ARHIVI X'l 1989
121
hivsko gradivo, saj bo društvo leta 1993 slnvilo 40 obletnico delovanj?
V teli štirih letih, kar aKtivneje sodelujem s kanadskimi društvi slovenskih rejako" sem ugotoviia, da je bila naša prisotnost zelo potrebna, saj me vedno več društev
vabi v svojo sredino in želijo urediti svojo p'sno in slikovno dokumentacijo. Mislim, da moramo za celovitejši prikaz slovenske kulturne zgodovine s tem in takim delom nadaljevati. Naši rojaki nam bodo radi pomagal..
Poročilo o projektu izdaje kiirt jozefinJcilt deželnih merjenj
Etna Umek
Sedemletna vojna in poraz Avstrije v njej sta pokazaia na pomembnost kartograiskega gradiva za potek vojaški'] opcracij. Zato je pn zaključku vojne feldmarsa! Daun, predsednik dvornega vojnega sveta, predlagal ccsanei Mariji Tereziji, da izdelajo karte cesarstva. Dela je vodil štab gcneralncca poveljstva. Izvedli pa so jih v letih 1764 - 178* za to doloccni oficirji, med katerimi je bilo tudi mnogo inženirjev. Ker je vojaške zadeve do leta 176s vouil Jožef 11, se ta metjenja imenujejojoicfin-ska deželna mcijcnja. Vse državno območje je bilo razdeljene no triangulaeijski mreži na sekcije Mapirauje posameznih dežel so i/vedli po različnih metodah glede na obstoječe podlagt. Mapirali so v merilu 1 1 2S.80U. Čeprav imajo merjenja zaradi delno manjkajočih tiian-gulanijskili podlag pomanjkljivosti in se zato leto '806 začeli z novim deželnim metjenjem (franciscejsko deželno merjenje), je jožefinsko deželno metjcije pomembno delo kartografije 18 stoletja.
Jožefinska deželna mcqenja hrani danes v zbirki karte Vojni arhiv na Dunaju in so imela do leta 1864 taj ni značaj. Vseli kart je 4685 listo", od teh se na slovenski etnični prostor v okviru avstrijskih dednih dežel nanašajo sekcije Št. 106-164, 166- -181, 186--239,246, ( 139 kart). Velikost karte je 120 x 80 cm, so ročno ko-lorirane. Poleg upodobitve reliefa so na karteh označeni z določenimi znak? gradovi, naselja, cerkve, znamenja, mlini, žage fužine, rudniki, ceste, ribniki, gozdni kom pleksi
Karte spremljajo opis1 (Landesbesehrcibungcn) za posamezne sckcije. Te so pripravili tudi voiaski inženi^i. ki so ta pcdrocja mapirali. Opisi imajo določene rubrike in način vpisevanja podatkov. Ruhrike so nasleunjc:
-	zaporedna Številka naselja v sekciji
-	ime naselja, ki je mnogokrat napisano v sbver.ski obliki
-	oddaljenost nase,ja od bližnjih krajev v urah hoda
-	opis naselja, navedba posiopij, ki so zgrajena iz kaiiin; ali epeke in njihove kapacitete za nastanitev vojaštva
-	opis voua, njihovih bregov, navedbi globine in širi ne reke, plovnost reke in tipi čolnov, navedba mostov in materiala, iz katerega so ¿grajam njihova velikost in sposobnost »a vojaške transporte, brouov
-	opis močvirij in njihove prehodnosti
-	opis pešpoti in cest, njihove Širine, kvalitete in možnosti prevoza z vozmi ali prehoda s konji
-	opis gozdov, navedba njihovih ledinskih imen in drevesne sestave ter prehodnosti s konji ali vozovi
-	opombe
Čeprav jc bil namen opisov vojaški, dajejo vrsto podatkov o strukturi naselij, gozdov, pregled vseh mostov, cest, podatke o tedanjih gospodi-rskiii obratih (mlini, ŽRgc, rudniki, fužine), pomembnejših poslopjih (gradovi, ccrkvc) in jc prvo kartografske delo ki je izdelano po enotnih merilih za vse slovenske dežele. Zato ¿aslužijo tako karte kakor opisi izdajo tega dela, katerega bogati podatki predstavljajo izhodišče za mnoge uianstvenc pa-nige pri nedrij iiih raziskavah, kdaj a kart zahteva predvsem tehnološke rešitve, ki se morajo čimbolj približati izgledu originala Izdaja opisov deželnih merjenj pa zahteva predhodno transi i te racij o rokopisa iz gotske pisave v hunianistiko m nate obiavo vira v originalnem besedilu in v prevodu iz nemščine v slovenščino.
Pripravljena so navodila za translileracijo besedila. Na začetki1 objave so predstavljene rubrike, zato se vsaka rubrika pn transi i te racij i označuje s črkami od a daijc in vsaka rubrika tvori svoj odstavek Doiga >n tretja rubrika (ime naselja in oddaljenost od drugih r.aselij) se združita. Translitcraeija v četrti rubriki je tekoča.
V primeru, da se opis naraša ne le na naslovni kraj, ampak tudi na druge, se pred začetkom opisa tega kraja navede tudi ta kraj v okroglem oklepaju Krajevna ali druga imena se transliterirajo tečno po originalu ne glede na morebitne pisne napake. V prevouu pa se navede današnja oblika imena. Vse znake za merske enote sc transliterirajo z znaki po originaln, v prevodu navesti jih kot semnje, lakte, čevlje Okrajšane besede je pri trans-literaciji dopolniti v oglatem oklepaju, pri prevodu sc to ne označuje. V kolikor se med gotsko pisavo mesa latinsko pismo, se pri preverjanju transliteracijc take besede posebej označijo. Nečitljive besede se poscSej označi ( .). Transiitcraeiji sc doda poseben slovarček latinizirar.ih besed in merskih enot.
Tako kartam kakor opisom je potrebno dodati kazalo vseh fopor o mi nov, ki se pojavljajo na kartah in na opisin. V kazalu se navajajo dannšnjc oblike topcinomi-nov, v okroglem oklepaju pa se navedejo vse oblike 'men, ki se v viru pojavljajo Originalna imena se povežejo št s kazalkam; z današnjim imenom
Pri posvetu s predstavniki strok (zgodovina, umetno-sina zgodovina, gozdarstvo, slavistika, kar'ogratija, ktajl-na.-stvo) jc bi1 i?,ražcn velik interes za objavo tega vira, ki pomeni izhodišče zc mnoge raziskave teli strok
Izdajo jožefinskih deželnih merjenj tako kart kakor opisov pripravljata Arhiv SR Slovenije in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, ki sta doslej projekt tudi finančno podprla. Ob projektu sta zbrala Arhiv in Inštitut vrsto strokovnjakov, ki bouo pripravili za uvoana besedi-
] 20
ARHIVI XI] 1989
la izdaje analizo Jožetinsku deželnih meijcnj s staiiiča posameznih znanstvenih aiscipiin (dr. Nace ^'niu in dr. Ivan Stopar za umetnostno zgoucvino in urbanizem, dr. Boštjan Anko za gozdars'vo, dr. čop za toponomastiko, mag. Vinko RajSp analizo komunikacij, Branko K o roječ kartografsko in Fma Umek arhivistično analizo). Kazalo krajevnih imeli pripravlja mag. Vinko Rajšp, znans'.veni i.ideiavec Znanstvenega raziskovalnega ce.itra SAZU. Dr. Ivan Stopar je dal _ia razpolago fotografije kart: mag
Vinko Rajšp pa mikrofilmska posne tke opisov deželnih merjenj. Predloge za oblikovanje je prispeval oblikovalec Julijan Miklavčič. Arhiv SR Slovenije je prevzel transli-teracijo in pievoii bciedila opisov jože finskih deželnih merjenj, Doslej je arhivi-:t Drago Trpin transiitcriral besedila opisov jo že finskih deželnih meijenj za območje severn opri morske regije. V Arhivu SR Slovenije načrtujemo, da bo do leta 1991 opravljena iransliteracija celotnega bescaila opisov deželnih meijenj
Ob rednem občnem zboru in praznovanju 35—letnice arhivskega društva Slovenija (\DS)
Branko Kozina
35 let pomeni za človeka že zrelo dobo, prav toliko let pa je letos niiuiio od ustanovitve Arhivskega društva Slovenije. Jubilej .smo arhivski delavci proslavili 12, aprila 1989 sočasno z rednim občnim zoorom, Delov-ic preusedstvo v sestavi: Darinka Drnovšek, Vladimir Žumer, ar Duša Krnel- Umek, Brane Kozina in Tatjana Rezec je dostoino vodilo slavnostne sejo občnega zbora in proslavitev jubileja. V prvem delu — program občnega zbora, je predsednica ADS Darinka Drnovšek podala pomočilo o enoletnem delu, poročilo uredniške ga odbora Arhivov pa je pooal glavni in odgovorni ured nik publikacije Vladimir Žunjcr. Poročila so bila soglasne sprejeta. Blagajniško poročilo je podala Mihaela Knez, blagajnik ADS, zaključni račun je bil soglasno sprejet, kakor tudi poročilo nadzornega odbora, ki gaje podala Saša Serše. Izvršni odbor ADS je pripravil za občni zbor predlog, da se določi nova višina članarine in sicer 20.00j din - vsak član pa dobi s plačano članari no gasilo Arhivi. Predlog je bil sogiasno sprejet Program dela društva za leto 198° je prelistali tajnik ADS Branko Kozina.
V Jrugtm deluje ADS počastilo svoj 3 5—letni jubilej. NajDrej je prof. Strčič pozdravil prisotne v imenu predsednika arhivskih delavcev Jugoslavije, ter prenesel čestitke arhivistov iz Hrvatske. Predvsem je pouda.il sodelovanje sle venske arhivistike z drugimi republikami in pokrajinama, kakor tudi sam pomen slovenske arhivistike. Pozdravno brzojavko s čestitkami so poslali tudi delavci Zveze arhivskih dehvccv Črne gore
Slavnostni govor ob 35-letnici ADS je imela Marva Oblak-Čarni, kije slikovito in nazorno predstavila zgodovino in delo ADS skozi prehojeno pot, Sledilo je imenovanje častnih članov tei podelitev.priznanj ADS. Komisija za podelitev priznanj, ki jo je imenoval 10 ADS v sestavi Marija Oblak--Čarni, Janez Kopač, Antoša Leskovec, Peter Rib nik ar in Darinka Drnovšek je na osnovi poslanih predlogov sprejeia sklep o podelitvi čast nega članstva in priznanj naslednjim članom ADS:
-	za častnega član? ADS je imenovani Majda Smole
priznanja pa se ob 35-letnici delovanja ADS prejeli
naslednji posamezniki in ustanove:
-	Marjan Zupančič, dr, France Doiinar (Arhiv SRS),
-	Antoša Leskovec, dr Jože Mlinaric (Pokrajinski arhiv Maribor),
-	Kristina Šaniperl-Purg, Marija 1 lernja- Masten (Zgodovinski arhiv Ptuj), ,
-	Zorka Skrabl, Janez Kopač. Mihcla Knez, Mija Mravlja (Zgodovinski arhiv Ljubljana),
Marija Funčič, Vanda Bezek (PoKrajinski arhiv Koper),
-	Murtin Ivanič (ariiiv CK ZKS),
-	Mnijeta Aaamič (arhiv 1ZDG),
Rato Mladetiovič (Sava Kranj),.
Katarina Udo"ič (RTV Ljubljana),
-	- A-liiv SR Slovenije,
-' Organizacijski odber posvetovanj o strokovnih ui tenničnih vprašanjih v arhivih.
V imenu nag-ajencev se je zahvalil Ant^nsa Leskovec.
Ob 35--letnici ADS je delovna skupina v sestav1: Marjan Zupančič, Vlodimir. Kološa, Marija Oblak--Čarni, Gašper šniid, EmaUmek, Pavle Mikfič, Miha Kuhar, Brane Kozina in Tj^ana Sa*ko priprardl3 .priložnostno razstavo: 35 let ADS, ki je predstavila skozi sliko, izdane publikacije in druge slikovne eksponate prehojeno 35-letnct pot, ter predst- vi'a delavce, ki so zaslužni za raz vclj in nelovanje, Eksponate (.slike, plato tc, vabila, publi kacije .) za razstavo.so prispe /ali člani ter arhiv ADS Razstavo je otvoril član predsedstva RK SZDL Primož Mamz, ki je v svojem govoru predstavil sedanji politični poloiaj v Sloveniji, poudaril delovanje društev, še pnse-. bej.AHS ter čest.ial prejemnik Dni priznanj in avtoijem ra ihtave.
Sledil je sprejem pri predsednici ADS Darinki Drnovšek v čitalnici Arhiva SR Slovenije.