tudi v Innsbruck, Fri-;~
in nekaterim obiskovalcem hitro postregli s Truhlar j evimi polemični spisi. Taki glasovi so prihajali sem.
Samo tile kriteriji, ki sem jih nakazal v teh treh odstavkih, morajo biti za nas po svetu merodajni pri ocenjevanju in vrednotenju Slovenika. Nič pa Slo-venikova stavba! Zato ni mogoče razlikovati med Slovenikovim vodstvom in Slovenikovo ustanovo. Ustanove se ocenjujejo po tem, kako opravljajo svojo nalogo in funkcijo. Zato me tudi ne more impresirati bližnje (že tretje) odprtje Slovenika in njegova blagoslovitev, pa čeprav bo izvršena z vso slovesnostjo.
Dr. Humar pravi, da potrebujemo Slovenik kot Slovenci, kot narod. Na prvi pogled je ta trditev zelo prepričljiva. Toda mali
res potrebna!) Ob tem neveselem primeru smo upravičeni vprašati, kaj so predstavniki Slovenika skušali storiti in kako pripomoči, da bi ta okrožnica Pavla VI. bila sprejeta v domovini tako, kot je napisana. Kje so njihovi članki ali pa kaka brošura v tem oziru, ki bi nam dokazovali, da so s Petrovim naslednikom tudi ob tej nepopularni 'okrožnici, slovenskim rojakom po širnem svetu pa nudili upanje, da gojenci v Sloveniku ga in ne tiutež temu razkrojevalnemu res vdihavajo Petrovega duha.
norčeval iz očeta, da
j^šsl tako na limanice. Vda-) voril po daljšem molku, so bile: go vsi učeni monsignorji — pro-J1 še nadalje veselju in užva-; “O Bog, usmili se
^ U’ akoravno ne smem zaholčati, ’ zavrzi ga!”--------- i
v. kil pozneje malo bolj pre-1 Nekoliko dnij po tistim pa so , en> in da se je posebno igre starega Kovačka nesli k zadnje-0 j izogibal. Zlasti pa je bilo od- mu počitku ...
Več
je^ v^a ga je oče tudi poznejša
Nehvaležnost sinovo je prena-pcdpiral; kajti imel je ne- ' šal, prenesti pa ni mogel nesreče avadno srečo ta človek. D očim | njegove.
0 se Vsi drugi, ki smo bili bolj ° rebni, zaman trudili, da bi di kak zaslužek, ga je imel vn’ kolikor ga je hotel. Pouče-a je po najboljših hišah in bil i Preskrbljen z vsem, tako da' J e imel
KONEC
vsem
očetov denar lahko
SLOVENIK Z DRUGE STRANI — ŠE ENKRAT
(Nadaljevanje s 2. strani) Rimu zadržal obzir do pom. ško-
Poseben poboljšek. No, zato f1 .Grmi&. v, Mari?,or“' . « Pa tudi živel, kakor kakega * ^ g0°.a s^n> in mi drugi rojaki nje- , ^ ^
Je
knjigi napisal uvod? Kaj pa če ni zadržal — čeprav žive v
« sm° bili pravi revčki proti' 3aho,ini Politični svobodi_ v Hi-njemu!	, mu — obzir do kom. režima v
Jaz v tistih časih njegovih raz-|LJubljani’ ker je P‘ Truhlar te’ še nisem poznal, in, sodil-----------------------------------------
mer
sem,
^elo
modernizmu v domovini. Če bi pri Sloveniku imeli kaj pokazati v tej smeri, potem bi slov. rojaki po svetu smeli pričakovati, da se bedo Slovenikovi gojenci navzeli zdravega Petrovega duha. Žal pa, da Slovenikovi predstavniki nimajo nič tega pokazati.
Pa vzemimo bolj konkreten primer. V letošnjem februarju so prinesli amer. katol. tedniki, tako škofijski kot splošni, vest amer. škofovske NC — vest je bila z Dunaja! — da je prefekt papeževe kongregacije za cerkveni nauk kardinal Seper lani zavrnil in opomnil ljubljanskega škofa Pogačnika, ker da se je
nitev iz Rima je bila očividno slovenski narod naj ne posnema
slepo velikih narodov. Tudi glede zavoda v Rimu ne! Mali narod si mora pri tem zastaviti tole temeljno vprašanje: Katera pot bo prinašala boljše sadove, ali pošiljanje mladih duhovnikov v lastni zavod v Rimu ali pa je vse bolj priporočljivo pošiljanje duhovnikov v zavode velikih narodov tako v Rimu kot v drugih evropskih mestih.
Ob mednarodnih kongresih v Ljubljani pred vojsko se je pokazala velika potreba po duhovnikih in laikih, ki bi znali jezike drugih narodov in imeli poznanstva med njimi. Isto potrebo smo kruto občutili v usodnem maju 1. 1945, ko smo se na
Tako bi vsaj slovenski rimski monsignorji postavili neko protiutež E. Kocbeku, ki se v svoji brošurici “Eros in Seksus” postavlja nad papeža Pavla VI. in! Koroškem srečali z angleško voj-
hoče biti Slovencem moralni u-čitelj. (Tisti Kocbek, ki se je kot “progresiven katoličan” priključil komunistični revoluciji in je zato naj večji idejni zvodnik v slovenski zgodovini in soodgovoren za vse komunistično nasilje nad Slovenci!) Žal da predstavniki Slovenika nimajo nič pokazati v tem oziru. Sicer pa, kako neki naj bi imeli, ko pa je msgr. Jezerniku Kocbek velik
sko. Ljudi, ki so med nami na nesrečnem vetrinjskem polju znali angleško, je bilo mogoče prešteti na prste. Med več kot 20,000 ljudmi! In najbrž so bili med temi le trije, ki so nekaj malega poznali angleški svet iz lastne skušnje. Zato smo bili v angleških očeh še toliko manj vredni.
Te skušnje krepko govore za to, da je za slovenski narod vse
teolog, Slovenikovi gojenci pa so ’ bolj priporočljiva pot, da pošli j a
se v preteklih letih navduševali1 svoje duhovnike ne le v Rim,
da mora biti njegov oče ^Premožen mož, ker ga je
dosti,
temu, da je imel vsega j
rjern Iendar še zalagal z dena- ■
k0 * ^ še le Sprevidim, ka- j
°č aeP°šteno je ravnal, da se je
iz ■‘'q1 *er mu kradel denar j z^-oa w^u * pa ge ^ neh- j
Sicer pa je bil
Va, “Pa' Vrh tega
težnost! ziner,
aJ nekako čuden človek.
^Nakljnčjg je naneslo, da sva q P° Ved letih sešia zopet v kot •^ln bd poklican tja fesor° ^ svetovatec, jaz kot pro-zdm ' ■ Se nek°e srečava, po-
kakorlm §a ^aZ :’ako Priiazno’ zn Se to spodobi za stara
kor vy’ a °n se naredi tako, ka-k; 1 me ne poznal, in kakor
ne mogel več domisliti
se
name.
sebi"^ Prav!'' rečem sam pri Več ' ln 0Ci' ^ste§a časa ga nisem nierv,0^0^1"^' Slišal Pa sem ° baš Iriarslkaj, kar mu ni bilo da žV C*n tucb to 50 PraviH> Ožen^1 £>e zmeraj jako razkošno.
in nL 86 ^ bil dokai bogato>
le h ®°Va zena> kolikor vem, Je ako ljubezniva.
bi imela nič zoper to
N«
ji bil
eusmiljeno
Gotovo bi ako
pokazal svojega očeta.
npravičiJins ^ bil° t0rej ln
način,da 6
Grdo in
se fIT °eJanje, in mislim,
ne da na noben je ravnal tako z njim. vnebovpiječe je bilo
°Vo Qejanje, in mislim, da
taodot'
Vam ~le Preveč čudili, ako HavrT0^™’ kai §a ie doletelo, predno je začel praviti svojo žalostno po-v časopisu, da so
RAZLIČNI NAČINI ČOLN ARJENJA — V čolnu se lahko vozimo na mirni vodi z veslanjem ali z motorjem. Isto velja tudi za tekoče vode, le da je na njih razvit šport veslanja v razne vrste čolnih. Znane so tekme kajakov, pa tudi kanujev. Na tehle slikah so prizori z nedavnega petega letnega tekmovanja kanujev na reki Vermilion v Ohiu.
mvno
^ngov oče Vest	°'
ga za361* čital ‘ —f-u, ua
pre •	1- Poneveril je. namreč
CeJ uradnega denarja .. .”
Vsu ostrme
njec pa nadaljuje:
ošabm '2alostno j® bi 141 visokoleteči mož! k ji 1 lepo ponižen in
r'četaSram0Val sv°ie§a
2 njim. slabo
v službi
spričo te novice.
končal
ta če i bi se ne ubogega
ne bilo bi prišlo tako da-!
O, njemu se bo še ! godilo! Da bi ga obdržali | na to še-misliti ni. Po-1
bourg, Pariz in druga evropska središča. Ce mogoče tudi v angleški svet.
Za tistega slovenskega duhovnika, ki konča bogoslovje v Ljubljani in je nato poslan v Rim in bo tam živel v slovenskem zavodu, je nevarnost, da bo živel v slovenskem ghettu. To mnenje je izrazil tudi ugledni slov. kulturni delavec med nami dr. R. Ložar, ki je veliko hodil na mednarodne arheološke kongrese in mednarodne umetnostne razstave ter bil kot ravnatelj etnografskega muzeja v Ljubljani do maja 1945 v stalnih stikih z muzeji sosednjih narodov. Podobno misel je izrazil tudi pok. Ivan Avsenek, ki je vedel iz lastne skušnje, kaj je treba znati za mednarodno trgovino. V pismu julija 1969 mi je zapisal: “Moti pa me nekaj drugega: zavod bo postal neke vrste nacionalni ghetto.” Na nevarnost zapiranja v slovenski ghetto je opozoril tudi sedanji rektor Slovenika msgr. Jezernik. Prav iz tega razloga je bil pri prvih razgovorih o zavodu proti njegovi ustanovitvi. (Vsekakor zanimiv podatek za zavodovo zgodovino!)
Zato naj bi mladi slov. duhovniki, ki so poslani v Rim nadaljevat študije, živeli v zavodih velikih narodov, da se v vsakdanjem stiku nauče njih jezika, spoznajo njih kulturo, si pridobe širšo razgledanost in se tako znebe provincialnosti, obenem pa si pridobe prijateljstva in poznanstva. Pripomnim pa naj, da zavodi velikih narodov v Rimu ne poskušajo potujčevati. Vem za primere, da se je slovenska narodna zavest obmejnih slov. bogoslovcev utrdila ravno v takih zavodih.
Ker sem svoje begunstvo po vojski preganjal skoro štiri leta v Rimu in ker sem imel med slov. duhovniki in bogoslovci sošolce in znance z ljubljanske klasične in celo svoje bivše učence s te gimnazije — čez 20 bi jih mogel našteti — sem po njih dobil precej vpogleda v rimske razmere. Na podlagi tedanjih razgovorov in poznanja Rima sem slejkoprej prepričan, da slovenski narod potrebuje v Rimu Slovenski duhovski dom, ki bi vod vodstvom izbranega duhovnika zbiral, družil in povezoval vse slovenske klerike, ki žive raztreseni po celem Rimu. V tem domu bi bili slov. duhovniki in bogoslovci deležni tople slovenske domačnosti. Izbrana slov. knjižnica in slov. tisk se pri tem razumeta sama po sebi. Za tak 'Slovenski duhovski dom ! bi najbolj ustrezalo eno nadstropje primerne rimske stavbe v središču mesta, bi bila za Cerkev v Sloveniji in za slovenski narod daleč najboljša, ker bi se izognili zapiranju v slovenski ghetto, obenem pa bi bila veliko cenejša in zmogljiva. Toda v sedanjih razmerah politične razdeljenosti in razlik med nami pa ker je v Rimu zahodna politična svoboda, ne pa tudi v Ljubljani in v Sloveniji, naj Slovenski duhovski dom v Rimu ostane le idealni cilj.
(Dalje)
Janez Grum
Male Help Wanted
FITTER
for heavy welded steel plate fabrication. Must be able to read blueprints. Steady. Overtime. Union shop. Full fringe benefits. Apply in person or call 881-8100 for appointment. RELIABLE STEEL PLATE CO. 2330 E. 79 St.
(89)
Moški dobi delo
kot pomivalec posode ponoči v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.
(87)
HIRING NOW
for new lamination and fabrication dept.
ENAMEL PRODUCTS CO.
off Memorial Shoreway
341 Eddy Rd. (44108) Write or call 451-1313 ask for Mr. Walter
(90)
Zdaj najemamo
za nov oddelek klanja in oblaganja ter izdelovanja
ENAMEL PRODUCTS CO.
off Memorial Shoreway
341 Eddy Rd. (44108)
Write or call 451-1313 ask for Mr. Walter
-______________________(90)
Porter & Dishwasher
Wanted — honest, sober. Salary, paid hospitalization, room & board. Paid vacation. East side country club. Call Joe Vis-locky 831-9400.
(88)
Moški dobijo delo
v pekariji na tekočem traku. Nič znanje potrebno. Zglasite se osebno.
WELCH FOOD CO.
1220 W. 9 St.
(92)
Help Wanted Male & Female
Custodian Couple
Man must be experienced in general maintenance; woman to handle cleaning operation. Manure, full time, no children or pets. Deluxe 24 suiter in Shaker Hts. Good salary, exceptional 2-bedroom apt., all utilities included. 751-9435.	—(87)
MALI OGLASI
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Hunt-mere Ave., eno stanovanje prazno in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(93)
Posestvo naprodaj
zidano, z dohodkom, tri stanovanja, z eno trgovino, zasedeno. Taka rešitev Dober dohodek za vaš denar.
YAKKEL REALTY 944-5440
Help Wanted — Female
GENERAL HOUSEWORK
congenial family, steady, one or two days a week. English speaking not necessary. — 831-2254.
(89)
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Barvam
Hiše zunaj in znotraj, cena. Kličite od 5. do zvečer, 361-1927.
Dobra 7. ure
-(90)
Naprodaj
hiša v bližini cerkve sv. Vida šest sob spodaj, tri opremljene sobe zgoraj. Kličite 391-8123 ali 481-1327.
(89)
Bungalow naprodaj
severno od bulevarda, $28,900.
GEO. KNAUS REALTY 481-9300	819 E. 185 St.
Naprodaj
Zelena zofa, 80 inč dolga, v dobrem stanju, $75.00, stoječa Victrola, se navije na strani, v dobrem stanju, $60.00.
Kličite zvečer 531-2198
— (91)


ŠCEM0 URADNIŠKO MOC
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop shižbe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland. Ohio 44103
431-0628
- 2-

M

RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
Njen obisk pri izgnancu v ulici Servandoni je bil pri tem le neznatna epizoda. Ta tragedija se še ni razvila, toda že strah pred bližnjimi konflikti je tako silno razburjal' živce te žene, da se je morala onemogla nasloniti na držaj, ko je prišla na vrh stopnjic drugega nadstropja in je po naročilu hišnikovem pozvonila pri vratih na desno. Skoraj se začujejo od znotraj koraki, ki so ji udarjali na srce. Duhoven odpre vrata ter obstoji čudeč se nenavadnemu obisku. Glas zvončka ga je izne-nadil pri črni tabli, kjer je delal; držal je še v rokah bele krede. Njegova oguljena sou-tana, njegova brada stara tri dni, njegovi dolgi rudečkasti, sem in tja osiveli lasje — vse to je kazalo, kako malo se briga šestdesetletni starček za zunanji svet in zase. Poleg tega majhna, neznatna postava in njegov otroško rudeč obraz, vse to bi mu dalo nekak komičen izraz, ko bi ne bilo negovo čelo plemenito, visoko in z značilnimi gubami preorano — čelo kakeršno bi bil Lavater imenoval “čelo preiskovalca” — in ko bi ne bil imel tako izredno lepih plavih očij, ki so se svetile jasno in prozorno kakor otrokove oči. Njegov pogled je izražal plašljivost mesečnega geometra, katerega je strast številk na mogočnih pero-tih odnesla na tisoče milj daleč.
Ker je gospa Darras molčala, iznenadena, ko je videla pred seboj vse kaj drugega, nego je bila podoba, ki si jo je bila ona napravila o slovečem oratorija-nu, tedaj on spregovori prvi:
“Najbrže ste se milostna zmotili na vratih”, dejal je pripro-sto.
“Mislim da ne”, reče gospa, “vsaj ste vi gospod Euvrard, prečastni oče Euvrard? ...” In ni mu dala časa, da bi ji odgovoril razen z znamenjem. — “Oče moj”, dejala je, “prosim vas, da me vsprejmete. Pridem k vam brez priporočila, ker sem čestokrat slišala hvaliti vašega velikega duha in vaše plemenito srce in jaz tako silno potrebujem pomoči!..
Mej tem je vstopila na tesni hodnik. Duhovnik povabi nepoznano v sobo, ki mu je služila za knjižnico. Nekako brez volje ji je vstregel, dasi njegov obraz nikakor ni mogel zakriti nevolje, ki ni izhajala samo odtod, ker je moral prekiniti s svojimi študijami. Toaleta te dame, njena lepota, zraven pa njena razburjenost in vsiljivost, vse to mu je dalo povod misliti, da ima pred seboj svetno damo, zapleteno v kako ljubimsko afero. Mož študij in pisarne, ki se je malo pečal s pastirovanjem, ker je po dovršeni politehniki takoj vstopil v samostan, je bil popolno iz sebe ob misli, da bi moral svetovati v stvari, ki je bila popolnoma tuja njegovim navadnim mislim. Vendar on je bil duhoven in sicer dober duhoven, zato je takoj obžaloval svojo premajhno ljubezen do bližnjega. Z veliko nevoljo je odstranil razne papirje s svojega j edinega fotelja, a se je opravičil, češ da ima tako velik nered v svoji sobi. Ker se je šele pred dvema tednoma preselil, ni še uredil svojih knjig, ki so ležale kupoma na deskah ob steni med papirji in mapami. Štirji s slamo prepleteni stoli, pisalnik v kotu in klečalnik, to je bila vsa oprava njegove sobe, ki sta jo razsvetljevali dve okni, na katerih sta po strani viseli zavesi kupljeni narejeni in zelo kratki. Na kamenitem ognjišču je bila svetilka s špiritom, kaserola in nekaj ostankov zajutrka. Gost te
borne sobice si je sam kuhal z nekim mirom stoika, o čemer je pričala tudi črna tabla ob oknu, popisana s skrivnostnimi čiri-čarami, to je bil njegov duševni opij. Kazoč ji vse to, dejal je:	l
“Žal mi je, milostna, da vas moram vsprejeti v takih prostorih; toda ker poznate moje ime, veste, da sem izgnanec. Najbrže da bi bilo za državo nevarno, ko bi se jaz pečal s temi računskimi oblikami v hiši, kjer so drugi očetje proučevali zgodovino, arheologijo in hebrejščino! Upajmo, da je sedaj rešena ta uboga država...” Zasmejal se je ob tem nedolžnem dovtipu, s katerimi edinim se je maščeval nad svojimi preganjalci. Na to se zopet povrne k svoji prvi misli: “Nekateri izmed teh patrov so se bavili tudi z duhovnim vodstvom in se še sedaj bavijo. Zato bi bilo morda bolje, da vam dam naslov katerega teh gospodov; ako si želite kakega praktičnega nasveta, pač kak matematik ni za to posebno pripraven. Naša veda. ..”
“Uprav vaše sloveče ime učenjaka me je privedlo k vam”, prekine ga Mme Darras. “Povedala sem vam že, da sem čula, kako so govorili o vas, mej drugimi tudi moj mož. Tudi on je bivši učenec politehnike kakor vi, ni pa posebno vnet za obleko,
katero vi nosite. Zato pa dovolite, da vam ne povem svojega imena. Njegovi tovariši in on imajo vaša dela v posebnih čislih. Tudi ste bili sinu ene mojih prijateljic učitelj v Juilly. Po svojem možu poznam vašo duhovitost, po svoji prijateljici pa vašo plemenito dobrohotnost. Iskajoč duhovna, na katerega naj se obrnem v slovesnem tre-notku svojega življenja, prišlo mi je iz tega dvojnega ozira vaše ime na um. Moj položaj je tako izvanreden, da sem se ogibala kakega navadnega duhovna in njegove duševne tesnosrčno-sti. Vsaj jih je toliko, katerih idejal se zdi da je: duše odtujevali Bogu! ...”
“Jaz sem vam na razpolago, le so se vanjo z neko posebno
resnobo, njegova beseda se je glasila oblastveno, prizanesljivo ob eijem in ukazujoče kakor zdravnikova ob postelji bolni-njene besede so ga potrdile vlkovi, ko je dejal: “Jaz vam še
milostna”, odovori ji oratorijan. “Ni vam treba povedati svojega imena, ljubše mi je, da mi ostane neznano .. .” Skrivnostne zadnje
njegovi sumnji. Prepričan, da začuje obtožbo skesane grešnice, prelevi se na mah iz matematika duhovnik. Pomenljive besede apostolove: Omnibus, omnia factus, vsem sem postal vse, bodo vsikdar ostale geslo v resnici duhovniškega srca.
Mme Darras opazi, kako naenkrat pozorna resnoba prežene
enkrat povem, da sem manj sposoben, kakor kedo izmed onih duhovnov, katere ste vi po krivici imenovali navadne, ki pa dobro poznajo življenje. Toda ker zahtevate moje slabe luči, kaj torej želite?”
“Vznemirjena sem, častivredni oče” in pri tej besedi je zatrepetala tožna odkritost bitja,
hrepenenje se je zadnji čas pre-vrglo v grozno trpljenje. Bila sem zelo bogaboječa, dokler sem bila mlada. Pozneje nisem bila več; oprijeli so se me dvomi. Zdelo se mi je, da nimam več nobene vere. In sedaj je dvanajst let, odkar ne živim več krščanski. Rekla sem, da se mi je zdelo, ker nikdar nisem podcenjevala blagodejnosti vere. Dokaz temu je moja hči, katera sem hotela da se krsti... To ni bilo brez borbe.. . Deklica je rasla in sedaj je stara enajst let;
ob-
pripravlja se za prvo sveto
lhajil0--”	.-lQied<>
j Tu gospa zastane; prisia j
’ najprepornejše točke in zanj
I našla takoj primerne besede.^
j zadrega, njene boječe v v0
besede, razmerje mej rojstv ^
j hčerke in časom, odkar niatl,VoV|
! ne prejema svetih zakramen j
! vse to so bila znamenja, ki s° ^
' popolnoma vjemala s surnll^0ku,
'si jo je v duhu napravil
vrard. Ta ženska je omožena,^
ie sama rekla. Padla ie’^a,
otrok ni otrok njenega
zadrego, ki jo je trenutno po- ki si želi do nagega odkriti rano kazal duhovnik. Njegove plave svoje vesti, katero je dolgo časa oči, mimo katerih je ravnokar, varovala skrito, “vznemirja me pohitel oblak raztresenosti, upr- potreba, približati se Bogu in to
GROWTH OF THE 65-PLUS POPULATION
.	/54
ORE.
2*5
MONT.
5.1
! N. DAK. \M'NN' I 13.3	' 154
—y—L[DAH0!
WYO.
16.6
S. DAK.
12.5

WIS.
y 17.4
A
/ \
1.7-6-3 - : —	:	12.5	1___
I	---v'-J IOV/A V_—
< NEB. *	-
11.8
1_______
KAN.
10.8
V	t
l	I	NM
f 7*°	377
/ I
----:	33.i
TEXAS
fl8.0' ,
ISAlCH.'
J'
1 nev. T'1-r—.L r» \_‘l/
70.4	/ UT*H; COLO. 1----S
18.8 I KAN. *. MO.\ /	.
1	-	! 11.4 S
15.8N.H|me^
\ i »MASS.
-
, yiv«4- \ jž^CONN.19.1
oH'° a A-A jVj.24.4 11.2 /h-sr-v del. 22.6
70.4	;	- — .
, calif\ / 2U I
30-9 \ J-----------4-—
122 I108 k	3
i
—v—£
r 20.5 \ ark.
1
°00
HAWAII 51.3
D
OKLA. 1 22.3 /	!	\	^
I	|ALA.\ ga. -
^-----\ 17.0 ! 24*-
127.0/^,55.1 _
V -----A •
1 LA.
IfLA.i
24.8 ^26.4 ,
The number of Americans aged 65 and over increased by about 3.5 million, or 21.2 per cent, between the 1960 and 1970 censuses. During this period the number of elders rose from 15,560,000 to 20,066,000. Relative to the total population, the number of senior citizens rose from 9.2 per cent in 1960 to 9.9 per cent in 1970, say Metropolitan Life statisticians. In 1950, the proportion was 8.2 per cent. Every state experienced a rise in its old-age population after 1960. Newsmap shows 1960-70 percentage increase. In general, the northern states showed the smallest relative increase while the Southern and Western states experienced the largest.
Lani so ZDA prodale Sovjetski zvezi preko 10 milijonov ton žita, predvsem pšenice, ko je bila letina v Sovjetski zvezi nezadostna in ni mogla kriti domačih p otr e o. Pridelek je bil za blizu 30 milijonov ton manjši, kot so računali. ZDA so vajene prodaje in izvoza žita, saj ga redno pridelajo veliko preko svoje potrebe. Z njim so v preteklosti zalagale ves svet, v dobri meri — zastonj. Lanska prodaja žita ZSSR je bila izredno obsežna, zato je pritisnila na prevozna sredstva, ki jih redno ni toliko na razpolago. Na sliki vidimo zgoraj, ko teče pšenica v odprt železniški vagon, na srednji sliki pa vidimo, kako te vagone, napolnjene z žitom za ZSSR, pokrivajo, da se žito ne bi pokvarilo. Ti odprti vagoni služijo običajno za prevoz premoga. Na spodnji sliki vidimo soyjetsko ladjo Vy-stok, ko v pristanišču Longview, Wash., naklada žito iz velikanskih e-levatorjev na bregu.
•i «■ 7 „ 7o
Pšenica na poli v Sovjetsko mm
(i!
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue
431-0628
PRIZNANJE STA DOBILI — Glynis Johns (na levi) j* pretekli mesec dobila Tony nagrado za ‘‘najboljšo' igralk0 v “Malo nočne glasbe”, Debbie Reynolds pa za svojo vl°J0 “Irene”.
"
MODER.NA CERKEV — Tale cerkev na sliki je brez dv°' ma malo neobičajna. Zgradili so jo v Tampere na Finske^1'
"Pn^ohrin n nn r>.<? f: vrhniAn. mrvnik. mn /nrh.ii ztmiho