K aai« yerWt Ko. ItM) »nUkrn. &y (K# Act ol Oe(ofc«r #. lVi7, ow tU« m( (%# Pod Offk« ## ChtTafauaid, Otdo. By oHI«r at Mm PrMidleal, A. §. BvImok« Voatauutair Gwk ONLiY ILOVENIAN DAILY . . ^ NEW YORK AND CHICAGO ; Medium to reach 180.000 ' ^^lans in u. s., canada and south america. LETO V ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the repubuc for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all." CLEVELAND, 0., V PETEK (FRIDAY), JULY 21st, 1922. ST, (NO.) 1G6. Entered as Second Clasx Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. 'V. oavis pos-kl vojake v premogovne okraje. se podali dve stotnije pehote užar s strojnimi puškami. - mobi- nadaljnih Cet je v teku. ^— Ohijske državne vojaške rni od tu malo pred polnočjo v Harrison pre- je odredil, da se odpošlje tjakaj vojaške če-kot posledica apelov od krajevnih obla- odhajali od tukaj, so se razširile vesti, da v ^ ^yjocih rudarjev pripravljalo na pohod na rud-in Jefferson okrajih. Šerif Harrison izjavil v Kadizu, da je mogoče, da pride do ■gov^ dohodom vojaikov. 1 urada se poroča, da dosedaj v pri- ni prišlo še do nikakih nemirov, da pa je % '^^itičen. Kansaški governer odredil aretacijo urednika. je odredil da se podajo v omenjeno okrožje Pehote in ena stotnija s strojnimi puškami. Vojaškim četam načeljuje polkovnik Robert L .* iz Šteubenville se je sinoči izjavil, da mu o zbiranju stavku j očih rudarjev, o ka-Šerif in druge oblasti v Harrison okraju, znano je povsod vse mirno," ie dejal inju rudarjev so prihajala semkaj iz ^ ^ •5bira 8e zatrjuje se nahajajo na pohodu rudani bn.'v 'Jefferson in Eelmon okrajev, in nekateri sp k >« 2 revolverji. predsednik Bellaire Mining Co., pa ^ev, bilo ničesar poročanega o kakem pohodu ^ kfli bi bil gotovo obveščen, ako bi bilo na po- J Nosnice. SLOVITI UREDNIK WILLIAM A. WHITE JE DAL V OKNO SVOJEGA URADA PLAKAT V KATEREM IZRAŽA SIMPATIJO S «TAVKUJOClMI ŽELEZNIŠKIMI MEHANIKI. Topeka, Kas., 20. julija. —Go verner Henry J. Allen je nocoj' odredil aretacijo splošno znanega urednika W. A. White-a od "Emporia Gazette". Obtožen je kršitve kanteaškega industrijal-nega zakona, ki prepoveduje pi-ketii^anje. Aretacijsko povelje bo najbrže izdanio jutri. Coverner Allen je pred izda-njem naročila na državnega prav dnika, da aretira urednika White-a, podal izjavo, da dejstvo, da je Mr., White prominentna in ■splošno poznana oseba, nima s tem nič opravka, in da se mora zakon' upoštevati brez ozira na to, kdio ga krši. White je dal v okno uredništva plakat, v katerem se izraža simpatijo s stavku j očimi mehaniki. Poleg tega je v sredo priobčil v svojem listu na prvi strani uredniški članek, v katerem je poživljal igtfvernerja. Allena, da ga prosekutira sodnij&kim potom ako misli, da se z izražanjem simpatije za stavkarje krši državni industrij^ni zakjcn. Governer jeva izjava. Gov. Allen pravi v sVoji izjavi; ■'Kansaški industrijalni razso-diščni zakon pr^oveduje stavko v vsaki osnovni industriji, ter dbljulblja pomoč države za pro-tekcijo javnosti proti prenehanju dela, v kateri izmed teh industrij. "Zakion izjavlja, da se človeka, ki h'ofee delati, ne sme ovirati in prepoveduje stavkarjem u-porabo nasilnosti, groženj ali katerekoli vrste nagovarjia.nja napram onim,' ki želijo delati. Za k on izjavlja, da ^e piketiranje v katerikoli obliki del zarote, da na sredstva. K!o so mehaniki v se odvzame j'a.vnicisti' transport-Kansasu za«tavkali, so vodje poskusili z raznimi načini piketi-ranja, toda .se jim je vse načine preprečilo. Kontno so dosegli sodelovanje ljudi, ki vodijo hotele, grocerije in restavrante ter so jih preg'ovorili, da ne dajo hrane ali stanovanja delavcem, ki so prišli, da zavzamejo mesta stav- ^ — -----J U- , karjev. Država je tolmačila to J. , ^^ogniti se je ni mogoče, pa če bi se tudi že kot piketiranje ter prisilila vse, /i vrnili na delo. 'ki so izvajali te vrste bojkot, da ne bodo poskusili z obratom. 1 z istim, preenhiajo. Hi semkaj, illinoiski podjetniki, enako pod-j. ^e. stavl^ovnim vod- _ 1 _ _______ .i. _ I jem ponesrečili drugi načrti pi- Haaška konferenca je zaključena. Haag, 20. julija. — Na zaključni seji haaške konference je in direktno nastopna tudi ameriška vlada. M. Cattier, delegat Bel gije, je namreč danes izjavil, da ga je ameriški zaistcipnik po'oblas til, da se bo tudi ameriška viada dižala. resolucije, ki je bila pravkar sprejeta, v kateri Javno lastništvo železnice v Detroitu. je dobičkanosno. I -- CESTNA ŽELEZNICA JE NAPRAVILA OBClNl V 47 DNEH $227,422 PROFITA. so se evropske vlade, zastopane*na konferenci pomalgale svojim državljanom v njih poskusih da pridejo v posest lastnine, ki je pripadala nekoč državljanom drugih držav i.n katero je s'ovjetska vlada v novembru 1917 kcnfi'scirala. Haaška, konferenca je z danaS Detroit, 20. julija. — Cestna električna železnica je šele pred 47 dnevi prešla v roke mestne uprave, toda mesto v tem času zavezale, da ne bodo ni bilo le v stanu p'okriti z dohodki vseh stroškov, temveč železnica je prinesla mestu že tudi ?227,422.45 čistega profita, gko-ravno znaša voznina le 5c. Račun, ki ga je pravkar podal mest ni department za cestno železnico izkazuje, da so dohodki želez- Zmaga železniških mehanikov je gotova. hewitt, urednik mašinistovskega organa, pravi, da je največja bitka ameriških železničarjev dobljena. Washington, D. C — (Poroča Laurence Todd.) — ''o že ni veČ navaden štrajk, temveč prerivanje, kdo bo prej dobil sedež na vozu zmage železniških mehanikov," se je izjavil danes Fred Hewitt, urednik "Machinist Journala" po pregledu poročil o poteku stavke iz vseh delov Zedinjenih držav. Uradniki na unijskem stanu mašinistov so silno vzradoščeni nad popolnostjo stavkA. Največja bitka ameriškega železniškega delavstva se smatra že dobljena- njim dnem prešla v zgodovino, j nice tekom 47 dni znašali $2,293. ne da bi d.oisegla. svoj cilj, na-j 412. Všteta je diolba od 15. maja mreč ekonomski sporazum med.pa do 10. junija. Z dohodki.se je I ^^enoval preiskovalno komisijo. Predsednik Harding je da- 20. julija. Misijo "^^^^^ivno obljubo, da bo nastavil posebno zvez-°^'ii"om na obstoječi položaj premogovne in-"'^'0 izjavo je podal Harding kot odgovor ; slo(| .P^^^sylvanskega go verner ja Sproula, v ka-Pi^iporočal nastavitev take komisije. v svojem odgovoru; "Z gotovostjo lah-% ^J^eiiovanje komisije, kajti ameriško bla- dovoljevalo onim, ki imajo v svoji oskrbi nje ' bi iz kateregakoli vzroka bila, zanikana ^Ost g Stvar kot je kurivo, ter tako postavljalo v ^ življenje, zdravje in srečo." ' Niaf !^^*cane na pomoč- kapitalističnimi državami Evrope in sovjetsko Rusijo. Po^i krogov v Clevelandu se poroča, da se i"acij^ kakršne je upeljala vladna ad- časa vojne, ako se hoče preprepiti akutno P^e^^oga. Kot se izjavlja, je kurivna kriza i "avklf obrat rudnikov ,i pre^rbeli velike ' 5ajt;j "iomcev, kot je priporočal predsednik Har- 1^0(3'so rudarji lOO-procentno organizi- že naprej vedo, da je vsak. poskus za »l; , ^0V-< x________-• _i___:____ olakate za obešanje v okna, na katerih se nahaja izjava, izražajoča simpatijo s stavku j očimi mehaniki. To se je napravilo z namenom, da se ustvari atmosfero sovražniosti ' napram onim, ki so nadaljevali z delom. Dr?'3,v-ni pravdnik je izjavil, da to pred stavi j a del zarote, da se oropa javnost transportnih sredstev. Ta akcij'a, tVori direktno in jav-vto odobravanje nezakonita?« dejanja. Na zahtevo governerja, in pravdniika je večina teh plakatov izginila iz oken. Dosedaj se ni izVedlo še nobenih aretacij, ker se je mfeUlo, da bodo zak'on spoš tujoiči prebivalci upoštevali za-htefvo državnih uradnikov. "William Allen White iz Emporia, ki je simpati'ziral g stav-Icarji od prvega početka. je prva oseba, ki javno izzivi j a draavne oblasti v tej zadevi, in ki izjavlja, da ne bo odstranil tega letaka iz svojega okna. "Mr. White je mož, ki ima morda precej pristašev v državi. Ko je izjavil, da letaka ne bo odstranil, so ljudje, ki so iste 2e ,odstranili, pričeli letake zopet postavljati v okna. V mislih stav karijev ge je pojavila nova odločnost, kajti v Mr. White-u vidijo bojevnika, katerega vzigled jih ^0 upravičeval v preziranju za-koTja." Goiv. Allen in urednik White "ta dolgoletna prijatelja v politiki, in White sam je vedno zagovarjal kansaški industrij alni zakon, toda po njegovem mnenju se z razstavo plakata, na katerem se izraža simpatija s stav-kari, omenjena zakona ne krši. —-—O — Tajnik društva "Mir", 5t. 142 S. N. P. J. naznanja, da bo pobiral asesment v nedeljo zjutraj in v pondeljek zvečer, kar naj članstvo vpošteva. pokrilo vse stroške obrata, plačalo za vsa popravila, prispevalo v posebni rezervni sklad ter zadostilo davčne zahteve, poleg tega pa je ostalo mestu še četrt miiljona čistega dobička. V poročilu. ki ga je podal župan Cou-zens, se izraža prepričanje, da bo železnica, brez dvoma v stanu prinašati slične dohodke v bodočnosti, in da bo mestu kmalu v stanu izplačati bonde. katere je moralo razpisati za nakup železnice. 'PRUSKA CARICA" POSLANA. V ZAPOR. sikebi že naprej obsojen na izjalovljenje ' y^bodn6 ohijski podjetniki pravijo, da bodn kadar pride med njimi in unijami do . ^ 0}^}^^ . ^ka, predsednik unijskega pod-ckraja v včeraj izjavil, da bo odpoklical iz rovov ; g (delavce, kakor hitro bi podjetniki posku- . Rice Miller, predsednik illinoiske ^zveze je takoj po povratku iz WashingtoTia iž- obratovati rudnikov brez delavcev, k smemo uposljevati drugih rudarjev kot ,^kj - ^ ^^Ceneo nH <1n5nvD " Podi jo je sinoči dospel v Cleveland, se je položaj kot zaklet, in da vlada vsepovsod največja konfuzija- Neki drug operator se ie izjavil, da dežda stoji pred večjim pomanjkanjem premoga kot kdaj prej. Prometu na jezeru grozi popoljio ustavljenje. Kot s'-poroča, je illinoiski podgoverner poklical k sebi predsednika illinoiskih rudarjev, Frank Farringtona, da se razgo-varja ž njim o možnosti poravnave. Predloga za deporiacijo stavkariev. Washington, 20. julija. — Kongresman Edmonds iz Pei^nsylvamije je sestavil resolucijo, katero bo predložil ob snidenju kongresa ,glasom katere naj bi se deportiralo vse tujezemske stavkarje, o katerih bi se dognalo, da so se vdeležili kakih stavkarskih neinirov. Edmonds priporoča, da kongres določi justičnefnu departmentu svoto $500,000 za preiskovanje in deportiranje v vseh takih slučajih- V slučajih, kjer bi se pronašlo, da je tuiezemski s^avkar kršil zakon, bi se njegovo družino deportiralo nemudoma, ti j e-ga pa po prestani kazni. Moskva, 19. jul. — Tu je pred kratkim prišlo n'a. dan. kako sfe je neka ženska z mladim dečkom skozi tri leta izdajala za bivšo rusko carico, dečka pa za presto-lon'asledmika. Zgodba se prične v letu 1919, ko je dospela v ženski pamostan Uspi enaki neka ženska, ki se je izdala za Klavdi-jo Polikarpcivič. Njena zunanjost in vedenje j« povzročilo, da ae je v okolici km'a.lu pričelo: govoriti, da je ubegla carica, kateri se je na čudežen način posrečilo uiti smrti. V samostan so kmailu pri čeli prihajati od kmetw ibogati darovi. Klavdija je v kratkem ča^su dcbila popolno kontnolo nad nunami, katerim je rekla, da je carica, da je njen sin, princ A-iSkaej, tudi ušel smrti, in da se jim bo kmalu pridružil v samo. stia.Tiu. In reg v teku enega meseca se je pojavil v samostanu lep deičko, katerel^a je Klavdija spre jela kot svojega sina. Da bi zanj ne zvedele aivtoritete, se je dečka obleklo v dekličjo oblekto. Z njim je prišla tudi mlada deklica, o ka teri se je trdilo, da je carjeva hči. O zadevi je končno prišlo clb-lastim na ušesa, ki so odredile a-retacijo vseh treh. Toda govorica, da so člani carske družine, je bila tako siplošno utrjena mec ljudstvom, d^ Se je s pomočjo jet ni čar j a vsem trem pcisrečilo po begniti. Tri leta je sled za njimi popolnoma izgimila. V m'aju tega leta pa se je "princa" nenadoma zasledilo v Stari Standaravi, kjer je bil skrit v ženski obleki v hiši neke sestre. Njegova aretacija je privedla tudi do zajetja njegove dozdevne matere in sestre. Preiskava je diognala, dii je bila "carica" hči nekega Učitelja iz Vilirta, 'okraja, 'prestolictnaslednik' je bil sin nekelga vaškega duhovna, "princezinlja" pa je bila hči nekega kmeta. Vsi trije so bili obsojeni na smrt, potem pa se je kazen pomilclstilo v sedemleten zapor. Polovida, nun je bilo oWojenih v zapor od dveh mesecev do dveh let. ■^Organizacija in skusnje, ki smo jih pridobili v dolgih stavkah na raznih pnogah izza leta 1894," je dejal P. J. Conlon, ki •vodi stavko mašinistov na vseh progah j južno; od Washingtona, "so nas; pripravile za ta odločilni spopad z železnicami. Bili smo pripravljeni, in tudi grožnje, da Se bo proti nam uporabljali) vojaške čete, nais niso prestrašile. Treib'2. nam je. da ostanemo doma ba nam je le, da ostanemo, doma, in da opozorimo ljudstvo, da vojaki ne bodio popravili dosti lo-k'omotiv. Danes je ta stavka popolna v vseh ozirih, in železnice prihajajo do, spoznanja, da se morajo siporazumeti na podlagi primernih pogojev. Njih avto-kracija je naletela na nepremagljiv odpor. Faifax Harrison, predsednik Southern železnice, izjavlja, da bo njegova družiba prisiljena sama sporazumeti se z delavci, ako tega ne store vse družbe. V Alexandriji, Va., je pet krajevnih duhovnic,v, — baptist, me-todist, episkopalc in katolik —, govorilo pred zborovanjem stav- Stavkarji se ne bodo pogajali Predstavniki družb so trdovratni. Washington, 21. julija,. — Senatni meddržavni trg'avski odsek je poklical nepričaikovanc na svo jo konferenco predstavnike najvažnejših železniških prclg v poskusu, da se najde pot k poravnavi železniške stavke. Po zaklju čku konference so se oni, ki sio bili Navzoči, izrazili, da je. izgled za skorajšen sporazum j ako icd-da,ljen, kajti železinice še vedno vztrajajo na treh točkah, glede katerih se stavkar?ki vodje pod nobenim pogojem ne podajo. Gre se za vprašanje raznih pravic, pridicibljenih tekom dolgega službovanja, pokcijnins in pa glede vprašanja narodnega odbora za Na nociojšni ki-mferenei so se pred'S(avniki družib odločni izjavili proti narodnemu poravnalnemu odboru in istotako proti zahtevi stavkarje v, da se jim ob povratku na delo prizna vse pravice, do katerih so Wli upravičeni pred začetkom stavke. karjev, ter jih poživljali, da naj vztrajajo v b'oju za pošteno plačo in človeške delWne razmere. Trgovci istega mesta si3, istot^as-no na svojem zborovanju sklenili, da bodo stavkarje podpirali s tem, da jim bodo dajali življen-ske potrebščine na kredit. Nekatere brivnice v mestu so naznanile, da biCdo stavkarje brile brez plačnb. Iz Siizbee, Arizona, se javlja, da so duhovni raznih veroizpovedi podpisali deklaracijo stavkar-jev. da so mezde, ki jih je odredil vladni odbor, nepravične. Baltimore & Ohio železnica pričela s pogajanji. Baltimore and Ohiio železniška družba ,i# včeraj pričela di- s posameznimi družbami. Vest, da je Baltimore-Ohio družiba pripravljena na pogajanja. ni povzročila med stavkar-skimi vodji v Clevelandu nikakepa posebnega navdušenja. Adam Drylie, predsednik vseh šest stav kuj očih mehaniakih strok v Clevelandu, se je sinoči izrazil, da stavkarji ne bodo sklepali separatnih sporazumov, in da morajo iti vse ponudbe za ^/^gajanja jia vrhovnega predsednika stav-kujočih mehanikov, na B. M Jewella v Chicagi. Vse torej od-visi, ka.kšno stališče zavzame Jewell napram ponudbi Baltimore-Ohio družbe. Včeraj se je poinesreči ustrelil v noi20 Loiiis Bums, kcmpanij ski stražnik pri Linndale delavnici. Strel mu je odtrgal en rektna pogajanja z unijami stav prst. Kot znano, sta bila pri Lin« kujočih mehanikov. Tozadevno naznanilo prihaja iz Baltimore iz Iglavnega urada družbe na super-intendenta družbe v Clevelandu, H. B. Greena. C. W. Galloway, podpredsednik družbe, opozarja v svojem poročilu, da go prizadevanja vladnega odbora za diosego sporazuma neuspešna, in da bi bila družba torej vesela pričeti ploigaja-nja direktno z zastopniki stavku j očih delavcev. "Mi čutimo, da je možna dosega zadovoljivega sporazuma," končuj« Galloway svoje poročilo. Kot se izjavljajo uradniki B. & O. družbe v Clevelandu, se bo sedaj takioij povabilo predstavnike stavk'arjev na pogajanja, kot da vladni železniški odbor sploh ne obstoja. da.le delavnici ubita že ^va stav-karja, medtem ko se je neki stražnik ponesreči ustrelit. Stavka klerkov popolnoma efektivna. Cincinnati, O., 20. julija. — Stavka klerkov in tovornih težakov na Chesapeak and Ohio železnici, ki je postal efektiven danes ob 10. dopoldne, je 100-pro-"centnio učinkovit, k'ot pravijo poročila, prihajajoča na urad predsednika Fitzgeralda. — Društvo "V Boj" bo priredilo v nedeljo po dolgih letih zopet en piknik in sicer v Jugoslo-vanslcjem Nar. Domu v Euclid, Ohio. Na programu imajo jako mične točke, kot razne dirke za mlade in stare, ples, itd. Tudi za ž|?lodec in grlo bo dobro preskrbljeno. Vabljeni ste vsi! STRAN 2. "enakopravnost" fti ISSUED EVERT DAT EXCEPT SUNDATS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠ1 NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned »md Pnblished by; rni ABAERiCAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BasineM Place of the Corporatioa — 6418 ST. CLAIR AVii. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 yeat $5.50. 6. mo, tS.OO. S mo. (2.00 Cleveland, Collinwoi^. Newbureh by muil.......1 year *6.00. 6 mo. *3.50 3 mo. $2.00. Umited State# ......................1 year 14.60. 6 mo- 2.75. 3 mo. S2.00 Mar ope and Camada ........................... 1 ® ' POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c. Lastule in izdaia sa Ameriiko-Jugoilovanska Tiskovna Družba. #418 ST. CLAIR AVE. Priaceton 65L 6418 ST. CLAIR AV& Za vsebino cKlasov ni odgovorno ae urednlitvo. noravnUtro. CLEVELAND, 0., V PETEK (FRIDAY), JULY 21st, 1922. 104 Platforma American Labor Party. Na ustavni konvenciji American Labor Party, ki se je zaključila 16. julija v Beethoven dvorani v New Yorku, je bila^prejeta naslednja platformn ali načelna izjava: PREDGOVOR, Ameriški narod, posebno delavci z rokami ali možgani, stoje pred krizo v zgodovini nase republike. Sile plutokracije in reakcije so, okoristivsi splošni položaj m-dustrijalne neurejenosti in vesoljne bede, ki jo je pustila za seboj uničujoča vojna, pričele s sistematično, odločno in nesramno kam>-panjo, da zatro najbolj osnovne pravice in svobodščime naroda in da spravijo boj organiziranega delavstva za človeško ekzistenco izven zakonitega delokroga. Medlem ko so bili delodajalski razredi zaposljeni pri trganju plač in nižanju življenskih razmer milijonov delavcev in pri vodstvu neizprosnih pogonov za odprto delavnico ^ z namenom, da stro organizacije delavstva — edino obrambno orožje delavstva — niso niti kongres niti državne zakonodaje napravile niti najmanjše posku-,a, da varujejo dclavce pred navalom pohlepne plutokracije. Celo nasprotno, izkazale so se kot njeno zelo pripravno orodje. Kongres podpira profitarje. V podpiranju profitarskih interesov je kongres nesramno trosil ljudsko imovino, žrtvoval interese vojakov in farmerjev, izrekel odobritev volilne korupcije na debelo doma ter povlekel ameriško Prišel je čas za narod — za milijone farmerjev In ročnih ter možganskih delavcev — da se dvignejo v. odločni in Amotni opoziciji proti roparjem dežele, in da stvori svojo lastnb silno stranko, da dobi kontrolo nad vlado in da vodi Jtadevft držav in naroda že* dobrobit celokupnega naroda. * Vsled tega poživljamo vse organizacije delavstva v mestu New Yorku in f socijalistične in farmereko-delavske stranke v mestu, da se zedinijo za neodvisno politično akcijo na podlagi predstoječih splošnih principov in programa. PLATFORMA. Javne naprave. Za uničenje moči plutokracije in privilegija in za dobrobit ljudstva se izrekamo za javno lastovanje in demokratično upravo javnih utilitet in naravnih zakladov, krajevnih in narodnih, posebno transportnega sistema in rudnikov. ' Delavstvo. Ker je delavstvo več kot pa kapital, kot se je izrazil Lincoln, je upravičeno, da se vzdrži v zdravju in moči. Vsled tega priporočamo niuksimalni 44-urni teden ali manj; državno zavarovalnino proti brezposelnosti, starosti, nesrečam, bolezni in smrti; odpravo otroškega dela; penzijo za matere; absolutno pravico delavstva do orga-nizovanja, kolektivnega pogajanja, stavkanja in pikntitanja; za-ko'ie, glasom katerih naj bi se Izdaja Injunkcij v Industrijalnih sporih prepovedala in ustavne dodatke, ki bodo vzeli sodnijam moč proglašati zakone neustavnim. Davek. Mi priporočamo razveljavljenje vseh davkov na predmete, ki se vživajo ali so v splošni rabi, kot nadomestilo pa priporočamo progresiven davek na dedščine, davek na ekscesivne profile, visoke posebne davke na velike dohodke in poseben davek na visoke zemeljske vrednosti, ki niso posledica produktivnega dela lastnika temveč špekulacije ali trgovske rasti. Stanovanjsko vprašanje. Da se prepreči izpokopanje zdravja in moralnosti ljudstva, priporočamo izvajanje programa za občinske stanovanjske hiše, v katerih bi ljudstvo doibilo sanitarna stanovanja po ceni, ki bi pokrila stroške, na kateri način bi se ljudstvu pomagalo & prejiinjemu laslo-vanju Ifsinih domovanj. Izobrazba. Da šole vrne narodu, priporočamo elektiven in plačan šolski odbor, ki naj bi bil finančno neodvisen od politikov, vdeleževanje čast v blato s politiko brutalnega imperiializma na Haiti in San Do-1 učiteljev v šolski administraciji, prosto in javno izobrazbo ža vse, od-mingo, medtem ko je zakonodaja v Albany, N. Y.. brezobzirno za-,Pravo prekourn.h in preobilnih razredov; ustanovitev šolskih zdrav-dajala' hude udarce zakonom za protekcijo delavstva in polagala jStvenih centrov, prosto uporabo šol za zabavo in delavska zborova-na rame ljudstva za dobrobit roparskih javnih utilitetnih monopolov, »via, razveljavljenje Lusk zakona. Zakona za cenzuro premičnih slik , I in vseh zaikonov. ki imajo tendenco, zatirati svobodo misli in prepri- nova bremena. j w • '. . . canja tci ustanovitev prostih javnm univerz. f« i »I« »i 1 40.090 se.ooo St.000 37,000 ».oco 55.coo 94.000 33,000 SC.000 51.000 SO.COO &9.300 S9.000 27. OM 26.COO 19 .<>00 24.900 a*.0oo 2%.000 Bl.OOO 20.000 19.000 16.000 17.000 16.000 15.000 14.000 IS.000 12.000 11.000 10.000 P .000 s.000 7.000 6.000 5.000 4.000 S.000 2 .COO 1.000 Zakonodaja je povsem ignorirala velikansko brezposelnost, ki je milijone delavcev pognala v največjo revščino, in istotako 8e je Ignoriralo kriminalno profitarstvo stanovanjskih lastnikov m pa umetno vzdrževano draginjo življenskih potrebščin. Sodtiije so istočasno dale vso svojo velikansko rrfoč na razpolago bojevite in zmagujoče plutokracije. Potom serije uničujočih odločitev so v veliki meti odvzele delavcu pravico do organizacije in efektivnega štrajkanja za izboljšanje njih položaja, izročile unijske fonde milosti delodajalcev in kar je se bolj nečloveško, žrtvovale male otroke interesom požrešnih kapitalističnih interesov. Stare stranke se mora uničili. Te nevarne razmeje obstojajo tako v državah kot v deželi sploh, in to vsled tega, kev je padla moč v roke nevidne denarne vlade, ki kontrolira republikansko kot demokratsko stranko. Da postavimo v kontrolo vlade ameriški narod, moramo uničiti trdnjave plutokracije in privilegija, in to posežemo z uničenjem vidne njih moči — namreč demokratsko-republikansko maiino. Draginja. t I . ' Da se zruža draginjo in zagotovi farmerju primeren zaslužek za njegovo delo, priporočamo ustanovitev javnih ustanov -za nakup produktov za domačo porabo; preklic Esch-Cumminsovega zakona, kmečki kreditni sistem za produkcijo in prodajo in primarne agencije za direktno trgovanje med producentom in konzumentom. Zunanje zadeve. Ker m\o uverjeni, da imajo vsi narodi pravico delovati za svojo li stno gospodarsko in politično rešitev, smo nasprotni posredovanju RAZNE VESTI. Nesreča pri streljanju. Pretek b nedeljo gO priredili Orli v Vodicah .svojo veselico. Streljali so tudi s topiči in poverili to delo Francu Blažiču, zidarskemu pomočniku. Vsled streljanja se je odprtina tako zaprašila, da Bla-žič ni mogel več spraviti vanjo naboja, vsled česar je vzel kladivo in z njim udaril po patroni. Ta se je takcj vnela, odletela nazaj in ga zadela na desno roko, v prsa in brado. Težko ranjenega BlaKiča so prepeljali takoj v bolnico. Fašistovski napad na holand-ski konzulat v Trstu. "Beograd-skemii dnevniku" poročajo, da tržaški fašisti pred dnevi napadli holandski konzulat, meneč;, da je jugoslcvenski, ker je visela raz poslopje rdeče-belo-modra ho laindisika zastava. Udrli gq v urade, kjer so p.'šk.od'avali pohištvo in raztrgali holandsko zastavo. Ko se je holandskemu konzulu končno posrečilo povedati divjaš kim fašistom, da So se zmotili, je bilo že vse uničeno. "Arbeiter Zeitimg" piše pov,0-dom smrti nemškega zunanjega ministra Rathenaua, da je sramota, ker trpijo v republiki morilce, ki se popolnoma svobodno gibljejo. Tudi '"AAeiterwille" piše v tem smislu in pristavlja, da je vse t) miogoče le vsled razdvojenosti socialističniih straink. Le tako je mogoče, da se šopirijo carski generali: Ludendorf, Hin-denlbuii?, Helferich in drugi kakor pavi, plačani od nemške republike! T: stanje prav gotovo ne bi meglo trajati, zakaj Ijud-stvio je v resnici republika,nsko, oblast pa še vedno monarhistič- r? Kraljeva poroka — zaplenjena. Kino film, ki je predstavljal kraljevo poroko, je bil v Belgra-du iz neznanelia vzroka zaplenjen. Brezdvomno zat . ker je našla slepa kura zrno, ?. v Bel- in I^rank Košak po $1.00. gradil so enkrat sprevideli, da film kraljeve poroke res ne spa da drugam kot v koš. K.\MPANJA S. N. DOMA: # SLOVENSKI NARODNL2£^ D. DdkI Oh, 'ii, Kampanja za Slov, Nar. Dom [Josip Ban in ic $5.00, Frank I#" Valenčič po $2.00, . Louis Oraženi, i; je med društvi zelo živahna in je dosedaj že piodpisandh lepo število delnic, tako da se z gotovostjo pričakuje, da bode ta kampanja 100 procentna. Nadaljna vplačila na delnice: Članstvo sledečih društev je vplačalo na delnice: Naprej št. 5 S. N. P. J.: Jos. Sporar $10.00, Henry Kožuh $6, John Lazar, Vincenc Jamšek in John Perušek po $5.00, Louis K^ožuh $4.00', Frank Stopar, Frank Tekavc, Mary Vidmar in Jakob Furlan p,: $2.00, Frank Germ in Lucija Romih po $1.00. Dr. Lunder Adamič žt. 20 SSPZ.: Maks Senkar 10.00, Frank Tekauc, Andrej Štern-berk, Jiohn Zaje in Frank Trebeč po $5.00, Jakob Cemilagar, Pavel Markič, Louis Terbežnik, Frank Garbas, Matija Mramorj Po $2.00, Josip Pegric, sip riočevar, J:'S. Zadnik, Frank Lesk ^ Kricmar, Louis ; ^ Sittar, Frank fančič, Edward " , jp Krašovlc, Frank les Rcigel po $1-0 • ^ Dr. Napredne S. N. Jennie Samič i" po $1.00. s.tov. Soc. Klub šl-John Krebelj Dr. Sv. Janeza KrSjlfJ J. S. K. .1.: Frank ^ in Frank Kačar $ ' ^ Člani raznih vplačali: Frank Frank Černe ' Bi:de 1% Zedinjcnili drJuv na Haiti in San Doming in priporočamo priznanje Če ao bile zaradi malenkostnih Amnestija. Ob priliki kraljeve poroke go izdali amnestijo, katere je bil:, deležnih v celi kraljevini okoli 15.000 oseb. Zsdnji čas je že bil, da &o jo izdali, zakaj je- viad v Mehiki in Runiji. Civilne svobodičine. Mi prinoroČRm,o uvedbo popolne svobode govora, časopisja ih zborovanja in osvoboditev vseh oseb, ki se nahajajo v ječi radi svojih političnih ali industrijalnih aaziranj. pregre.škov že prenapolnjene. Vendar pa s,a izdali amnestijo v nej^ivoljni meri, zakaj velik del političnih krivcev je ostal v zaporih. Ti bodo ni:rali počakati na prihodnje dinaatično veselje. . , i Sitter $20.00. i ................ $2.75 litilt- 9 do 13........................$2.45 '''^Javi čevlji iz jelenove kože. Močne usnje, do it. 6 ................................................$1.95 Vsj čevlji, so iz istega močnega usnja, kot ' ^Gvlji standardne kvalitete. J. SCHWARTZ "Boljši čevlji" > -5 East ISSnd Street Vabilo na VRTU8 VESaiGO katero priredi Složne Sestre, št. 120 SSPZ. >EUO, DNE 23. JULIJA 1.1. k kasteličevih farmah v euclid, ohio Zanimivo prireditev se vabijo vse članice in ^ to Vgg fjl. v. ocuivtvo iz Clevelanda in okolice-^so sledeč^ zanimivosti: ^®eJov obdan z ^»gatimi dobitki. I /a genske-in \d«kleta. ■'citacija krasnega predmeta. in plesalke bo najboljša ugodnost kajti domaČa godba. Tudi za lačne in žejne bo (ikiL- ^^"^^krbljeno tam v prosti naravi na zeleni trati. "'^d^lržbivabi CELOKUPNO DRUŠTVO. B n PETERO POMARANČNIH PEČEK. Iz Sherlock Holmesovih doživljajev. ^ Spisal SIK ARTHUR CONAN POYLE. "PodJ)isal sem listino, kakor mi je bito povedano in odvetnik jo je zatem vzel s seboj. Lahko si mislite, da je naredil ta čudni dog-odek najglobo^kejši vtiak jih je polkovnik Openshaw uničil. Sicer pa ni bilo nič važnega v tej podstrešni sbbi, le množina raztresenih papirjev in zaipisni-kicv, ki so se nanašali na življe- name; preudarjal in razmišljali nje mojega strica v Ameriki. Ne sem o njem na vse strani, ne da bi si Iga. mogel raztolmaciti. Navzlic vsemu pa se nisem mogel otresti nekega nejasnega čustva kateri ao se nahašali na vojski-ni čas ter pričali, da/ je se vrlo obnašal in si pridobil •glas hrabrega vojaka. Drugi so se nanaša- groze, ki ga je zapustil v meni, li na čas rekonstrukcije južnih akicravno se je moje vznemirja- držav, in sicer vsečinomai na po-nje poleglo, ko je zopet minulo litiko; iz njih se ifpozna, da se je več tednov in se ni ničesar zgb-dito, kar bi motilo naše navadno življenje. Vseeno pa sem opazil pri svojem stricu neko izpremem bo. Pil je več kakor pcnavadi in j močno zavzemal tea 'opozicijo pno ti tistim političnim pustolcvcem, ki jih je požiljal sever v južne kraje. "Veste, bilo je v začetku leta e še mstnj maral za kakršnokoli 11884, ko je prišel moj oče dol na družbo. Večino časa je prebil v j posestvo v Horshamu in tja do svoji s'obi, ki jo je zaklenil od j leta 1885 je šlo vse dobro. Kb znotraj, včasih pa je kakor bla-ji^va sedelai z očetom četrtega dno zen od pijače planil iz hiše, tekal j pa novem letu pri zajtrku, sem po vrtu z revolverjem v roki inlS'a naenkrat slišal glasno vzklik-vpil, da Se ne bcji nobenega člic- ^iti. Ozrši se se^i opazil, da je veka in da se ne dai niti od hudiča niti od biriča naproti kakor ovca v stajo. Ko pa so taki napadi minuli, je hrupno planil zopet v hišo, zaklenil in zapahnil vrata za seboj kakor človek, ki se ne more več ustavljati .grozi, ki tare njegovjo dušo. Opazi: som, da se mu je v takih tudi mrzlih dnevih .abraz svetil od potu, kakor da bi gn. bil ravnqjkai vzel iz vode. llIBIIIIBIIIlIlllUilll IliHieiiiimii I ■ II HIB n mil B u a il IIIBIII IllllllklOllllil f 1 osebna cena fotografijam Mi julija $7 slike za $5 ducat slovensko. Odprto med tednom in ob nedeljah. ■ P. E. DIETRICH SONS E. 152nd TA KRASEN "DINNER SET" za naše odjentalc«. K(v|'' .1^®!'"°"' i"U>ko. dobite laViko t:i krasen Martha Wawh- ' kosyv po.sotii', zelo poceni, „'«1; ,"ijp „ 7"*<3 '/'■'i" ^L," tlaii Ave. ali v nnSo Cloverdale mlekarno na TSOil De ''No, da stvaA- končam, Mr. iJolm^s, in nef zlorabljam vast potrpežljivosti,:prišla je noč, ko je naredil v svoji pijanosti gopel ^izdciben izpad iz hiše, s katerega se ni več vrnil. Ko smo gg šli isikat, sme ga našli z navzdol obrnjenim obrazom v mali zelenkasti lu-ži, ki je Mahajala o>; 'vznožju vfta. Na njtjm ni bik nobenega znaka kakega nasi!j ■ in k&f je bila voda samo dva Čre-vlja globoka, je sodni j ska komisija z ozirom nil njeigtavo eks-".entrično vedenje izjavila, da je samega sebe usmrtil. Jaz pa, ki sem vedel, kako zelc se je že sa-m,e misli na ,smrt bal, sem se dal 1« s težavo prepričati, dai se mu je zmešalo. Vsa stvar pa je bila ge\'eda kmalu pozabljena, in moj oče je podedoval posestva in kakih štirinajst^isoč funtov, ki-jih je imel naloženih v banki." "E'n, trenutek," mu je šege? Holmes v besedo. ' Vaša povest je, to vidim že naprej, ena naj-j bolj zanimivih, kar sem jih kda.i slišal. Povejte mi, kdaj je dcbi; vaš stric ono pismo in kdaj je izvršil dozdevni samomor? "Pismo je prišlo d^e 10. mar ca 1. 1883. Njeg'ova; smrt pa se ji Ia-c-Jila sedem tednov pozneje v ncčl drugega maja." "Hvala vam. Projim, nadaljujte." ''Ko je moj oče prevzel p:ses-tvo, je dal na mojo prošnjo natančno preiskati podstrešno so-H bo, ki je bih, vedno zaprta. Našli ■ smo sicer bronasto skrinjico, a B bila je prazna. Na nztranji strani pokrova je bil prilepljen listek, ki so na njem bile napisane tri črke: K. K. K., pod njimi pa: 'Pisma, zapiski pobotnice in zapisnik'. Taka je bila po naši sod- držal v eni roku pravkar odprt jisiemski zavitek, na dlani druge pa.i'eto^'o sesušenih pomaranč nih peček. Doslej se je vedno smejal mojim bajkam o polkovniku, kakor je nazival vse, kar sem mu bil povedal, sedaj pa je bil ves csupnjen in. prestrašen, ko se je isto*njemu samemu pri-godilo. • ''Kaj vendar to'pomeni, John? je zajed j al "Meni je kar srce zastajalo. 'Notri so gotovo tri črke K. K. K,, sem rekel. "Pc^ledal je v zavitek, 'Tako je,'' je zavpil. 'Prav te črke so tukaj. Kaj pa je napisano nsid njimi?' "Denite pisma .na solnčnc u-ro," sem čital preko njegi ve rame. "Kakšna pisma? Kakšno soln-čno uro?' je vprašal. "Nai solnčno uro na vrtu. Dru-■'e ni,'' sem rekel. 'Pisma pa morajo biti tista, ki jih je bil stric uničil.' 'Tah!' je rekel ter s» malo o-junačil. 'Tukaj živimo v civilizirani deželi in nimamo časa za ta-V. neumnosti. Odklcd pa prihaja ta stvar?" "Iz Du-ndee-ja,' sem odgovoril ter pogledal na poštni pečat. "To mora biti nekaka r^aslana šala/ je rekel. 'Kaj im:.im jaz opraviti s solnčnimi urami in papirji? Na take bedastoče se n" morem ozirati." "Jaz bi pa celo stvar policiji naznsinil' sem rekel. "Da se ti bodo smejali zbok tvoje bojazljivi;sti. Ne, kaj takega prav gotovo ne storim.' "Potem pa meni dovoli.' ''Ne, prepovedujem ti, kajti jaz nočem, d.a bi se splo'h kaj govorilo o taki bedastoči.' ''Zaman sem se prerekal % njim, kajti bil je silno trd::!3la\ človek. Micje src^ je bilo polno raznih sluten j. "Tretji dan pO prihodu tega pisma se je podal oče k staremu svojemu prijatelju majorju Free-body ju na obisk, ki je poveljnik ene izmed trdnji^vic na Ports-down Hillu. Bil sem prav vesel, da je šel tjs', kajti zdelo se mi ga ni bilo dama. V tem oziru sem se pa hudo miotil. Drugi dan po njegovem odhodu sem prejel od majorja braojavko, v kateri me prosi, da bi nemudoma prišel k njemu. Moj oče je padel v eno izmed mnogoštevilnih tam o-koli s« nahajajločih globokih jam, kjer kopljejo kredo, in si tako močno poškodoval glavo, da leži v nezavesti. Pohitel sem tja, a umrl je, ne da bi se zopet zavedel. Izvedel sem, da se je vračal iz Farehama v mraku, in ker ni poznal okolice in jama ni bila oigj-ajena, je sodna preiskava raz Sledila, da se je po naključju ponesrečil. Dasi sem skrbno prei-kal vsajko dejstvo, ki je bilo v zvezi z njegovo smrtjo, se mi vse eno ni posrečilo, odkr^i ničesar, kar bi kazalo na un^. r. Nobenega znaka kakega nasilstva ni bilo videti, nobenih stopinj, nobenega riC'pa, in nikdo ni videl ke:-kega tujega človeka. In vendar mi ni treba praviti, da se navzlic temu' nisem pomiril in da sem bil docela prepričan, da je postal žrtev neke zlobne zsrote. "Na ta čudni način sem prišel do svoje dedščine. Vprašali me bodete, zakaj je nisem prodal? Odgovarjam vam, da sem bil S> dobra prepričali, da &o vse te ne-prilike izvirate od nekega dogodka v življenju mojega strica in da bi bila nevarnlost povsod enako velika. "Bilo je X v X januarju 1. 1885., ko je moj ubogi oče našel svojo smrt, in .cd tedaj sta minuli dve leti in osem mesecev. Ves ta čas' sem srečno živel v Horshamu in že me je začela navdaja ti nada, da se je to prekletstvo odvrnilo od družine in se končalo s poslednjim rodom. Pa prekmalu sem se začel veseliti; včeraj zjutraj me je namreč zadel udarec na prav isti način kaKor mojega očeta." Mladenič je vzel iz telovnika zmečkan pisemski zavoj, sc obrnil proti mi.^ in stresel iz njega peterio majhnih u.mšenih pomarančnih, peček. "Tole je tisti zavoj,'' je nadaljeval. "Postni pečat le London, vzhodni del. V zavoju je napisano ravno tisto kakor v pismu, ki ga je prejel moj 'oče, dalje tri črke K. K. K. in n?irtc-čilo: "Položite papirje na solnčno uro." ' (Dalje prih.) Slovenska Banka Zakrajšek & Cešark 70 Ninth Ave. New York, N. Y pošilja denar v stari kraj po torn svojih lastnih direktnih zvez z zanesljivimi bankami ir pošto, kar ji omogočnje točno postrežbo in nizke cene; prodaja parobrodne liBtke za vse važne linije za v Evropo in od tam sem; opravlja vse druge posle, spadajoče v to p"odi*očje. Za vRa nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni na slov. lil''"* 1'i'i'fii" "iiSlh oiljeiimlcev na di-tfbn.o, vam Je treba edino At!" Tiu a ^ potrdilo od t-ncga" u»r imena troli zuanccv ' r kupujejo Bt'ille Vei non mleka v našo Belle_ Vernon bonu) celo skupino f'- >■ od vsAcHa žrocc 110 velenakupnl ceni $4.5'.X oceriHta, vam bo dal % vsa- ^Tndn mleka. Kadar jih Imate Tj(>, jih vrnUe'ffrocerI.stu ' riu' t»o skupino poBode _ -*-0 Izredno loiKi skiinln« A, VERNON MILK i ibi bržkone vselbina papirjev, ki je, da je v manjši nevarnosti, če iHo Vk izredno Iojk) ,«kupIno umetne poKode. 7> veseljem «ak fac. procerist Imu tudi eno skupino na razstavi. Erie 190 Central 8070 K ^ {J po dnev! v evojl odvetniški pisarni GUARDIAN Q L, D G. Zvečer od 6:30 do ure pa na domu. «121 ST. CLAIR AVE. Main 3827 NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu v Cdllinwoodu in okolici naznanjam. ,da sem otvoril prodajalno mehkih pijač, cigar in tobaka in se priporočam za obilen poseb mojih gx)stilniških prostorov. IGNAC MEDVED 15241 Saranac Rd., Collinwood, 0. superior sodi —: home supply ,. steklenice Za DOBRO PIVO je potreba naš SLAD IN HMELJ. Uspeh vselej zajamčen Dobi se pri: P rank Oglar 6401 Superior Ave. 106th St. Clair Market House 8704 Buckeye ,Rd. Anto Dolgan 15617 Waterloo Rd. in pri Frank Kunstclj 61 1 7 St. Clair Ave. Frank Wahcic MiiimiitiiitKiiitiitiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiitmttiMiimiimmiiimmmimmimniliimiiiiiilitiiiJiliiiiiwwiimmiiiiiiiiuiiiiiimiimiiiimiiwiiiiwiiiiniiimi# SLOVENSKA MANUFAKTURNA TRGOVINA Moške pletene ovratnice ..... 69c Blago za,zastore, jard 25c, 35c do 95c Delen (voile) za poletne obleke, po.......39c in 19c jard Velike kopalne brisače po......25c Zelo trpežne moške jiogavice, sive, rujave in črne po.......25c Bel nainsook za fino spodnje perilo,..........25c, 30c in 35c 746E. 152»"' Collinwood, O. St. I I I I I I I ■ I ■ I I I I I ■ I I ■ 1 ■ I n B OmRITVENO NAZNANILO! Rojakom Collinwoodu in okolici naznanjava, da sva otvorila trgovino z železnino pod imenom New Center :Warokliče zdravViika. Mladi moški, ki je bil z dekletoma v sobi, je pričel klicati pošlo- zaporu, pa imata mlada zaljubljenca mnogo kornjže ter se me- — Mrtvičasti ali ustni krč. Zdravstveni komisaif Rockwood je izdal svarilo pred mrtvičastim kr- vodjo hotela'. Zdravnik je prišel, navadno razvije vsied toda dekle je kmalu po njegovem prizadetih od razstrelb umet- prihodu izdihnilo — žrtev alkoholizma. Strupena žganje je zo- nega ognja! ali če se kaj zabodete. Zadnji teden sta umrla za to bo- MALI OGLASI Brivnice JOHN LAPUH 16815 Waterloo Rd. SLOVENSKA BRIVNICA. WATERLOO BARBER SHOP 15614 Waterloo Rd. JOHN DANE UNLTSJiA BRIVNICA. Rojakh, vpoštevajte to! LOUIS LIPANJE, , 694 E. 152nd St. v Seršenovem hoteli\ JAKOB GRDINA 16011 Waterloo Rd. Restavraint. Prostori za seje, ohceti in razne zabave. Mehke pijače. CIGARE. qiGARETE mehke pijače, razni "sandwici'' in kava. Vse to se dobi pri JAMES WIDGOY 495 E. 152nd Str. Papiramo in barvamo. V zalogi imamo vsakovrstni stenski papir. Prijazna postrežba pri FRANK JELERCIC 16805 Waterloo Rd. Zdravniki A JOHN CICICH 491 East 152nd St. SLOVENSKO-HRVASKA UNIJSKA BRIVNICA. Modne trgovine in I v 1 • • cevlji. pet zahtevalo nad al j no žrtev, jmladeniča, 1 7-letni Jnhn Aren, ki je bil ranjen od rakete, ki se je prezgodaj razpočila in lO-letni Wilbert Talbott, iz 1830 E. 17 St. pri kateremu se je razvil mrtvičasti krč ko Mrtvo dekle je staro 19 let ter se piše Esther De May. Njena prijateljica in omenjeni moški, katere se je zaslišalo, pravita, da je bila Esther tisto popoldne pri neki prerokovalki sreče, zvečer pa da j ^ nogo ob neko steklo. O- so si pripravili majhno zabavo vi'T^'^njeni krč se razvije navadno ANTON GUBANC 16717 Waterloo Rd. Modna trgovina z raznimi potrebščinami za celo družino. ?e je svojih sobah v hotelu. Moški je piinesel nekoliko pijače, a prilika za Slovenca. Vprašajte v upraivništvu tega lista za naslov. (171) Papirarji in Barvarji JOE KLEMENČIC 16321 Waterloo Rd. GOSTILNA Z MEHKIMI PIJAČAMI. FRANK GORENC 1401 E. 55 Str. Prve vrste gladščičarna. Sladoled, cigare, cigarete itd. Društva dobijo pri nas sladoled po i®ti ceni kot stane nas. RANDOLPH 3979. Zunanja in notranja dela. Vsako dello; garantirano po najnižji ceni. JOHN OBLAK, O 14603 Thames Ave. Singer šivalni stroji po zelo nizkih cenah. 713 EAST 152nd STREET Popravljalnica White, Standard, Domestic, itd. šivalnih strojev. OGLASITE SE PRI NAS.' NAŠE DELO JE JAMCENO. NAPRODAJ! . Varnostna blagajna V-z tona; kegljal na miza, "show case" in prcdajajna miza (counter). I^o-da se poceni. 907 E. 67 St. (166) Najboljši f? r>Oc. — Slad m n« ba vreti — $7.50. • Velika , pre« V Samo en Pošljite denarM ^»do -ili^ danes. Ce ne ^ vrne denar. HOME Dept. H hiša naprodaj za dve družini, ©sem sob, elektrika, kopališče; v prijaznem kraju. Izve se na 5709 Proaser Ave. (169) "~toh1š7\^naprodaj. Zelo dobro ohranjeno pohištvo se proda takoj poceni. Prodati se mora radi selitve. Vprašajte takoj na 520 E. 109 St. (166) MI KUPIMO, f ZAMENJA«^ >•! Hiie Naprodaj '"^^^»500 ali 2 družini od » ^ takoj, drugo uis"^ menjamo t, ^ , me ah lote. ](gj predno kaj kuP' 50 korist. „ CollimvoodPL, .58« WATe«U«!> J. KRALL K dfor" Imamo 'n jI ■ I Ml varimo ^ Si vrat *ele«ne o/'jf Si..... \ I mijdvlh ov Bi klieite .,1) § HTwriM 13W' . I CBTON 13^ ■I Odprto Bf ELYRIA AOTO > ■ i 6b)2 St