Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Vil. Urbas. *) Med vsemi reki smejo pregovori — ki jim prištevamo tudi modre izreke, prilike, govorila in prislovne izraze — ponašati se z največo starostjo z naj visim izvirom; kajti korenine njihove segajo v naj dalj no preteklost, kal njihov leži v razodenji bogov. Po-četek pregovorov se ima iskati v izrekih očakov in prerokov, grških orakeljnov, rimskih šembilj, germanskih idiz, staroslovanskih vil. Haman grč dalje ter pravi: *) Kakor je vrtnarstvo stareje od poljodelstva, menitva stareja od kupčij- *) Naj bi to misel prevdaril nas učeni gosp. Dav. Tr stenj a k in nam razodeti blagovolil svoje mnenje. Vred. *•) OmenivSi v našem listu „letno sporočilo realke goriške" pozdravljali smo radostni zanimivi spis gosp. prof. Ur basa v tem sporočilu. Z njega zato našim bralcem posnamemo nekoliko člankov. Vred. J) J. G. Haman: Kreuzziige des Philologen. stva, kakor je malanje stareje od pisanja, petje stareje od deklamacije, kakor so prilike stareje od razsodeb ; tako je pesništvo prvi, pravi materni jezik človeštva. Trdniše spanje je bil počitek naših pradedov in njih gibanje opoteči ples. Sedem dni so sedeli zamišljeni in zamaknjeni, 2) ter odprli so usta in govorili v iskrenih rekih. Kit&r v svojem rečniku pregovorov3) enako govori in še pristavlja, da v omenjenih rekih so tudi starodavni kralji podajali svoje postave in razsodbe, modri in učeni svoje skušnje in nauke. Ali ne bo tega za pravo priznal, kdor je le kolikaj prebiral zgodovino starih časov? Toda v begu vekov se je marsikaj premenilo. Iz nekdanjih rodov razvila so se ljudstva, iz družin osnovale se države; zadeve ljudi in narodov pa prihajale so bolj in bolj različne in zapletene, djavnost njihova bolj pogojena, potrebe njihove bolj narejene, navade njihove bolj premišljene. Ko se je pa po tej poti prejšnja naravnost ljudi s Časom premenila v zvito politiko, krepost državljanov v skopost in norost; odložili so tedaj tudi pregovori svoje kraljevo-duhovsko oblačilo in zmesili se med govor ljudstva, ktero si jih je po svoje ostrojilo. Kakor namreč lepe pesmi in napevi se izprva le v izvoljenih družbah omikanih ljudi krasno in umetno pojo; kmali pa veselo, brez gizde in lišpa po ulicah in krčmah donijo: tako, pravi Ferdinand Deni,4) so izreki nekdanjih modrijanov premenili se v ustih ljudstva v narodne pregovore. Da-si malo čislane, večkrat cel6 prezrete, prehaja tedaj mnogo umnosti in dokaj modrosti sedaj po svetu z jezika na jezik. Visocega rodii svojega komaj še spomnivši se, živijo sedaj oni izreki med ljudstvom, prikazovaje se tu šaljivo, tu grozivo, vselej pa pošteno, in ne pečaje se niti za premenljivo mo-drijo dobe, niti za širokoustno učenost, ki „po neki krivi kočljivosti, sosedi ošabnosti",5) rada zaničljivo gleda na pregovore. Kaj bi se le pečali za to, ali jih ne čislajo tem bolje vsi narodi? Arabci imenujejo pregovore „cvet jezika", Lahi „narodna šola" in M a n c o n i jiim pravi „modrost človeštva", Spanjci je imenujejo „dušnozdravilo" inKvevedo „male evangelije", Nemci „zaklad jezika" in Zajler „modrost po ulicah". In niso li najumnejši možje vseh omikanih ljudstev priznali visoki izvir pregovorov, razglasovali vrednost njihovo, je pazno oskrbovali in ob priložnosti radi rabili? Ali ne pravi že kralj Salomon o pregovorih6): Ako je posluša modri, bode modrejši, in umni dobi vajet. Ali ni že Aristotel pred več ko 2000 leti pregovore imenoval svete ostanke one starodavne modrosti, ki bi nam bila za vselej zgubljena, ako je ne bi bili oteli oni izreki? Kteri pošten človek , pravi H a j n e 7), ni že sam nad seboj skusil, da mu je v največi dvombi časi ne- 2) Job II, 13. 3) Quitard: Dictionnaire des proverbes. Pariš 1812. 4) Denis: Essai sur la philosophie de Sancho. Pariš 1842. 5) Quitard. 6) Bukve pregovorov L 5. 7) Heyne: Vorrede zu Glandorfs Ausgabe der Pythagoraischen Spruche. 313 314 znano koristilo kako določivno pravilo, kak moder izrek, lepi izgled kakega vrlega moža; da mu je to bilo v krepčaien ali celo zdravilen lek? Povzdignila se mu je zopet potrta duša; trdniše je sedaj stal, oprt na palico lepega spomina, bolj veselo in pogumno je sedaj stopal. Kajti zavarovane so mu bile prsi zoper pusice zavida in zapeljivosti, kakor da bi mu bil kdo v roko podal ščit Minerve; polegel se mu je v srcu požar nevolje, sovraštva, nepotrpežljivosti in maščevanja, ko so ga zadele krepke splošno veljavne besede modrijana, kakor svete nebeške kaplje. To so bili oni čari, ki so starim junakom in nekdanjim modrim tako čudovit upliv dajali na njih učence in naslednike. In kako bogato je pismenstvo pregovorov! Zastran svoje modrosti sloveči kralj Salomon je iz mladega nabiral pregovore, da bi, kakor pripoveduje, 8) spoznaval modrost in spodobnost, da bi umeval razumne besede in se navzel poduka v nauku, pravičnosti, pravice in poštenosti, da bi dajal malim prekanjenost, mladim vednost in razumnost. S kako marljivostjo da se je za ta nauk trudil Salomon, razvidi se iz sv. pisma, kjer se bere, da je znal tri tisuč pregovorov. 9) Velik zaklad te modrosti Izraelcev nam hrani sv. pismo, so-sebno pa Salomonovi pregovori, bukve modrosti in bukve Sirahove. Da se je tudi naš Izveličar rad služil pregovorov in sorodnih prilik, bere se zopet v sv. pismu10), kjer sam pravi: Kaj pa da mi bote rekli: Zdravnik, ozdravi samega sebe! In na drugem kraji ll): To sem vam v prilikah govoril. Pride pa ura, da vam ne bom več govoril v prilikah, temveč očitno vam oznanoval od Očeta, Stari Grki so imeli pregovore vedno na jeziku; ne le slavni Platon tudi resnobni Plut ar h jih rabi v svojih spisih z očitnim veseljem. Gori omenjeni Aristotel je bil menda prvi grški pisatelj, kteri se je pečal z nabiranjem pregovorov; da je zapustil bukve o tem predmetu, poroča nam Laertij. Tudi učenca njegova Te of ras t in Klearh sta nabirala pregovore in je razlago vala, enako sta se trudila Krizi p in Kleant. Razun imenovanih naštevata L a j č in S n a j d e v i n 12) še kakih dvanajst pisateljev grških, ki so nabirali one izreke. Žalibog, da se je pogubilo to skoraj vse. Toda iz teh bogatih spisov so zajemali poznejši zbiratelji: Hezihij, Svida in drugi, kar se nam je še ohranilo. Od C en o bij a, ki je živel ob času Plutarha, se bere, da je prvi vredil pregovore po abecedi. Stari Rimljani niso bili tako marljivi v nabiranji pregovorov, dasiravno je Kvintiljan večkrat priporoča kot zelo pripraven kinč govora. Le slovničarji, so-sebno poznejših časov, so jih pogostoma rabili, kar nam pričajo ostanki iz spisov Fes ta, Nonija Marcela, Servija in drugi. Kako pridno so one izreke nabirala sedanja ljudstva, zlasti v zadnjih treh stoletjih, to se razvidi iz bukev N opica13) in Diplesija M), ki naštevata vse te zbirke. Iz velike množice (Nopič jih znamenuje blizo 2000) hočem tu navesti le nekaj onih naborov, ki obsegajo pregovore Slovanov. Med temi je morda najstareje delo „Paremiologija poliglotos" Hieronima Megizera, ki je prišla na svetlo 1. 1605. in obsega razun nekaj slovanskih tudi pre- 8) Bukve pregovorov I, 2—4. 9) Tretje bukve kraljev IV, 32. 10) Evangelij sv. Lukeža IV, 23. n) Evangelij sv. Janeza XVI, 25. ,2) Leutsch und Schneidevin: Griechische Pareomiographen. Gottingen 1839. 13) Nopitsch: Literatur der Sprichworter. Niirnberg 1822. 33. 14) Duplessis: Bibliographie paremiologique. Pariš 1847. govore sv. pisma, Grkov in Rimljanov, Lahov, Španjce v, Francozov, Nemcev, Belgijancev, Arabcev in Turkov. (Dalje prihodnjič.) 320 Narodne stvari. O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. t (Dalje.) Prva zbirka poljskih pregovorov je javalne od 1. 1618 '); pozneji natisi so iz 1619., 1620. in 1629. L, a pisatelj ni znan. V latinskem jeziku so razglaševali pregovore Poljakov: jezuit Knapsi (Melch. Knab.) 1632. 1. Ign. Rog. Zavadzki 1688., 1690. in 1728. 1. in pijarist Arn. Zeglicki 1751. 1. V nemškem jeziku so govorila Poljakov prišla na svetlo 1. 1689. po Jan. Ernestiju in L 1722. po Jan. M o n e t i. 2) Novo zbirko navadnih prilik poljskih so dajali na dan Andr. Fredro 1. 1658., 1659. in 1664, v popravljenih in pomnoženih natisih pa Franc Bohomo-lec 1. 1769., Marevicz 1. 1780., Sam. Bandtkin 1. 1809. in 1820. V četrtem zvezku svojih poezij je priobčil 1. 1756. Jož. Minasovicz nekaj poljskih pregovorov v vezaai besedi. Prilike Poljakov razkladaje pretresa Konšt. Vurc-bah tudi izreke druzih Slovanov (1847. L). Ruskih pregovorov sosebno, med drugimi sta razglasila dokaj I. Gr. Kizeveter 1796. 1. in Dimier (d' Humieres) 1. 1800. Veliko se jih nahaja tudi pri Anketil-Diperonu3) in v slovarji akademije ruske. Najbolj znamenita pa je nabira ruskih poslovic, ki jo je razglasil 1. 1834. Snjegirev, prideta jej je dotična literatura vseh Slovanov. O prislovniški literaturi Slovanov in Nemcev je tudi I. I. Hanuš 1853. 1. v češkem jeziku bukve dal na svetlo. Jož. Dobrovski je razglasil 1. 1804. nabor čeških, Ludv. A d. Jucevicz 1. 1840. nabor litovskih pregovorov. Kaj da se je zgodilo z J. Miheličevim rokopisom: „Kranjski pregovori",4) tega ne vem.*) Pregovori in prilike so po svojem pomenu navadni, veljavni izreki modrosti in skušnje iz domačega in javnega, verskega in državnega življenja: posnetek so z opazkov človeškega razuma. Kakor vsak človek, tako ima tudi vsak narod svojega duha; tega razodevajo in upodobujejo ravno pregovori in prilike v svojej skupnosti. *) Proverbiorum Polonicorum centuriae 18 v Lubcu nad Niemnem. 2) Moneta: Enchiridion Polonicum. Thorn. 3) Grammaire et dictionnaire ou vocabulaire Russe, grec (moderne) et latin .... (Anquetil—Duperron). 4_) P. Marcus a S. Pad. Bibliotheca Carnioliae. *) Rajnki prof. Jaka Zupan je tudi v natisu izdelal veliko torbico s^ov. pregovorov; isto tako tudi Matija Maj ar v svoji knjigi Vred. 321 Značaj pregovorov in prilik je tedaj, da živijo ne le v duhu, ampak tudi na jeziku ljudstva, in da ima splošno veljavnost, kar izrekujejo. Od šolske učenosti se odlikujejo s tem, da le ob kratkem vendar pa duhovito vse povedo, in da se tako moško in krepko obnašajo, kakor se jim spodobi vsled njih visocega rodu. Po splošno razumljivi, konkretni obliki, ki najčešče služi prilikam , po svojej mnogostranski bistroumnosti in s tem, da so navadno le iz skušnje povzete, razločujejo se prilike od pregovorov in modrih izrekov, ki bolj abstraktno, bolj osorno in na kratko kako važno resnico, kako pravilo za življenje zastavljajo. Pregovor, ki je s premišljanja posnet, je splošno veljaven, samo po sebi in kjer si bodi: prilike pa, ki izvirajo iz življenja, iz kake priložnosti (prilike), zado-bivajo pravi pomen še le na pravem mestu. Tako je na priliko Kar se rodi, smrti zori — pregovor, a Konj za sto zlatov tudi crkne — le prilika. Modre izreke, na pr.: Spoznavaj samega sebe! smeli bi tudi imenovati izreke modrih. Geslo je pregovor, kterega si kdo izvoli za poglavitno ravnalo v svojem djanji in nehanji. Po izgledu sedmerih grških modrijanov je v prejšnjih časih vsak imenitniši mož s kakim pregovorom (geslom) naznano-val, kaj da misli in hoče; dandanes imajo le vladarji še to navado. Od pregovorov se razločujejo — da-si časih le malo — tudi govorila in prislovni izrazi, ki le bolj šaljivo kako bistroumno misel izrekujejo na pr.: Toliko ga je sram kakor volka strah. — Cvili kakor ižanska (ali ribniška) kola. Sorodnice pregovorov in prilik so na dalje n&rodne pesmi, pravljice in pripovedke; iz mlajše, postranske rodbine, pa tudi basne in priličbe (parabole), govorice (anekdote), vsaka bistroumna beseda, sploh vse, kar se je v mnogostranski rabi jezika po živih pripodobah nekako poosebilo. S pripovedkami in pravljicami vjemajo se prilike v tem, da se tudi njihne oblike velikokrat ravnajo po raznih narečjih, da se jih tu. in tam drži še kaka nenavadna beseda ali pripodoba iz starodavnih časov, da se tudi one rade prilikujejo krajem in osebam. Enako pravljicam gojijo nas prilike lehno in milo — kakor mleko ne teži želodca; — služijo nam pa tudi kakor pripovedke časih v tečnišo hrano, kajti marsikdaj zahtevajo resnobnosti in dobrega premisleka. (Dalje prihodnjič.) 329 Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah »osebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje.) Kakor pravljice in pripovedke plašijo in svarijo nas tudi prilike in pregovori pred hudim in nagibajo k dobremu; kajti ali se šalijo ali repenčijo, ali nas gladijo ali karajo — vselej so nam pravi vodniki v življenji. Gotovo je, da mnogo prilik izvira ravno iz pravljic, da nam marsiktera še hrani lepo jederce kake pripovedke; znano je pa tudi, da je marsiktera prilika bila vzrok kake govorice. Te so dostikrat jako smešne, une pojasnujejo časih pregovore, kteri bi nam sicer morda nerazumljivi bili. Kako lepo na pr. nam dokazujejo Ezopove basni: *) „Gad in belouška", da ^Kdor le z glasom pomaga, malo pomore; ali: „Zena in kokoš", da je Lakomnost človeku dostikrat v potrato; ali: „Popotnika in medved", da Prave prijatle skušamo le v nesreči. Pripovedke „o potovanji našega izveličarja s svetim Petrom" lepo razjasnujejo, da 9 Prestavil Fr. Metelko. Lenoba je gnjusoba, Lenoba je vragova mreža, Brez potii ni medli; Med pravico in krivico ni srede, Kdor za tuje prime, ob svoje pride, Krivično blago nima teka, Kar se ne stori, se ne zve*; Kdor visoko leta, nizko se vsede, Na lice priljuden, na robe ostuden, Kakor se posojuje, tako se vračuje , Kakor si kdo postelje, tako bode ležal — in še več drugih. Kakor se pripoveduje od žene, ki je tone še iz vode travo strigla, uči, da Baba ne molči, če jej tudi hudič na jeziku sedi. To spominja na g. fajmoštra, ki jo je tako dobro uganil. Ko je namreč ena ženica k njemu prišla tožit svojega moža; dal jej je polič vode, češ, da je blagoslovljena, in jej naročil: Te vode vzemi vselej v usta, kedar se začne mož nad teboj repenčiti; videla boš, je djal, da se bo možu jeza polegala, kakor se ti bo voda v ustih ogrevala. In glej, pomagalo je. Kako lepo nam pojasnuje R. Ledinski prislovico Mož beseda v svojej krasni pravljici: „Kralj in možaka poštenjaka". Q) Ali se ne bere iz lepe pripovesti Koseškega: „V jamo pade, kdor jo drugemu koplje3) tudi, da Kedar Bog mudi, ondaj se nič ne zamudi. Kako rada Sova senici glavana pravi, uči stara pripovest. Sel je neki grbec, ko se je še komaj danilo, po poti in srečal znanca, kije bil na eno oko slep. Ta ga potiplje za grbo ter zbadljivo reče: Kaj, tako zgodaj neseš v^mlin? Uni mu položi prst na slepo oko in odgovori: Čuda, da vidiš, ki si odprl še le eno okno! Da kdor je vseh del mojster, je vseh rev gospodar vidi se iz te-le govorice: Pride nekdaj popoten dijak do rokodelca in ga poprosi božjega daru. Rokodelec ga vpraša, kaj da opravlja. Ošabno mu odgovori dijak: Mojster sem sedmerih svobodnih umetnij! — Tako so namreč nekdaj imenovali vednosti, ki so se jih učili le svobodni. — Ko to zasliši rokodelec, zgrabi za vatel in zarezi: Ali se mi ne pobereš, lenuh; jaz le eno rokodelstvo znam, in vendar preživim vso svojo družino, ti pa s sedmerimi ne moreš samega sebe; da bi te! — Iti je moral potepuh brez daru. Lažniku se še resnica ne verjame, to kaže sledeča smešnica. Nek častnik dobi povelje z oddelkom vojakov iti na morišče, da zakopljejo pobite. Kar zdihne hudo ranjen vojak in s puhlim glasom zastoče: Lejte, gospod, jaz še živim. Eden pokopačev pa pristopi ter pravi: Nič mu ne verjemite, gospod poročnik, tega jaz dobro poznam; veste, da je nesramen lažnik! (Dalje prihodnjič.) 3) Jos. Wenzig: Westslavischer Marchenschatz. Leipzig 1866. 3) Schiller's Gang zum Eisenhammer. 430 Narodne stvari. 0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje in konec. *) Tudi o starosti kake prilike pričajo nektere govo-rice. K priliki Vsak ve, kje ga čevelj Žuli se to-le pripoveduje: Ko je slavni Kimljan Pavel Emilij že več let v lepi zlogi živel s svojo pridno ženo, dL se nenadoma ločiti od nje. Prijatelji mu očitajo, da odme-tuje lepo, pa tudi pobožno ženo, ki mu je tako vrle sinove porodila. On pa jim pomoli enega svojih čevljev ter pravi: „Glejte, ali ni ta čevelj prav lepo narejen, in še čisto nov? Toda nobeden izmed vas ne ve in ne čuti, kje da me žuli in kako hudo." S tem seje morda dostojno dokazalo, v kako bližnji dotiki da so pregovori in prilike s pripovedkami vseh vrst; pa tudi pesniki nam marsikako prislovico pojas-nujejo. Ze stari rimski pesnik Lukrecij pregovora: Vsak berač svojo mavho hvali — in Vsakemu se svoje najlepše zdi tako-le opisuje: Mu je li ljubica črna — pravi, da je zagorelka; Umazana, polna nesnage — meni, da noče se lišpat\ Majhna, pritlikasta — je igrač'ca iz čistega sladkorja; A rogovilasta ranta — je veličastne postave. Ako jeclja — le Čeblja mu in sramožljiva je — hamlja. Čenča, ki zmiraj čenča — je lampica, ki nikdar ne vgasne; Ptičica drobna pa mu je — ona, ki komaj še kašlja. Veliko pregovorov in prilik nahajamo v narodnih pesmih, veliko v umetnih poezijah novejših pisateljev. Kar na priliko Sehiller meni, ko poje: Veselo videl ga skleniti Se nisem, kogar bogatiti Nebo nikdar nehalo ni, Slomšek izrekuje z zlato resnico: Dež za solncem mora biti, Za veseljem žalost priti. Ce Gothe o pregovoru: Tudi tuga je od Boga poje: Kdor kruha s solzo jedel ni, Kdor nikdar ni prejokal noči Sede na tužni postelji, Ta ne pozna jih, božjih moči, tolaži nas Svetličič: Toraj, srce, trpi malo Svojo žalost, saj iz nje Bo veselje kal pognalo, Kakor brstje v cvetje gre. Priliki: Smrt kosi od kraja, *) Prihodnje leto nadaljujemo ta članek. Vred. in Smrt si v ničem ne prebira naš Prešern milo opisuje: Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, Od nje nas ne odkupno kupi zlata, Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, ne pevcev pesem sladka, Da Bogu posojuje, kdor ubogemu kaj podeli, izrekuje Cegnar tako-le: Visoka lestva so pobožna djanja, Sloni na nebu, v zemljo se opira, Po njej človeka vodi trdna vera, In z nado se ljubezen na-nj naslanja. Na pregovor: Vsak je sam svoje sreče kovač nanašajo se besede Valjavca: Kam tedaj se naj obrnem , AV se v mesto naj podam, Ali naj na vas jo mahnem, Srečo boljšo kje imam? „Vidiš to ti je vse eno: Kakor se obnašal boš, Lahko v mestu, lahko v vasi Si, če hočeš, srečen mož." In kdvo bi se ne spomnil pregovora: Cem dalje greš y tem dalje ti pokažejo, ko bere lepo Levstikovo pesem JPopotnik"? 431