Glasnik SED 5 1|1,2 201 1 122 Slovensko etnološko društvo je svojo pomladno »rajžo« na lep sobotni dan ob koncu maja posvetilo Primorski, točneje Goriški, kjer so predstavniki društva obiskali nagrajence Murkove listine za leti 2009 in 2010. Organizatorka rajže Zora Pavlin-Slivnik mi je zaupala strokovno vodstvo poti, zato sem želela članom Dru- štva ob obisku nagrajenih društev, Društva za ohranjanje kul- turne dediščine aleksandrink Prvačina in Kulturno-turističnega društva Lokovec, predstaviti kraje, ki so na delo obeh društev ter na etnološko delo Goriškega muzeja še posebej navezani. Zato sem predlagala pot od Prvačine prek Gradišča, Renč in Bilj na Banjško planoto oz. Lokovec. Pot je udeležence rajže – v skupini so bili Zora Slivnik-Pavlin, dr. Janez Bogataj, dr. Naško Križnar, mag. Marko Smole, dr. Ka- talin Hirnök-Munda, Nadja Valentinčič-Furlan in Luka Furlan, Iztok Ilich, Ika Pečan, mag. Daša Koprivec in Martin Koprivec ter Nebojša Kuzmanović – najprej vodila v Prvačino k Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. Društvo je preje- lo Murkovo listino za leto 2009 za uspešno delo pri ohranjanju, razi skavi in popisu ter promociji dediščine naših deklet in žena, ki so služile v Aleksandriji, Kairu ter drugod v Egiptu. Predsed- nica Društva Dejana Baša je predstavila delovanje društva in načrte za prihodnost, Daša Koprivec svoje raziskovalno delo s potomci aleksandrink, Tina Valič pa vas, kjer je v hiši na Pla- cu postavljen mali muzej aleksandrink. Podpredsednica društva Neva Leban nas je vodila po zgodbah, predstavljenih v muzeju, članica Ludvika Gregorič pa nas je pogostila s kulinaričnimi spe- cialitetami po receptih aleksandrink. Sprejem so popestrile člani- ce Društva žena Prvačine, Andrejka in Vesna Humar ter Miranda Humar, z »živim muzejem« mode iz »baula«. Društvo žena Pr- vačina z dramatizacijo anekdot in skečev iz življenja aleksan- drink in s predstavitvijo izvirnih oblek iz zapuščine aleksandrink ohranja tudi lokalno narečje in spomin na te žene in dekleta kot posebno nesnovno dediščino aleksandrink. »Bauli« – skrinje, v katerih so aleksandrinke pošiljale in prinašale domov oblačila iz Egipta in jih v njih hranile, pa so ne le materialna dediščina, pač pa tudi svojevrsten simbol časov ekonomske migracije ženske delovne sile z Goriškega v Egipt. Nato smo popotnike popeljali skozi kraje, ki so jih zaznamovale aleksandrinke, Gradišče, Oševljek, Renče in Bilje, vendar ima vsak kraj še svojo lastno identiteto, ki jo išče bodisi v spominu na znamenite može goriške literarne in umetnostne zgodovine bodisi v obrtni ali industrijski dediščini. Med prvačkimi vinogra- di smo se zapeljali v pobočje Gradišča nad Prvačino, kjer je prav tako vsaka hiša in družina imela v Egiptu vsaj eno, če ne več sorodnic, nekatere so kot varuške – dade in guvernante služile pri kraljevih družinah in na dvoru. V letu 2010 je v spomin na te žene domačin Dragotin V olk, tudi sam aleksandrinec, sin ale- ksandrinke iz Gradišča, ob svoji hiši in ob poti skozi vas postavil kapelico, ki z verzi Suzane Černe, prav tako domačinke, počasti te žene, ki so z zaslužkom rešile marsikatero goriško in vipavsko hišo in družino. Vendar je Gradišče bolj kot po aleksandrinkah znano po dveh znamenitih možeh, ki sta tu živela. Jožef Tominc, znani goriški slikar iz prve polovice 19. stoletja, si je tu kupil hišo in posest ter je na Gradišču tudi pokopan. Pesnik Simon Gregorčič je v prvi polovici 20. stoletja kupil Tominčevo hišo in posest ter v Gradišču preživel enaindvajset let in tu dočakal izid prve zbirke Poezije. Oba bi zaslužila spominski muzej ali muzejsko zbirko, ki bi slavi vasi dodala vizualno podobo in do- datno kulturno ter turistično ponudbo. Veličasten kulturni dom daje Gradišču vse možnosti za kulturni in turistični razvoj. Z Gradišča smo se spustili ob na novo urejeni Gregorčiče- vi pohodni poti mimo Oševljeka v Renče, kjer sta nas sprejeli predsed nica Društva za kulturo, turizem in razvoj Renče, Janja Lipušček, in članica društva Stazica Zorn, ki je organizirala in vodila postavitev razstave o aleksandrinkah iz Renč. Strokovno smo ji pomagali v Goriškem muzeju, podobno kot sprva Dru- štvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini. V Renčah so se odzvali želji Goriškega muzeja, da bi vsaka vas popisala svoje aleksandrinke in tako smo pod vodstvom gospe Stazice z oblikovalcem Borisom Blažkom iz Goriškega muzeja lahko pripravili kakovostno razstavo v prostorih stare Krajevne skupnosti, ki prav sedaj čaka evropska sredstva za prenovo in nove vsebine. Predvidevamo, da bo v obnovljeni stavbi tudi raz- stavni prostor za zbirko o renških zidarjih, ki še danes oblikujejo identiteto vasi in centra občine Renče-V ogrsko. Blizu Renč je vas Bilje, ki ji poseben krajevni in stavbni pou- darek daje značilen dimnik stare frnaže – opekarne. Opuščena tovarniška hala Goriških opekarn s Hoffmanovo pečjo iz 50. in 60. let 20. stoletja s pečjo in z dimnikom je še skoraj edini materialni ostanek nekoč bogate frnažarske tradicije in ohranja spomin na opekarstvo, ki je zaznamovalo te kraje in ljudi. Za idejo, da bi v kraju ohranili staro frnažo kot opekarski muzej, sem v Goriškem muzeju najprej spodbudila študentko etnologije Petro Rojc, ki je z diplomsko nalogo raziskala opekarstvo na Go- riškem ter nato ob razstavi pridobila tudi Kulturno in turistično društvo »Zarja« iz Bilj za prizadevanja za ohranitev stavbe in kulturne dediščine opekarstva v Biljah. Ključna oseba omenje- nih prizadevanj je Majda Klančič, ki je skupaj s sotrudnicama iz društva, Ivanko Kosta in Jožico Nemec, sprejela popotnike iz Slovenskega etnološkega društva pred staro frnažo v Biljah in jim razkazala značilno Hoffmanovo peč. Nato smo v gostilni Kogoj nasproti opekarne poskusili frnažarski krožnik – krompir in perutničke, na frnažarski način pečene v pečeh na dolgih račih – nabodalih. Kulinarična posebnost v gostilni sicer ni bila vsem všeč, vendar sem članom etnološkega društva želela predstaviti tudi ta del frnažarskega spomina, ki bi ob posodobitvi lahko na zanimiv način kulinarično popestril predstavitev kulturne dedi- ščine opekarstva. Murkovo listino za leto 2010 je prejelo Kulturno-turistično dru- štvo Lokovec s predsednikom Miroslavom Šuligojem Bremcem. Kulturno-turistično društvo Lokovec si v kraju prizadeva za po- stavitev ekomuzeja kovaštva, in to po vzoru malih muzejev iz Zahodne Evrope, ki delujejo kot nosilci kulturnega stičišča tako domačinov kot obiskovalcev kraja. Vsebine za prihodnji muzej * Mag. Inga Miklavčič-Brezigar, mag. soc. kulture, dipl. etnol. in prof. ang., kustodinja, muzejska svetnica, Goriški muzej. 5000 Nova Gorica, Grad Kromberk, Grajska 1, E-naslov: brezigar.inga@gmail.com Društvene strani Inga Miklavčič-Brezigar* RAJŽA NA GORIŠKO Glasnik SED 5 1|1,2 201 1 123 V prvih dneh meseca junija 2011 sem se udeležila petdnevne strokovne ekskurzije v mesta v Vestfaliji na območju porečja reke Rehn, kjer je zgoden razvoj industrije, zlasti rudarstva in železarstva, zaznamoval način življenja tamkajšnjih prebival- cev in pritegnil številne ljudi iz bližnjih in bolj oddaljenih dežel, med njimi tudi iz Slovenije. Nudil jim je delo v tovarnah in s tem priložnost zaslužka, eksistence in »novega življenja«. Ogled muzejev, galerij, katedral in mestnih središč so soorganizirala slovenska stanovska društva: Slovensko etnološko društvo, Slo- vensko muzejsko društvo, Slovensko konservatorsko društvo in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Skrbno načrtovana strokovna ekskurzija z izbranimi točkami ogleda v mestih Köln, Essen, Dortmund in Paderborn ter Würz- berg je omogočila spoznavanje aktualnih vsebin s področja va- rovanja in predstavitve kulturne dediščine. Zanimiva izbira med pestro ponudbo številnih muzejev, galerij, katedral, parkov, itd. je navdušila slehernega člana te strokovne odprave. V Kölnu smo obiskali mestno katedralo, Wallraf-Richarz-Museum, Römi- sches-Germanisches Museum in Museum of Chocolate. Veličastno katedralo, katere začetki gradnje segajo v prvo po- lovico 13. stoletja, so gradili več sto let in jo končali šele v 19. stoletju. Arhitektura romanskega sloga z bogato notranjostjo privab lja številne obiskovalce, ki si lahko za tri evre izberejo do- datno doživetje: vzpon po 533 ozkih polževo zavitih stopnicah na vrh zvonika, v katerem je pet velikih zvonov. Z višine sto metrov pa je izjemen pogled na milijonsko mesto Köln. Wallraf-Richarz muzej obiskovalce nagovarja s srednjeveškimi in tudi z novodobnimi slikarskimi umetninami. V Rimsko-ger- manskem muzeju pa so številne arheološke najdbe – steklo, na- kit, kovinski in kamniti predmeti razstavljene v treh nadstropjih. * Dr. Karla Oder, univ. dipl. etnol. in prof. zgod., muzejska svetovalka, Koroški pokrajinski muzej. 2380 Slovenj Gradec, Glavni trg 24, E-naslov: karla.oder@guest.arnes.si STROKOVNA EKSKURZIJA IN OGLED MUZEJEV V VESTFALIJI Društvene strani Inga Miklavčič-Brezigar Društvene strani Karla Oder* društvo skrbno zbira, njihove kulturno-etnološke prireditve pa kažejo na bogato etnološko dediščino tega območja. Društvo vodi mali muzej kovaštva s prikazom tradicionalnega načina kovanja, pripravilo pa je tudi stalno razstavo »Od pastirčka do škofa« o delu in življenju rojaka, koprskega škofa msgr. Me- toda Piriha. Društvo je predstavnike Slovenskega etnološkega društva povabilo na prireditev »Srečanje oglarjev Slovenije« s prižigom oglarske kope in kulturnim programom. Vseslovensko srečanje oglarjev je Kulturno-turistično društvo Lokovec organi- ziralo v sodelovanju s Klubom oglarjev Slovenije in z Zavodom za gozdove Tolmin, kopo je prižgal stoletnik Andrej Podgornik iz Voglarjev, med slavnostnimi govorniki pa je kot predstavnik Slovenskega etnološkega društva nastopil tudi dr. Janez Bogataj. Poudaril je pomen oglarstva kot ene od zelo starih gospodarskih dejavnosti, ki je tudi velika zakladnica znanja o sobivanju člo- veka z naravo. Predvsem pa je poudaril, da kulturno dediščino ohranjamo zase, za kakovost življenja in lastno identiteto, ki jo kot tako lahko predstavimo obiskovalcem. Marko Smole pa je pred malim muzejem kovaštva v Lokovcu govoril o ljubiteljski izkušnji, ki v sodelovanju s stroko opravlja pomemben delež ohranjanja in promocije kulturne dediščine na vseh ravneh ljud- ske kulture. Dan se je končal v sproščenem druženju ob prireditvi v Lokovcu in vrnitvi čez gozdove Banjške in Trnovske planote. Kot pose- ben poklon dnevu pa je čez nekaj dni v Slovenskih novicah izšel članek Iztoka Ilicha o srečanju oglarjev v Lokovcu. Prijazen sprejem pri varuhinjah izročila aleksandrink v muzejčku v Prvačini. Foto: Iztok Ilich, Prvačina, 28. 5. 201 1 Stoletni oglar Andrej Podgornik, po domače Andrejč Zagraj, je prižgal kopo in povedal še veliko zanimivega. Foto: Iztok Ilich, Lokovec, 28. 5. 201 1