27. FEB. 1971. LETO X ST. 8.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Leto 1971 — leto prilagajanja na stabilizacijske ukrepe
Uredništvo »Privrednog pregleda« je zastavilo nekatera vprašanja generalnemu direktorju ZP ISKRA KRANJ tov. Vladimirju Logarju, dipl. oec. — Zaradi aktualnosti objavljamo v našem glasilu zadevne odgovore v celoti.
Poslovanje združenega podjetja ISKRA v letu 1970 je bilo razmeroma zelo uspešno. Problematika je bila različna, vendar je bila še vedno najbolj pereča nelikvidnost.
Kljub temu pa je bila proizvodnja dokaj visoka, saj smo presegli njeno vrednost v letu
1970	za 28 % v primerjavi z letom 1969. Bilo pa je, zlasti v drugi polovici leta 1970, opaziti padec določene konjunkture na domačem in tujem tržišču. Osebni dohodki so lani narasli za 20 %, kar je bilo v skladu z dvigom produktivnosti, vendar smo še vedno pod slovenskim republiškim poprečjem osebnih dohodkov v gospodarstvu. Določen problem je tudi predstavljalo povečanje cen rc-promateriala in uslug, medtem ko mi sami cen nismo povečevali. Vsekakor pa zaostajamo na področju modernizacije proizvodnje in novih investicij, zlasti če naše stanje primerjamo s sorodnimi podjetji v svetu, kjer je ravno na tem področju vsako leto velik napredek. Ugotavljamo tudi visoko stopnjo iz-trošenosti naše opreme.
V letu 1971 imamo v planu predvideno povečanje proizvodnje za ca. 15 %, zaposlenost nameravamo povečati za 9 %, osebne dohodke za 13 %, izvoz za ca. 25 %, vse v primerjavi z letom 1970; prav tako pa tudi nameravamo povečati vlaganje v modernizacijo proizvodnje in investicije. To so bila predvidevanja pred devalvacijo in predvidenimi podražitvami.
Zato pričakujemo, da bodo rezultati poslovanja v letu
1971	manjši od predvidenih.
Pričakujemo tudi povečanje težav pri nabavi repromateri-|da, prav tako pa tudi podražitev stroškov poslovanja in s tem tudi zmanjšanje predvidenih rezultatov. Po vsej verjetnosti se bo tudi določena vrsta domačih proizvajalcev zaradi devalvacije pre-oricntirala na izvoz, zato pričakujemo pomanjkanje določenih materialov na domačem trgu.
Menim, da se v letu 1971 za nekatere proizvode, kot npr. telekomunikacije, konjunktura ne bo zmanjšala, bo pa prišlo do zmanjšanja konjunkture na nekaterih proizvodih. kot npr. elementih.
tako na domačem in svetovnem trgu. Verjetno se bo tudi zmanjšala konjunkura artiklov široke potrošnje, zato bo potrebna cela vrsta naporov za preorientacijo na izvoz. V letu 1971 ne računamo na neko globalno spremembo v asortimanu proizvodnje, vsekakor pa bo treba pri nekaterih proizvodih proučiti, ali je njihov tržni plasman še zagotovljen, če ne, bo po danih možnostih treba izvršiti tudi določena pre-struktuiranja.
če globalno ocenjujemo leto 1971, smatram, da bo za celo naše podjetje leto prilagajanja na stabilizacijske ukrepe, pri čemer se bo zahtevalo vrsto naporov znotraj podjetja, zlasti ~v smeri zmanjšanja stroškov poslovanja, izboljšanja tehnologije proizvodnje, v manjši meri pa tudi spremembe asortima-na proizvodnje. Vso skrb bomo morali polagati na kvaliteto in cene proizvodov; le to nam bo omogočilo prodajo tako na domačem, razumljivo pa tudi na tujem tržišču, na katero bomo usmerili vrsto naših akcij, politiko osebnih dohodkov pa bomo morali čimbolj prilagajati poslovnim rezultatom.
Zgornji posnetek nam nudi pogled v proizvodno dvorano tovarne polprevodnikov v Trbovljah Interni uredniški odbor tovarne nam je poslal več zanimivih sestavkov, ki jih objavljamo na 5. in 6. strani
S seje odbora za poslovno politiko ZP
Nujno je treba razčistiti položaj za financiranje ZZA
V torek, 23 . 2. 1971, je bila 14. seja odbora za poslovno politiko ZP. Kot prvo točko dnevnega reda je odbor obravnaval položaj Zavoda za avtomatizacijo v ZP ISKRA. V teku razprave je bilo predvsem poudarjeno, da je združenemu podjetju za njegovo uspešno sedanje in bodoče poslovno delovanje nujno potrebna razvoj-no-raziskovalna institucija. Treba se je le dogovoriti o njenem položaju, o trdnem načinu financiranja in o učinkovitem delovanju te institucije. V novem predlogu statuta ZP, ki ga bo v kratkem obravnaval odbor za poslovno politiko ZP, naj bi se čimbolj razčistil položaj in financiranje Zavoda za avtomatizacijo in tudi nakazale njegove perspektive.
V nadaljevanju je bila razprava o perspektivnem razvoju integriranih vezij v ZP Iskra, kjer je bilo dogovorjeno, naj se z odd. za elektrotehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani napravi ustrezen dogovor, v katerem s strani ZP Iskra sodelujejo zainteresirane organizacije. Glede nove razdelitve sredstev za dejavnost I Zavoda za avtomatizacijo v letu 1971 zaradi izstopa RIZ iz ZP ISKRE, pa je odbor za poslovno politiko ZP sprejel sklep, da zahteva od komisije za dejavnost I predlog programa nalog za to dejavnost, nakar se bo odbor dokončno odločil o višini sredstev.
Precej obširna je bila razprava o izdajanju glasila delovnega kolektiva ZP ISKRA,
kjer so člani odbora za poslovno politiko ZP v celoti podprli izdajanje glasila, treba pa ga je vsebinsko in oblikovno izboljšati.
Odbor za poslovno politiko ZP je tudi obravnaval predlog programa proslav ob 25-letnici ISKRE, 10-let-nici združenega podjetja in 20-letnici samoupravljanja. V zvezi s tem je sprejel sklep, da se program proslav dostavi vsem organizacijam ZP Iskre v obravnavo in soglasje.
Odbor za poslovno politiko ZP je ponovno imenoval za sekretarja ZP ISKRA Kranj tov. Pavleta Gantarja, dipl. iur., že dosedanjega sekretarja ZP ISKRA. Imenoval je tudi člane v komisijo za imnovanje direktorja tovarne v Trbovljah.
P. G.
»Aparati« Ljubljana
Janyar-odlično
Proizvodni načrt za mesec januar je kolektiv Tovarne električnih aparatov iz Ljubljane izpolnil in občutno prekoračil. Skupna proizvodnja je bila za 14,07 % višja, kot pa smo jo predvideli z letno dinamiko za prvi mesec novega poslovnega leta. Ob tej osnovni ugotovitvi pa je razveseljivo predvsem dejstvo, da smo skupni obseg skoraj zadržali na ravni iz meseca decembra in da smo končno le uspeli — statističnemu načrtovanju navkljub — odpraviti »startno depresijo«, ki nas je spremljala dosledno vsa leta. Sicer smo že v preteklem letu dosegli tudi v
januarju ugodnejše uspehe, kot v predhodnih obdobjih, letošnji uspeh pa nam morda le zagotavlja, da smo to proizvodno otroško bolezen končno le preboleli in da se ne bo več ponovila.
Naloge, katere smo si zastavili v prvem mesecu leta, smo izpolnili za domače tržišče s kazalnikom 111,35, za izvoz pa kar s 134,25. Tudi ta podatek je ugoden, saj nas prav na področju izvoza čakajo večje naloge, kot pa smo jih prvotno predvideli. Ob občutnem povečanju obsega proizvodnje si bomo morali zagotoviti potrebna devizna sredstva za uvoz reproduk-
cijskega gradiva, to pa pomeni, da bomo morali vsi skupaj, tako prodaja, kot proizvodnja usmeriti vse sile na večji izvoz, posebno na področja s trdno valuto, kot pa smo predvideval ob sprejemanju letnega načrta. Ta pogoj postaja še večja nuja ob dejstvih, da je bodoče širjenje proizvodnje odvisno predvsem od uspešnega prodiranja na velika inozemska tržišča, ki lahko absorbirajo povečano — s tem pa tudi modernejšo in cenejšo proizvodnjo. V borbi za stabilizacijo se bomo morali s temi vprašanji spoprijeti hitreje, dosledneje in bolj strokovno, kot pa smo se spoprijemali doslej.
Po posameznih grupah izdelkov smo dosegli največji preseg pri stikalnih aparatih, kjer je kazalnik kar 610,75. To je prav gotovo nerealno, če ne povemo takoj, da je
bila ta grupa načrtovana zelo skromno, predvsem zaradi nekaterih sprememb v strukturi izdelkov.
Zato v januarju nismo postavili prevelikih nalog. Vendar so nam delno vplivali na tako ugodno izpolnitev zaostanki iz preteklega leta, katere smo sedaj finalizirali, delno pa smo zaradi potreb tržišča morali nekatere naloge, predvidene za mesec februar, opraviti prej.
Načrta, predvidenega za skupino industrijskih elektronskih naprav, nismo izpolnili, niti za potrebe domačega trga, niti za zahteve izvoza. Oba kazalnika sta sicer pri-lično enaka — pod 74,85 in drugi 74,95, tako slabemu uspehu pa sta botrovala po-manjaknje nekaterih gradiv, posebno iz uvoza, in dokaj visok proizvodni načrt, ki pa je v tej skupini težko do-
Enotna in odločna volja
» Polprevodniki« Trbovlje
Zakaj ne moremo Izplačati zasluženih osebnih dohodkov?
Gospodarstvo je že dalj časa čutilo, da zahaja v nevarno cono, zato je v lanskem letu podprlo našo vlado pri ideji o stabilizaciji. Pričakovani ukrepi prihajajo sicer počasi, toda nikakor ne brez posledic. Vsi predpisi so namenjeni stabilizaciji gospodarstva, skratka izboljšam gospodarski situaciji. Sprejetih je bilo že precej ukrepov, ki imajo različen odmev.
V tem sestavku nameravam prikazati le enega od ukrepov stabilizacije — zamrznitev osebnih dohodkov. Že pri prvih ukrepih je bilo slišati možnost o zamrznitvi osebnih dohodkov, kar so seveda nekatera podjetja razumela tako, da morajo v tem hipu dvigniti osebne dohodke, sicer bo prepozno. Praktično so vsa podjetja, ki so na ta način špekulirala, tudi pridobila. Le malo časa je nato preteklo in predpis je bil tu.
Do 30. aprila nihče ne sme dvigniti osebnih dohodkov za več kot 11 %. Ukrep se nam je zdel pravilen, saj je kontrola nad osebnimi dohodki eden od pogojev za umiritev cen. Seveda smo, kot pri marsikaterem predpisu, čakali na tolmačenja, ki pa so prišla tako točno, da smo v miru izplačali osebne dohodke v januarju. Zakonodajalec je zamujeno nadoknadil v februarju, ko je za nazaj tudi preračunal.
Oglejmo si predpis bolj natančno. Nihče ne sme v prvih štirih mesecih izplačati poprečne osebne dohodke za 11 % višje od poprečka v letu 1970, razen če je bil v letu
1970	za 25 % pod republiškim poprečjem, ter pri tem osebnih dohodkov iz leta 1969 na
1971	ni zvišal za več kot 10 odstotkov. 25 % odstopanje pomeni pa slovenskem po-prečku, ki je 1380 din, 345 dinarjev. Takšnih podjetij, ki bi za 25 % odstopala navzdol od slovenskega poprečka je bilo verjetno zelo malo. Govori se o minimalnih osebnih
Iz drugih časopisov
Zagreb, 13. febr. (Tanjug). — Generalni direktor R1Z inž. Kosta Bojič je izjavil, da ta delovna organizacija po po izločitvi iz združenega podjetja Iskra-RIZ. še naprej ostaja odprta za sodelovanje ta poslovno povezovanje s sorodnimi proizvajalci. Povoda! je, da je z Iskro že določeno področje sodelovanja, tla pa Sta zdaj oba partnerja rešena (bremenitve zaradi ujemanja, proizvodnje. Ta obremenitev je nastala v obdobju neposredno pred ločitvijo podjetij.
Inž. Bojic je poudaril, da te RIZ pripravlja na tesnejše Sodelovanje s proizvajalci v mestu, ki že uporabljajo elektroniko. S tein je pravzaprav napovedal nadaljnje delo za
dohodkih 800 din, zato nam je toliko bolj vprašljivo kako lahko podjetje živ-i s poprečnimi osebnimi dohodki 1000 din. Naša tovarna »Polprevodniki« Trbovlje te ugodnosti« ni mogla koristiti.
Kaj pravzaprav pomeni po-preček izplačanih osebnih dohodkov v letu 1970?
Zakonodajalec se je odločil za izplačane osebne dohodke, to so tisti dohodki, ki so bili obračunani od decembra 1969 do novembra 1970. Za december 1970 smo izplačali osebne dohodke v januarju 1971. Izračunani popreček je bil za našo tovarno 1120 din. Ta popreček zelo malo pove, če ne opišemo situacije v kateri je bila tovarna v zadnjih dveh letih.
Tovarna je zašla v težave v letu 1969, zato je zmanjšala osebne dohodke že v avgustu 1969 za 20 %. Takšna situacija se je nadaljevala tudi v letu 1970, ko so se delavci tovarne odpovedali delu osebnih dohodkov. Odpovedani osebni dohodki za prvo polovico leta so bili del sanacijskih ukrepov v naši tovarni.
Tovarna je v letu 1970 začela z izplačilom za december 1969 z 913 dinarji. Sde v avgustu je prišla na svoje normalne osebne dohodke, kar bi v poprečku za leto 1970 moralo znašati 1240 din. Delavci tovarne so torej vso razliko pod poprečkom 1240 din prispevali kot svoj delež k sanaciji tovarne. Izračun za popreček je upošteval le stvarno izplačilo. Na ta način so delavci že drugič oškodo-
uresničitev predloga o združitvi zagrebške elektronske industrije, to je podjetij Nikola Tesla, tovarne računskih strojev, RIZ in ELKA. Poslovno povezavo sta pravzaprav začeli RIZ in tovarna računskih strojev, ko sta se lani dogovorili o izdelavi prvega domačega elektronskega kalkulatorja. Inž. Bojte je dalje povedal, da se bo RIZ usmeril predvsem k izdelovanju telekomunikacijskih naprav, izdelkov za široko potrošnjo in polprevodnikov. Povedal je tudi, da se bodo zaradi devalvacije in napovedane podražitve reprodukcijskega materiala povečali proizvodni stroški za približno 10 odstotkov.
(»Delo«)
vani, saj v trenutni situaciji, ko je produktivnost narastla, tovarna pa se je konsolidirala, ne morejo dobiti zasluženih osebnih dohodkov. Izračunani popreček za leto 1970 je 1120 dinarjev v kolikor ta znesek povečamo za 11 % dobimo 1240 din. V januarju so bili osebni dohodki nekaj višji kot v zadnjih mesecih lanskega leta, zaradi višje storilnosti ter več delovnih dni. Realizacija je bila v decembru kar za 50 % višja kot do sedaj največja mesečna prodaja.
Izplačilo za december nam je SDK brez prigovarjanja izplačala. Ti osebni dohodki bi se lahko sicer tudi šteli kot popreček leta 1970, saj so to stroški za december 1970. Predpis pa je drugačen, vendar temu ne ugovarjamo.
Pri izplačilu v februarju za januar, pa so bili že znani pravilni izračuni. Februarsko izplačilo, ki je bilo nepove-čano glede na zadnje mesece leta 1970, ko so bili osebni dohodki normalni, pa smo morali zmanjšati. Zmanjšanje osebnih dohodkov je bilo takšno, da je tovarna izplačala le 90 % osebne dohodke. Ne moremo si tomačiti to drugače, da smo dobili v februarju manjše plače, kot zato, ker smo se v letu 1970 odpovedali delu svojih prejemkov v svrho sanacije.
Naj naštejem samo še en primer, ki je pri nas vplival na spremembo poprečka. V lanskem letu je bila struktura zaposlenih drugačna kot v začetku letošnjega leta. Z uspešno sanacijo se je namreč vrnilo v tovarno nekaj strokovnjakov, dobili pa smo tudi-nove. Jasno je, da so višji osebni dohodki strokov-nejše delovne sile vplivali tudi na poprečne osebne dohodke v letošnjem letu. Kako lahko potem govorimo o vračanju strokovnjakov iz Nemčije, če jim ne moremo dati niti naših 100 % osebnih dohodkov, za katere pa vemo (ali pa morda nočemo vedeti) koliko odstopajo od zahodnih.
Mislimo, da je naša tovarna s tem predpisom prikrajšana, zato bomo prosili Republiški sekretariat za delo, da nam dovoli povečanje osebnih dohodkov prek 11 %, vendar samo do višine poprečnih osebnih dohodkov v republiki v letu 1970.
Na tak način nam bo omogočeno redno izplačevanje zasluženih osebnih dohodkov, tovarna v poprečku pa kljub tej oprostitvi ne bo mogla izplačati tako visokih osebnih dohodkov kot so v poprečku za leto 1970 v Sloveniji, saj nam trenutna situacija ne dovoljuje takšnih izplačil. Izplačevanje osebnih dohodkov pa je vendar ekonomska kategorija, ki je odvisna od doseženega dohodka.
Deželak
S seje CK ZK Slovenije
Pod predsedstvom Franca Popita je bila 19. februarja v Ljubljani 18. seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Kot posebna točka dnevnega reda je bilo poročilo in razprava o uresničevanju družbeno-ekonomske reforme in stabilizacije ter spremembe v družbeno-eko-nomskem sistemu. Posebno pozornost so na seji posvetili vprašanjem o prihodnji makroekonomski ureditvi Jugoslavije, o zagotavljanju enotnosti tržišča, o tako imenovanih kompenzacijah in o spremenjenem položaju ter vlogi republike v usmerjanju druž-beno-ekonomskega razvoja.
Referat in rajprava sta zavzela jasno stališče o vlogi federacije in enotnem trgu. Pri tem bodo nekatere funkcije tako pomembne za ekonomsko enakopravnost republik na enotnem tržišču, da bo potrebno pred sprejemanjem odločitev zagotoviti poseben postopek prejšnjega obveznega sporazumevanja oziroma soglasja republik. Slovenski komunisti se zavzemajo za popolno ukinitev vseh tistih funkcij federacije, ki bi povzročale bodisi etatistično centralizacijo in redistribucijo materialnih sredstev na področju razširjene reprodukcije ali pa še zmeraj zadrževale premočno administrativno urejevanje. Hkrati se zavzemajo za večjo učinkovitost tistih ekonomskih funk-
V kadrovski politiki mora obveljati princip, da je vsaka delovna organizacija odgovorna za nenehno dviganje lastne izobrazbene in kvalifikacijske strukture. Nihče se pri tem ne more zanašati na druge in na nekakšno anonimno družbo. Temel j te reprodukcije in vsake kadrovske preobrazbe pa je dolgoročna orientacija ter taka kadrovska politika, ki bo potencialne kadre spremljala od osnovne šole do delovnega mesta in dalje. Delovne skupnosti takšnega programa še nimajo. Zato je treba razmisliti o tem, ali jih ne bi kazalo na to vezati z zakonom, pri čemer bi se kazalo oprijeti zgleda zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in merilih za delitev dohodka.
Posebno pomembna je skrb za odgovornost temeljnih družbeno-političnih skupnosti za uskladeni in usmerjani kadrovski razvoj na vseli področjih — in uskladeni in usmerjani kadrovski razvoj na vseh področjih — in usposabljanje samoupravnih organov, ki bodo uresničevali to pomembno funkcijo. Kadrovska politika bi morala postati
cij federacije, ki zagotarijajt učinkovito delovanje enotne ga tržišča.
Mnogo besed in misli jc bi lo izrečenih tudi o odgovor nosti in o nekaterih ncgaiij j nih pojavih, ki so spremljali i in zavirali uresničevanje dmž i beno ekonomske reforme. Grr za korupcijo, špekulacije, iz igravanjc predpisov, za velike in male družbene in privatne privilegije. Ti pojavi dobivajo že nevarne razsežnosti. To da ne le zavoljo negatevnih materialnih in socialnih po j sledic, marveč tudi zato, kci resno načenjajo moralno po dobo naše družbe, ker zmanjšujejo pomen dela kot osnovnega kriterija materialnega in moralnega položaja človeka v družbi. Povzročajo deformacijo samoupravljanja in moralnih vrednot družbe. Videti jc, kot da se vrtimo v začaranem krogu ugotavljan ja negativnih pojavov, namesto da bi na vseh področjih in ravneh ukrepali: kazensko, materialno, disciplinsko, moralno po litično, javno in konkretno Komunisti se nikakor ne morejo boriti proti tem pojavom in njihovim nosilcem le z administrativnimi ukrepi. Prevladovalo je mnenje, da jc javna, odkrita in konkretna obravnava teh vprašanj izredno vplivno politično in demo kratično orožje, ki bi ga mo rali upoštevati bolj, kot smo ga doslej.
ena izmed temeljnih postavit v programu občinske skupščine, zlasti zbora delovnih skupnosti, vendar tako, da ta postavka ne bi demobilizirala delovnih organizacij in drugih ustreznih dejavnikov.
Obširen dnevni red konference aktiva ZKS tovarne » Elementi «
Komunisti tovarne elementov za elektroniko so s« 11. t. m. zbrali na svoji letni konferenci in razpravljali o vrsti aktualnih vprašanj. Dnevni red konference je zajemal naslednje: aktivnost članov ZP in njihovo delo v družbeno-političnih organizacijah, delo samoupravnih organov tovarne, kadrovanje novih članov v ZK, priprava novega pravilnika o delitvi OD, razprava o zaključnem računu za 1. 1970 in o gospodarskem planu za letošnje leto ter končno o konceptu srednjeročnega.
Zaradi aktualnosti vseh teh razprav na konferenci bomo I prihodnjič poročali obširneje.
Oba velikana bosta sodelovala še na§:?ej
Izobrazba
— najvecja investicija
Iz referata podpredsednika skupščine SR Slovenije MARJANA OROŽNA na enotnem zboru delovnih skupnosti
E
Seja uredniškega odbora »Iskra» v Trbovljah
Takoj ob prihodu v tovarno spominski posnetek obeh uredniških odborov
V želji, da bi naše glasilo kar v največji meri zagotovilo stalen dotok gradiva iz vseh naših delovnih organizacij, je v preteklosti naš uredniški odbor organiziral že vrsto svojih rednih sej v posameznih organizacijah ZP Iskra. To priložnost smo vselej izkoristili za ustanovitev posebnega internega uredniškega odbora, ki naj bi nas v prihodnje redno zalagal z novicami in sestavki iz dela organizacije; Ponekod so tako ustanovljeni odbori ostali vsaj malo aktivni, ponekod pa je seveda prva navdušenost kaj kmalu zamrla in od tu še naprej naše uredništvo le poredko kaj izve.
Organizacija, katero smo le redko zasledili v dosedanjih Številkah »Iskre«, so bili prav gotovo tudi »Polprevodniki« v Trbovljah. Padla je zato pobuda in 18. t. m. je naš uredniški odbor imel svojo sejo v tovarni v Trbovljah, da bi tudi tu skušal oživiti dopisniško dejavnost in omogočiti njeno pogostejšo navzočnost v skupnem časopisu organizacji Z P Iskra,
Toda — kako prijetno presenečenje! Namesto da bi z dosedanjimi izkušnjami naš uredniški odbor šele skušal pomagati do formiranja internega uredniškega odbora in tako pridobiti vir informacij tudi iz tega delovnega kolektiva, so nas v Trbovljah po zares prijaznem sprejemu, kar mimogrede postavili pred razveseljivo dejstvo — svoj interni uredniški odbor že imajo, prav tako pa so že pripravili tudi vrsto krajših in daljših člankov, ki jih želijo objaviti v glasilu »Iskra«; precej jih je objavljenih v tej številki!
Glavni urednik »Iskra« Pavle Gantar je nato vrlim Trboveljčanom na kratko pojasnil delo, prizadevanja in probleme našega uredniškega
odbora, razprava po njegovih izvajanjih pa je dopolnila še vse tisto, kar je prav in potrebno, da vedo vsi tisti, ki bodo v okviru lastnega uredniškega odbora v tovarni v Trbovljah skrbeli, da v prihodnje v našem listu ne bo manjkalo novic in sestavkov s tega področja.
Interni uredniški odbor tovarne »Polprevodniki«, čigar duša je in najbrž tudi bo ing. Marija Zupanova, je pojasnil svojo predvideno dejavnost in želje, ki jih bo naše uredništvo upoštevalo, hkrati pa prosil tudi za vsestransko pomoč, da bodo lahko čim prej preboleli začetne težave in bo odbor svoje naloge lahko kmalu in solidno opravljal, v korist
Aktiv nekdanjih borcev NOV v Iskra Commerce, ki šteje 124 članov, se je 2. februarja sestal na svoji letni konferenci, da bi razpravljal o preteklem in bodočem delu in problemih, ki to delo spremljajo. Kljub teritorialni razdrobljenosti se je letne konference udeležilo lepo število nekdanjih borcev, ki so v svojih razpravah dokaj kritično ocenili dosedanje delo aktiva in pripomogli do skupnih stališč.
Konferenco je otvoril dosedanji predsednik aktiva ZZB NOV v Iskra Commerce Lovro Košuljandič, nato pa je po izvolitvi delovnega predsedstva prečita! poročilo o delu v preteklem obdobju Albert Ambrožič. Iz dokaj
tovarne in v izboljšanje našega lista.
Razšli smo se zadovoljni, da so v Trbovljah to dejavnost resno zastavili in na tem področju že toliko storile Trdno smo prepričani, da taka volja in zagnanost ne moreta ostati brez pozitivnih in trajnih rezultatov. Stalnega in najplodnejšega sodelovanja si želimo vsi, ki nam je drago naše glasilo in se trudimo za njegov čim boljši vsebinski in oblikovni videz, hkrati pa si želimo, da bi pobuda internega uredniškega odbora v trboveljski tovarni čim bolje vplivala tudi na prebujenje in večjo aktivnost internih uredniških odborov v drugih naših organizacijah.
— C —
obširnega poročila bomo skušali izluščiti le najbolj bistveno.
Celotno delo aktiva * ZZB NOV v preteklem obdobju je potekalo v okviru treh komisij in sicer social n o-ka-drovske, stanovanjske in komisije za razvijanje tradicij NOV. Iz poročila je razvidno, da so vse te komisije odigrale takšno vlogo, da prav aktiv ZZB izkazuje v delu družbeno-političnlh organizacij najživahnejšo dejavnost, kljub temu pa je bilo na konferenci ugotovljeno, da bi bilo njegov vpliv zaželeno bolj čutiti pri družbenem in poslovnem dogajanju znotraj Iskra Commerce. Delno je temu morda krivo tudi dejstvo, da je v aktivu določen
odstotek članov z visokošolskimi kvalifikacijami, ki pa vendarle kažejo premalo zanimanja za družbeno-politi-čno delo.
V pretekli mandatni dobi je bila izdelana natančna kartoteka vseh članov aktiva ZZB, kar je vsekakor plod temeljitega dela komisije za socialno-kadrovska vprašanja in bo kot taka dobrodošel
pregled članstva za bodoča delo aktiva.
Tudi delo stanovanjske komisije je bilo aktivno, saj jo v letih obstoja iskra Commerce med skupno 52 člani kolektiva dobilo stanovanje 10 članov aktiva ZZB NOV, medtem ko je nadaljnjih 15 članov dobilo posojila v različnih zneskih, bodisi za na-
(Dalje na 7. strani)
ISKRA
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA, STEGNE ST. 17
razglaša prosto delovno mesto
INŽENIRJA
za vodenje službe varstva pri delu tovarne
POGOJ;
inženir I. stopnje elektrotehniške stroke ali inženir I. stopnje strojne stroke.
Lahko je začetnik, ter urejena vojaščina.
Pismene ponudbe pošljite na kadrovsko soc. oddelek Ljubljana, Stegne 17.
Iskra Commerce, Ljubljana
Zborovanje bivših borcev
Novi predsednik Janez Juretič
SO 0F\!i SPOSOBNEJŠI ?
(Nadaljevanje iz prejšnje
številke)
RAZISKAVE IN RAZVOJ
Kolikšno skrb posvečajo bodočemu razvoju, ' vidimo že iz sredstev, M jih porabijo letno za ta namen. Velika Britanija daje za raziskave in razvoj 600 milijonov funtov letno, kar bi bilo 22 milijard N dinarjev. Sam Lucas vlaga v ta namen nad 11 milijonov funtov, kar je skoraj 2% vseh investicij v razvoj Velike Britanije. V letnem poročilu družbe pravijo dobesedno; »Tekmovalni pritisk na svetovnem trgu, ki zahteva stalno izpopolnjevanje izdelkov, ni bil še nikdar teko močan kot je dandanes; izboljšane karakteristike in zanesljivost, zmanjšanje teže in velikosti se zahteva ob istočasno najnižjih stroških. Varnostni standardi, ki vpli-
vajo na specifikacijo opreme in zanesljivost, so čedalje strožji in postajajo predmet državnih zakonov ne le v Veliki Britaniji, prvenstvo pri tem pa nosijo vsekakor ZDA.
Raziskovalni in razvojni institut grupacije (GROUPS RESEARCH AND DEVELOPMENT), ki je že med najbolj specializiranimi in naj-pppolnejšimi te vrste na svetu, še stalno napreduje in ima velike zasluge, da smo sposobni obdržati naše konkurenčne prednosti«.
V Lucasovem razvoju dela več kot 1000 profesionalnih, kvalificiranih inženirjev in znanstvenikov, ne upoštevaje ostalega osebja. Poleg teh pa so zelo močni spremljajoči razvojni in aplikativni oddelki pri tovarnah in skupinah tovarn. Ni da bi po-
sebej omenjal še ostalih strokovnjakov v pripravah dela itd. Rešitve, ki prihajajo iz njihovega instituta za raziskave in razvoj, so resnično plod timskega dela in na vrhu svetovnega razvoja. Iz avtoelektrike bi navedel sodelovanje njihovih visokospecializiranih strokovnjakov za integralno tehniko in razvijalcev altematorja pri projektu elektronskih regulatorjev; dalje pri izdelavi inkorporiranih usmernikov za alternatorje, ki so izredno pocenili izdelavo, obenem pa povečali kvaliteto in zanesljivost. Podobno se ukvarjajo z nadaljnjim razvojem na ostalih področjih npr.: elektromzacija avtomobilskih zavor ipd. Moč razvoja se kaže tudi v tem, da dobijo letno za know-how, royalties od patentov nad
15 milijona funtov. Ne bi posebej razlagal, da so doslej njihovi inženirji in znanstveniki dobili nič manj kot 23 kraljevih nagrad za izume, kar jih postavlja na vidno mesto v Veliki Britaniji.
To pa ni dovolj. Ne glede na velik lasten prispevek pri razvoju na določenih področjih v svetovnem merilu, še kupujejo patente, zlasti iz visoko razvitih držav ZDA, Nemčije iipd. ali pa sklepajo pogodbe z velikimi kompani-jami o izmenjavi znanstveno-tehničnih dognanj.
Zapisal sem že, da dajejo univerzi letno približno 4 milijone N dinarjev, mimo posameznih aranžmajev za posebna sodelovanja. Ne bo odveč pripomniti, da Lucasovo sodelovanje v takem podvigu kot je »Concorde« ipd. predstavlja hkrati laskavo priznanje in odlično priložnost biti udeležen pri največjih novih tehničnih dognanjih in biti deležen dalj-
nosežnih prednosti teh znanstveno tehničnih odkritij in aplikacij.
RAZVOJ TEHNOLOGIJE
Presenetilo me je, kako skrbe za to, da ne bi po nepotrebnem zavrgli strojev, ki jih preraščajo zahteve tehnologije. Veliko odpisanih strojev so z malo avtomatizacijo ali predelavo določenega strojnega podsestava, vključili v avtomatizirano linijo ali pa samostojno izrabili za namenski stroj z visoko proizvodnjo. Občutek imam, ila pri nas prelahko odpišemo in na licitacijah odprodamo naše stroje.
Prepričan pa sem, da je že v filozofiji njihove tehnologije bistvena razlika. Kljub temu, da so velika firma imajo manj grandomanskih popadkov kot pa jih je opaziti pri nas. Veliko več poslovne postopnosti in tehnično ter ekonomsko utemeljene prev id nosti in načrtnosti je v njt-
Iskra Commerce, Ljubljana
é
Reorganizacija prodaje na domačem trgu
Filiale — nosilci poslovne politike IC na svojem teritorialnem področju
Malo pred novim letom je delavski svet naše organizacije sprejel pomembno odločitev: odobril je predlog odbora za poslovno politiko, s katerim je bil sprejel princip teritorialne decentralizacije v prodaji na domačem trgu. To pomeni, da sta prišla v pristojnost posameznih filial razen veleprodajne tudi maloprodajna (industrijske trgovine) in servisna dejavnost. Filiale so postale na ta način poslovno in teritorialno zaokrožene celote, na čelu z direkcijo domačega trga.
Industrijske trgovine in servisne delavnice so bile tudi dosedaj pod določeno pristojnostjo filial, ki pa je bila več ali manj simbolična in se je omejevala bolj na disciplinske posege. Kakor je bila takšna ureditev potrebna in utemeljena v strokovnem in organizacijsko tehničnem pogledu, je postala ta »večtirnost« sčasoma ovira za nemoten razvoj prodaje na določenih prodajno teritorialnih območjih, ki dobivajo vzporedno z decentralizacijo politične oblasti vedno bolj poudarjeno gospodarsko fiziognomijo. Prav gotovo je, da imajo odločitve odbora za poslovno politiko drugačen odmev na področju Slovenije kot npr. v Kosovsko-Metohijski pokrajini, ki ima še karakteristiko nerazvitega gospodarstva (četudi ima Iskra Commerce prav gotovo svoj poslovni interes ravno v takšnih industrije »željnih« in surovinsko bogatih krajih).
Filiale so bile — in so seveda tudi za naprej — del našega prodajnega mehanizma, ki je imel nalogo plasirati na svojem področju proizvode združenega podjetja ter v manjši meri tudi dopolnilnega prodajnega sor-timenta (Girmi, Braun, Hoover itd.). V tem oziru so bile »desna roka« prodajnih sektorjev ISKRA COMMERCE, s katerimi so tesno sodelovale. V teku razvoja, zlasti še spričo obstoječih tendenc v smeri marketing orientacije v našem poslovnem življenju pa filialam ne zadošča več vloga transmisije odločitev centralnega prodajnega aparata, še manj je postalo mogoče, da bi ta centralni aparat lahko zadovoljivo spremljal različna gospodarska gibanja in tokove na vseh področjih Jugoslavije, ki so včasih tudi močno lokalistično pobarvana in se jim ni lahko prilagoditi. Toda to, kar ni mogla storiti naša dobra stara prodajno servisna organizacija, more in mora storiti ISKRA COMMERCE. To je, vnesti novega poslovnega duha in se v še večji meri posvetiti potrošniku, trž;šču, pod geslom: prodajati več in bolje, da bi lahko več in bolje proizvajali!
Imenujmo to odločitev marketing koncept ali kako drugače dejstvo je, da so tržišču (»marketu«) najbližje prav filiale in kot take prve na udarcu njegovih zakonitosti. Odslej bodo morale postati filiale nosilci poslovne politike Iskre na
svojih teritorialnih področjih. To pa pomeni, da bo moral biti naš odbor za poslovno politiko v svojih odločitvah še bolj moder in daljnoviden, da bo lahko krojil takšno poslovno strategijo, v kateri bo lahko vsaka filiala videla sebe in svoje interese in jih tako vsklajevala z gospodarskimi možnostmi in stanjem na svojem področju.
Sodeč po prvih reakcijah, so filiale sprejele ta novi operativni koncept z »mešanimi« občutki. Veselje nad zaupanjem, ki jim je bilo izkazano s to najnovejšo odločitvijo, kali bojazen, da se v novi situaciji ne bo začela pojavljati dvotimost prodajnih poti, morda celo tiha konkurenca med prodajnimi sektorji in filialami (naj živi — če bo zdrava!). Ne izključujemo možnosti tud: takšnih občasnih pojavov, ki pa jih bo vedno manj, čimbolj bo organizacija odnosov na relaciji prodajna centrala — filiale in čim intenzivnejši bo potek poslovnih komunikacij na teh relacijah. V obstoječi konstelaciji prodajnih nalog in kadrov, lahko vidimo bodoča razmerja le skozi prizmo tržišča. Prodajni sektorji bodo še dolgo poglavitni realizatorji poslov — zlasti na področju prodaje intelektualnega dela — ki jim ga bodo sproti »dobavljale« filiale.
Kocka je padla! Naše filiale se bodo morale čimpreje znajti v novih pogojih dela, ki terja postopno spreminjanje naše distribucijske miselnosti v tržno, marketing miselnost. Za ta ne ravno gladek proces pa nam ni odmerjenega preveč časa.
hovih investicijah. Praviloma so vsaka investicija strokovno temeljito pripravi, ne zgolj tehnično, ekonomsko, temveč tudi terminsko. Tako se gradnje njihovih tovarn začno s študijsko proizvodno linijo, ki omogoča spoznavanje prednosti in slabosti tehnoloških rešitev, spoznavanje izdelka v eksploataciji in obdelavo tržišča.
Postopno nastajajo nove proizvodne linije, izdelek in izdelavnost je čedalje popolnejša. Tako sem imel priliko videti pod eno streho tehno loški razvoj zadnjih dvajsetih ali morda tridesetih let. Ne mislite pa da »vozijo v megli« — analize ekonomičnosti so pri njih na mizi kot voda in kruh. Vsak vodja ddelka ima tedenske analize ekonomičnosti, kvalitete in stanja medosebnih odnosov. Toda o tem pozneje.
Videl sem razmeroma malo transfer linij ali namenskih avtomatov izdelanih zunaj Lucasa. Njihove izkušnje go-
vore, da zanesljivih ustreznih avtomatskih linij za njihovo posebno proizvodnjo ni dobiti. Ogromna večina strojev je takih, ki jih vsakdo lahko kupi na tržišču. Nato pa je vloženega ogromno miselnega dela v lastnih konstrukcijah za dopolnilna orodja, strojne dodatke in dopolnila, povezovalne in prenosne naprave, nakladalni in razkladalni strojni pribor in upravljanje take proizvodne linije. Skratka le lastne intelektualne sile jim omogočajo ustvarjati vi-sokoproduktivno tehnologijo. Zlasti je to potrebno zato, ker je le v timskem delu kon-strukterjev izdelka, konstruk-terjev orodij in linij, tehnologov itd. možno doseči najboljše rešitve. Npr. za avtomatsko proizvodnjo napetostnega regulatorja avtomobilskega dinama so rekonstruirali regulator tako, da so lahko izdelali transfer montažno linijo vključno z avtomotskim usmerjanjem.
Posebno pa je še opaziti
skrb za količinsko elastičnost proizvodnje, ki je potrebna zaradi nihanj na tržišču ali pa zaradi tehnoloških težav, lomov strojev in naprav itd. To elastičnost dosegajo z več-linijskim sistemom, kjer izpad ene linije nadomestc s proizvodnjo ostalih, ali pa zaradi tehnoloških težav prila-gode linijo zasilnim rešitvam.
Prav tako je tak način odličen takrat, ko izdelek izpopolnijo in na eni od novih linij proizvajajo ta nov izdelek na prejšnjih linijah pa starejši tip, kar je nujno zaradi zahtev tržišča obenem pa dovolj ekonomično. Ne nazadnje pa lahko s tem spremljajo ekonomičnost vseh tehnoloških novitet med linijami. Izredno pomembno je to takrat, ko se uvaja povsem nova tehnologija zvezana z ogromnimi investicijami (hladno preoblikovanje, elek-trokemljski obdelovalni postopki ipd), in še ni preverjena učinkovitost, kvaliteta, zanesljivost in ekonomičnost
SINDIKAT DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA JUGOSLAVIJE REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO
OBVESTILO o izjemnem določanju sredstev za izplačevanje OD
Sporočamo, da smo dne 15. II. 1971 na izredni seji predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva obravnavali zahtevke nekaterih delovnih organizacij o izjemnem določanju sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov do 30. junija 1971.
Določilo zakona pravi, da bo Izvršni svet določal o izjemah oblikovanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov na osnovi predhodno dobljenega mnenja od republiške gospodarske zbornice in republiškega sindikata o ekonomski upravičenosti zahtevkov posameznih delovnih organizacij.
Doslej prispeli zahtevki so v glavnem pomanjkljivo dokumentirani, še bolj problematična pa je medsebojna primerljivost, razen v zahtevkih premogovnikov, ker je skupna problematika.
V razpravi je prevladovalo mnenje, da je treba oblikovati kriterije oziroma izdelati enotno metodologijo za izdelavo dokumentacije, katera bo bolj objektivno dala odgovor na vprašanje o ekonomsko-politični situaciji podjetja, s katero se utemeljuje upravičenost izjeme.
Predsedstvo je sprejelo naslednje sklepe:
L Za premogovnike daje predsedstvo mnenje, da se za izplačilo osebnih dohodkov v februarju za mesec januar dovoli več kot 11 %, zaradi pomanjkanja rudarjev oz. potrebe po nadurnem delu v prostih sobotah in nedeljah;
2.	Takoj je treba izdelati enotno metodologijo za izdelavo dokumentacije in jo posredovati podjetjem, ki so vložila zahtevo za izjemno določanje sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov do 30. VI. 1971;
3.	Predsedstvo bo ponovno obravnavalo zahtevke premogovnikov in ostalih delovnih organizacij na osnovi po enotni metodologiji izdelane dokumentacije;
4.	O sprejetih sklepih na izredni seji predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva se obvesti prizadete delovne organizacije.
Pogodbeni servisi vletošnjem letu
Od prve konference servisne mreže je preteklo komaj tri mesece, vendar je to dovolj, da lahko pogledamo, kako je s sklepi, ki smo jih skupno sprejeli.
Vodstvo servisnega sektorja je takoj po konferenci strnilo vse predloge in nare-
za tip proizvodnje, ki jo firma ima. Ni treba velikega znanja, da bi vedeli, da kar Janezu ustreza Tonetu mdrda ne bo.
Tako torej vidimo vselej veliko odgovornost za poslovne odločitve s čim manj rizika. Se tako blesteče tehnično-teh-nološkc novitete morajo biti ekonomsko upravičene in zanesljive; kaj nam bo avtomat, ki dela izgubo? Tako ni redko videti v avtomatsko linijo vključen star steberni vrtalni stroj z dodano pnevmatsko večvretensko vrtalo glavo, ali ogrodje stare stružnice z doma , izdelanim avtomatskim dodatkom.
Po drugi strani je skrb za izkoriščenost strojev taka, da če že kupijo nujno potreben poseben stroj izdelujejo na primer celo vilice, žlice, nože, lončke, pladnje ipd. iz nerjavnega jekla ali otroško plastično psodo z zajčki, cvetlicami ipd. da so stroji ekonomsko izrabljeni.
(konec prihodnjič)
dilo plan realizacije le-teh. Odločili smo se realizirati čim več, ker to pomeni boljše delovanje pogodbene servisne mreže in večje zadovoljstvo kupcev naših izdel-Kbv.
Kaj lahko torej pričakujejo pogodbeni servisi v kratkem času?
Na prvem mestu je to obnovitev dosedanjih servisnih pogodb, ter istočasno razširitev dejavnosti servisov. Ker bomo menjali pogodbe, bomo vnesli tudi nove pavšale za servisiranje, kot smo se dogovorili na blejski konferenci. Tudi glede rezervnih delov, oziroma plačilnih pogojev bo nekaj sprememb na bolje.
Pripravljamo tudi reklam ne nalepke za avtomobile, zato prosimo lastnike avtomobilov, da nam sporočijo kakšne tipe avtomobilov imajo. Jasno je, da bomb tak način reklamiranja na vozilih primerno nagradili.
Poleg teh novosti, ki jih boste, upamo, z veseljem sprejeli, pa delamo na vseh tistih drobnih predlogih, ki smo si jih v svojih beležni cah nabrali prav vsi. Nal namen je, da moramo vztrajno izpopolnjevati medseboj no sodelovanje v korist obel pogodbenih strani in kup cev naših izdelkov.
Po Iskra Commerce
TOVARNA »POLPREVODNIKI« TRBOVLJE
Leto IBi s
Utrjen
položaj tovarne
Poslovno leto 1969 je tovarna polprevodnikov v Trbovljah zaključila z izgubo, zato je v začetku leta 1970 izdelala sanacijski program, iz katerega je bilo razvidno, da je tovarna za Združeno podjetje ISKRA in za SR Slovenjo perspektivna, saj je pol-prevodniška tehnika pri nas šele v začetni fazi, razvoj I elektronike pa kaže na vse ; širšo uporabo polprevodni-škili elementov. Kljub izredni recesiji na področju uporabe polprevodniških elementov, : saj je z zmanjšanjem voja-I škega programa v NASA nastal višek kapacitet na pol-prevodniških elementih in so vodilne ameriške firme razširile mrežo prodaje v Evropi, je tovarna v minulem letu povsem izpolnila začrtani sanacijski program, ter poslovno leto 1970 zaključila z ) 1.000.000 dinarjev ostanka do' hodka, ki zadošča za kritje izgub iz preteklih let ter daje
300.000	dinarjev za sklade. Tak finančni uspeh je trikrat boljši od planiranega po sanacijskem programu.
Uspešen izvoz
Pri uspešni izpolnitvi sanacijskega programa je tovarni pomagala organizacija ISKRA COMMERCE. Pogodba o kupoprodaji proizvodov in sto-1 ritev med obema partnerjema ■ je bila povsem izpolnjena.
, Posebno dobre rezultate je tovarna dosegla v izvozu, saj je v letu 1970 izvozila za 1827.593 $, kar predstavlja skoraj 40 % celotne prodaje. Ta podatek še toliko bolj prika-le uspešnost tovarne in seveda Prodajne organizacije ISKRA COMMERCE, glede na zelo veliko konkurenčnost v lanskem letu na področju polprevodnikov.
V letu 1971 tovarna še ved-Po ne bo poslovala v povsem Pormalnih razmerah, saj je leto sanacije prekratka doba, pto podaljšuje svojo sanaci-i° v leto 1971 in smatra, da I10 v tem letu povsem pripravljena na izredno konkubino borbo na svetovnem 'er jugoslovanskem trgu. Ukrepi, ki jih tovarna priPravlja, pa ji narekujejo, da w mora v letu 1971 povsem jstabihzirati. Letna stopnja rasa prodaje v tovarni je okrog j Za realizacijo takšne Prodaje pa mora tovarna iz-c,ati za 75 % več. Razliko J”1'1) povečano proizvodnjo Cl Povečano prodajo predali4 padec cen na svetov-
ra *er jugoslovanskem trta
Takle je pogled na zgradbo Iskrine tovarne polprevodnikov v Trbovljah
Našo tovarno je pred nedavnim obiskal tudi predsednik ZKS Franc Popit
V letu 1971 bi se morala tovarna pripraviti na dolgoročnejše uspešnejše poslovanje, saj bo" samo taka rešitev garancija za njeno uspešno poslovanje in ji ne bo treba živeti v skrbi, da bi že krajša recesija omajala eksistenco tako perspektivne tovarne kot je ISKRA - Tovarna polprevodnikov Trbovlje.
Nakup licenc
Tovarna je do sedaj imela več licenc, vendar ni imela najsrečnejše roke pri izbiri partnerjev. Licenca SGS ni dala prav nobenega rezultata, saj je bila kupljena stara oprema ter zastarela tehnologija. S takim artiklom pa seveda tovarna ni mogla osvojiti tržišča. Ponesrečen nakup licence je bil seveda eden glavnih razlogov za izgubo, ki se je pokazala v letu 1969. Posledice so v tovarni še sedaj zelo boleče, saj se odplačujejo anuitete za veliko predrago opremo, ki tej tovarni ni nikoli dala rezultatov.
Licenca General Electric, čeprav sklenjena pozneje, ni-
kakor ni mogla zaživeti, saj so tudi v tej pogodbi izraziti težavni pogoji. Pri tej licenci je tovarna v pogovorih s predstavniki GE večkrat poskušala ustvariti drugačno obliko sodelovanja, vendar je videti, da pri tem ne bo uspeha.
Soderovanje s Siemensom
V lanskem letu je tovarna navezala stike s Siemensom, ki je pripravljen s tovarno sodelovati na kvalitetnejših
osnovah. Tovarna želi od tega poslovnega partnerja ne samo know how, ampak udeležbo pri kapitalu ter marketingu. Na tak način se poslovni partner bolj veže na uspeh tovarne, saj pri tem neposredno sodeluje. Takšno obliko sodelovanja pa je možno doseči s Siemensom.
V prvi fazi bi Siemens dal tehnologijo ter sodeloval pri iskanju trga. Specializirali bi proizvodni program, ker se tovarna zaveda, da še vedno proizvaja drago ter premalo. Prostorske kapacitete so v
planiranega
Trbovljah na razpolago takoj, zato bi Siemens v tovarno vložil samo opremo. Proizvodnja bi se na tak način v tovarni za trikrat povečala, skoraj celotna proizvodnja pa bi bila namenjena izvozu. Siemens je torej pripravljen sodelovati z ISKRO - Tovarno polprevodnikov v Trbovljah
Kadri se vračajo
V takšno konstrukcijo to varna lahko pride samo z dobro utrjenim notranjim položajem. Poslovanje mora biti v letu 1971 uspešno, saj bo to s strani tovarne največja garancija ter polog za uspešno sodelovanje s Siemensom. V tovarni je Štorje-nih že mnogo ukrepov, ki so jo notranje in organizacijsko povsem konsolidirali. Strokovni kadri, ki so zapustili tovarno v času njenega kritičnega poslovanja se vračajo. Urejeni so tudi osebni dohodki, tako da bo tovarna mogla privabiti k sodelovanju tudi ostale strokovnjake s področja elektronike. Na jugoslovanskem trgu uspešneje nastopa z IC in osvaja primat na področjih, ki so ga doslej imele zunanje firme. Obstajajo torej vsi pogoji za uspešno poslovanje v letu 1971 ter garancija za perspektivo tovarne v naslednjih le tih.	Deželak
Finančni uspeh za leto 1970 je boljši od
Z delom in močno voljo prebrodili krizo preteklih let — Uspešno sodelovanje z organizacijo Iskra Commerce — Obstajajo pogoji za uspešno poslovanje v letu 1971
TOVARNA »POLPREVODNIKI« TRBOVLJE
Sodobna organizacija - pot do
boljšega poslovanja
Ta slika predstavlja sodobno napravo za vakuumsko naparevanje
MLADI POROČAJO
dobiti določene kvalifikaciji
V letu 1971 smo se v tovarni ¿-Polprevodniki« v Trbovljah ¿istematlčno lotili celotne organizacijske preosnove tovarne. Zavedamo se obsežnosti in zahtevnosti pred tem odobrenega programa dela. po katerem je treba izdelati predlog za preostalo makro-organizacijsko strukturo tovarne. Celotna organizacijska preosnova ni obsežna samo v našem primeru, temveč velja bolj ali manj za vsako podjetje. Manj zahtevno bi bilo crgnlzacijo samo delno spremeniti, vendar bi taka sprememba zadovoljila potrebe tovarne le za krajši čas. Trajnih organizacijskih rešitev pa tudi ni, zato se je nesmiselno spraševati kako dolgo bo veljala v celoti pre-oenovana organizacija podjetja.
Organizacija poslovanja tovarne je najtesneje povezana s poslovanjem na vseh ravneh tovarne in izven nje. Poslovanje tovarne moramo obravnavati z dinamičnega vidika. Obseg poslovanja se mora nenehno večati, da bi tovarna iz leta v leto dosegala boljše poslovne rezultate.
Da bi se tovarna tem osnovnim ciljem čim bolj približala, mora biti ustrezno organizirana. Nenehno skrb in prizadevanje za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov mora spremljati nenehna skrb in prizadevanje za tako organizacijo poslovanja, ki jo v vsakem času lahko ocenimo za najboljšo-To pomeni, da je organizacija poslovanja tovarne stalna naloga in sestavni del poslova-vanja tovarne, organizacija je kompleksnega značaja in za-
jema v tovarni vse pripravljalne, izvršilne in zaključne delovne operacije. Vsaki spremembi v poslovanju mora slediti tudi ustrezna organizacijska sprememba, če želimo, da ne bi »organizacija« ovirala doseganje boljših poslovnih rezultatov. Tako pripravljena organizacija nas privede do logičnega zaključka o celotni organizacijski preosnovi. Makro in mikro-organtzacijsko strukturo tovarne, za katero se bo potrebno odločiti na osnovi predloga za celotno organizacijsko preosnovo tovarne, bo treba nenehno spremljati, proučevati in dopolnjevati. Organizacijo tovarne bo treba prilagajati celotnemu poslovanju sproti in ne samo občasno.
Osnovni cilj reorganizacije
je jasen:
9 Zagotoviti racionalno, ekonomično, produktivno in rentabilno izvajanje osnovne, pomožnih in vzporednih dejavnosti, tako tovarne kot celote, kot posameznih poslovno organizacijskih delov.
^ Cilj in naloga ureditve tovarne po delovnih enotah pa je neposredna in dokončna uveljavitev institucije
Standardna plastična dioda BY 23
Ta dioda je že nekaj let naš osnovni proizvod. Povpraše-
samoupravc, učinkovit obračun poslovnega uspeha celote in delov podjetja, delitev skupnega dohodka oziroma pravilen obračun tovarne z družbeno skupnostjo, krepitev lastne materialne baze (razširjena reprodukcija) in socialistično nagrajevanje po delu.	F. B.
vanje iz leta v leto narašča, kar pomeni, da so kupci zadovoljni. Njene karakteristike so dobre. Ima razmeroma velik prevodni tok (0,8 A), zaporna oziroma efektivna priključna napetost je v intervalu od 550 do 1500 V. Po teh napetostih selektlramo diode v različne tipe od BY 253 do BY 238.
Dioda BY 23 je v osnovi difundirán silicijev monokristal zalit v araldit. Je majhna (11X11X6) priključki so prirejeni za tiskano vezje z rastrom 2,5.
Uporabnost te diode je mnogostranska. Uporablja se namesto elektronk ali selen-skega stavka v radijskih in televizijskih usmernikih, v tranzistorskih napravah, v limitorjih, v močnostnih la-gočnih vezjih, v vezjih za časovno zakasnitev, v tiristor-skih trigerskih vezjih, je dobra zaščita pred napetostnimi sunki, uporablja se za polnjenje akumulatorjev, in še bi lahko naštevali.
Diode BY 23 so se uveljavile na domačem in tujem tržišču. Izvažamo jih v Italijo, Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo, na Madžarsko in Poljsko
Tovarna polprevodnikov v Trbovljah je mlada organizacija. Od njene ustanovitve do danes je preteklo šele nekaj let. Mlad pa je tudi kolektiv, saj je polovica zaposlenih včlanjena v mladinsko organizacijo.
Kljub tako ugodni strukturi je ta organizacija v naši tovarni doslej »spala«. Decembra lani pa smo mladinci na svoji redni letni konferenci sklenili, da bomo za» čeli aktivno delati.
Ker so mladi delavci v veliki večini nekvalificirani, smo si za prvo nalogo zadali skrb za izobraževanje. V sodelovanju z vodstvom podjetja in osnovno sindikalno organizacijo bomo organizirali strokovne tečaje, kjer nam bo moč spoznati teoretične osnove polprevodniške proizvodnje in si hkrati pri-
Svoje sile bomo usmeri tudi na področje vseljudsi obrambe, kjer je za nas (k ločeno važno mesto.
Trboveljski mladinci f tudi na razvedrilo nismo p:-zabili. V naših vrstah je pa cej izvrstnih športnikov« nobenih problemov nimM pri sestavljanju kakršnelr ekipe. Priljubljena oblika " kreacije so tudi izleti. Ral bi obiskali in spoznali črti tovarne v domovini, pr® vsem tovarne v združeno podjetju Iskra.
Tovarniško vodstvo je P® pravljeno mladini vsestcu sko pomagati. Zaveda > namreč, da mladinska nizacija vzgaja kadre, ki k do stopili na mesta staff ših. V interesu vseh pa f da bodo na to čimbolj V pravljeni. K. KRANJC
Preizkus prevodne karakteristike diode BY 238
Dve veseli iz domačih krono'
Ko se je delavec našega prodajnega oddelka pel” z avtomobilom v hudem nalivu v Ljubljano, je pred? ščeno zapornico pri Litiji stal premočen železničar, k-prodajalec je kot discipliniran voznik pred zaporu'1 lepo ustavil. Železničar je prišel k njemu in vpra^i če lahko prisede. Dobil je pritrdilen odgovor in z rsj ljem je šel pod streho. Ko sta tako sedela in se varjala, je našemu vrlemu prodajalcu pošlo potrrj nje. Jezilo ga je, da je moral tako dolgo čakati Pj" zapornico, ki so jo spustili že pol ure pred' priho“* vlaka. Železničar mu je povedal, da vlak sploh ni • najavljen in da lahko mirno odpelje naprej. Dvts je zapornice in prijaznemu vozniku ob pojemajo^ nalivu veselo pomahal.
Poleg naše tovarne je postavila svoj obrat to'*' Peko. Rast montažne dvorane so naši delavci ¡>m spremljali s strokovnimi komentarji. Nekega dne Nj jedilniku pisalo, da se bomo za malico podprli s j petami. Nekdo izmed čakajočih je pripomnil, da najbrž uspeli dobiti cele pete. ko bodo Trzf’|
montažna dvorano dogradili.
S. K
Proizvodni program tovarne » Polprevodniki«
V tej rubriki bo aplikator ing. Mirko RUPNIK v nekaj številkah glasila predstavil bralcem izdelke tovarne
ISKRA — TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV HORJUL
V okviru združenega podjetja ISKRA KRANJ smo samostojen, mlad, 300-članski kolektiv. Proizvajamo elektronske instrumente, sprejemno oddajne aparature in žične upore. Uvajamo metode sodobne organizacije proizvodnje in poslovanja ter avtomatsko obdelavo podatkov.
VABIMO vas k sodelovanju in razpisujemo prosto delovno mesto
VODJE KOMERCIALNO-FINANČNEGA SEKTORJA
PRIČAKUJEMO, da kot član kolegija v tovarni samostojno oblikujete in vodite delo na področju komerciale, financ ter ekonomskega planiranja in analiz. Navzven tovarne vzdržujete stike s tržiščem.
Od vas pričakujemo kreativne in organizacijske sposobnosti na strokovnem področju ter poznavanje sodobnih metod komuniciranja in vodenja
Za to delovno mesto zahtevamo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri s petletno prakso. Zaželeno je znanje enega svetovnega jezika.
NUDIMO možnost rešitve stanovanjskega problema (garsonjera v Ljubljani) ali kredit.
Osebni dohodki po pravilniku tovarne.
Strokovna pomoč dosedanjega vodje, če se nam pridružite pred 1. 5. 1971.
Preskrbljen prevoz na delo.
Ponudbe pošljite do tl. marca na naslov:
»ISKRA«, tovarna elektronskih instrumentov Horjul — RAZPISNA KOMISIJA — 61354 HORJUL.
Nove publikacije Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC)
Z vključevanjem Iskre v svetovno tržišče se vedno pogosteje postavljajo zahteve, da morajo naši izdelki ustrezati priporočilom, in specifikacijam mednarodnih organizacij, kot sta Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC) in Mednarodna komisija za pravila za atestiranje električnih izdelkov (CF. E). Ker je zato zanimanje te publikacije tako s strani razvoja kot tudi s strani proizvodnje in komerciale vedno večje, bomo odslej Periodično obveščali naše bralce o novih publikacijah “nenjenih organizacij. Pri tem bomo navajali originalne angleške naslove, da bodo imeli interesenti pri naročanju najmanj težav.
Publication 50 (45), Third edition
International Electrotechnical Vocabulary.
Group 45: Lighting. (359 str.)
Publication 67 C, First edition Third supplement to Publication '67.
Dimensions of electronic tubes and valves. (7 str.) Publication 234 A, First edition first supplement to Publication 234.
Dimensions of ceramic dielectric capacitors of the plate type. (7 str.)
Publication 335-1, First edition
Safety of household and similar electrical appliances. Pail 1: General requirements. (155 str.)
Publication 335-2, First edition
Safety ot household and similar electrical appliances, nart 2: Particular requirements ior vacuum cleaners. 03 str.)
Publication 338, First edition
telemetering for consumption and demand. (21 str.) Amendment No. 2 to Publication 245
’tsuiated flexible cables and cords with cir-Gonductors and a rated voltage not exceeding V. (lOstr.)
Za omenjene publikacije se obrnite na Zavod za matizacijo — Oddelek za stand rdizacijo, Ljublja-a- tržaška cesta 2.
..Aparati« Ljubijana Šte\l\lO¡Zgubijeolil
delovnih dni zaradi bolezni
V letu 1970 se je v tovarni pripetilo 29 poškodb pri delu m sicer 22 v tovarni na Savski cesti in 7 v obratu SVN. Če smatramo, da je d ek. na strojih nevarnejše, oziroma so večje možnosti poškodb pa lahko ugotovimo, da je bilo pri delu na strojih le 11 poškodb — 10 na Savski in 1 v SVN. Na Savski je bilo 10 poškodb v obdelovalnici, 4 v orodjarni, 4 v montaži, 2 v skladišču in po 1 v pomožnih SVN pa sta bili 2 v montaži obratih in KTO. V obratu in 5 v obdelovalnici. Pretežno, t. j. 22 poškodovancev si je poškodovalo roke, 3 nog c, 3 oči in 1 glavo.
Pri povprečnem številu zaposlenih 902 v letu 1970, znaša pogostnost nesreč na 100 zaposlenih 3,2, v letu 1969 pa 3,1.
Vzr ok večini poškodb je več ali manj osebnega značaja. Večina primeros' se je pripetilo zaradi neprevidnosti samih poškodovancev, vse poškodbe pa lažjega značaja. Povprečni bolniški stalež na eno poškodbo je znašal 12 dni.
Zadevna analiza v tovarni kaže, da je število poškodb pri delu v primerjavi z 1. 1969 poraslo v letu 1970 približno enako, kot .je povečano povprečno število zaposlenih. Sorazmerno je večje tudi število izgubljenih delovnih dni in izplačano nadomestilo OD.
Za vsakoletno zaskrbljujoče naraščanje števila boleznin pa lahko ugotovimo, da se je v letu 1970 le nekoliko ustavilo, število boleznin, izguba delovnih dni in izplačano nadomestilo OD je ob upoštevanju
večjega števila zaposlenih, manjše kot v letu 1969. To zmanjšanje je prav gotovo rezultat prizadevanj in izvajanja raznih ukrepov s sodelovanjem Obratne ambulante. S takimi zdravstvenimi ukrepi moramo nadaljevati tudi v bodoče, če hočemo da bomo pereči problem prevelikega števila boleznin zmanjšali. To pa bomo dosegli le s skupni-
(Nadaljevanje s l. strani)
segljiv zaradi dolgih proizvodnih ciklov, posebno je preveč napet v prvem mesecu leta. Tudi kvaliteta, oziroma bolje povedano nekvaliteta nekaterih lastnih polizdelkov, katere izdeluje d naga proizvodna enota, je delno zavria pravočasno in po obsegu predvideno izpolnitev načrta. Zato bomo morali v bodoče posvetiti več skrbi prav takim in podobnim problemom, da bi izločili, oziroma vsaj ublažili njihov negativni vpliv v proiz-vodnem ciklu.
Najmočnejšo skupino izdelkov v strukturi proizvodnega načrta — zaščitne releje, elemente avtomatike in signalne naprave — smo izpolnili zek> ugodno, saj so kazalniki doseganja načrta za domače tržišče 115,39, za izvoz pa celo 139,84. Tako visok uspeh je prav gotovo bistveno pripomogel k celotnemu mesečnemu rezultatu za januar, še toliko bolj pa je pomemben ta vpliv zato. ker so v tej
mi napori in prizadevanji. Vsi vodilni in vodstveni delavci morajo priti do spoznanja, da je zdravju delavcev na delovnih mestih treba posvetiti vso dolžno pozornost in skrb, kajti zdravje delavcev je tudi eden od pogojev za večjo storilnost na delovnem mestu, za večjo produktivnost in uspešno realizacijo načrtovane proizvodnje.	- TJ -
skupini predvsem tisti izdelki, ki jih že proizvajamo tekoče, na montažnih linijah iD ki so negativne elemente »statičnega« načrtovanja dokaj uspešno izločili, saj lahko to proizvodnjo načrtujemo za daljše obdobje, drsno in tako dokaj »dinamično«.
Tudi grupo uslug in rezervnih delov smo v januarju dobro izpolnili in presegli; kazalnik je 110,08.
Ugoden In presenetljivo visok januarski zagon je ko-lekti^ res lahko samo v ponos, vendar ob tem ne smemo pozabiti tudi stare ljudske modrosti — »konec dober, vse dobro!«. Do k-onca pa je še daleč in naloge, ki stojijo pred nami, niso ne majhne, ne lahke. Dober pivi korak nam sioer marsikaj obeta, toda pri tem ne smemo zaspati in se na te uspehe zanašati. Nasprotno, odličen januar nam mora pomeniti obveznost, da bomo tudi v3e mesece leta dobro in še bolje delali in gospodarili. L
Januar-odlično
Zborovanje bivših borcev
tNadaljevanje s 3. strani)
kup ali adaptacijo stanovanja. S tem je bil v okviru Iskra Commerce problem stanovanj za nekdanje borce malone rešen. Pri upravi IC čaka še 1 član aktiva na rešitev stanovanjskega vprašanja v 1. 1971, nadaljnji trije pa v prodaji, prav tako pa je upali, da bo v najbližji prihodnosti rešeno tudi stanovanjsko vprašanje dveh dveh otrok padlih borcev. Z rešitvijo še preostalih stanovanjskih problemov bo v tem aktivu opravljeno veliko delo, za kar so se dosedanja vodstva aktiva zelo resno prizadevala.
Posebno prizadevnost in aktivnost je aktiv ZZB v zadnjem obdobju pokazal pri proslavah dneva borca in dneva Iskre v Lokvah in lani v Mostecu, še zlasti pri slednji je dokaza! izredno organizacijsko sposobnost in vestnost. saj je proslava kljub
izredno neugodnemu vremenu odlično uspela. Razen omenjenih, je aktiv izvedel tudi dve proslavi ob dnevu JLA, na dan mrtvih pa so njegova zastopstva položila vence k spomenikom padlih I>ri Urhu m na Črnučah.
V	razpravi je prevladale mnenje, da mora aktiv ZZB še naprej in še bolj zavzeto delati na vseh svojih toriščih, zlasti pa obsedanjih gospodarskih dogajanjih pri nas, stremeti za tem, da bodo v samoupravnem odločanju pri pomembnejših odločitvah upoštevana tudi pozitivna stališča ZZB in drugih družbeno - političnih organizacij.
V	novi odbor aktiva ZZB NOV Iskra Commerce so bili nato izvoljeni naslednji člani: za predsednika Janez Ju-retič in za njegovega namestnika Božo Iglič ter Albert Ambrožič, Marija Kušar, Jože Pogačnik. Tone Rihar. Goj-
mir Blenkuš, Slavko Munda, in Franc Mavrič. Hkrati so bili izvoljeni tudi novi predsedniki komisij aktiva ZZB, in sicer za predsednika stanovanjske komisije Franc Mavrič, komisije za socialno-kadrovska vprašanja Jože Pogačnih in komisije za razvijanje tradicij NOB S lovka Munda.
-J-
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telet on:
22-221 int. 333
Izbirma tekmovanja za najboljšega športnika leta
Predsedstvo konference zveze mladine kranjske tovarne s sodelovanjem sindikata organizira v letošnjem letu športno manifestacijo, ki bo trajala celo leto
Član kranjskega kolektiva, ki bo pokazal najboljše rezultate oz. zbral največ točk v osmih športnih disciplinah (plavanje, smučanje, kegljanje, mali nogomet, rokomet, atletika, streljanje, namizni tenis) bo proglašen za najboljšega športnika leta v kranjski tovarni, prejel bo lep pokal, čakajo pa ga tudi lepe enomesečne počitnice v angleškem mestu Oldham. Predsednik mladine v tovarni »Elektromehanika« Kranj, tov. Bogdan Kolenc nam je glede tekmovanja poslal naslednji sestavek:
V četrtek, 14. februarja sta s ^startnih kamnov v zimskem bazenu v Kranju skočila prva plavalca. V dveh
urah so se zvrstili vsi prijavljeni tekmovalci za plavanje v treh disciplinah (prsno, hrbtno, prosto) na petdeset
metrov. Tekmovanje je potekalo brez zastojev. V finalu so tekmovali Brane Stare, Andrej Naglič, Marjan Drnovšek, zmagal pa je Brane Stare. Tako se je končalo prvo izbirno tekmovanje za najboljšega športnika leta, ki ga prireja predsedstvo konference zveze mladine v sodelovanju s sindikatom kraj-ske tovarne.
Športna manifestacija, ki bo trajala vse letošnje leto in bo obsegala sedem disciplin, vodi športna komisija našega mladinskega aktiva; predsednik Hvala Damjan. Vse športne discipline se bodo zvrstile v temle zaporedju: februar: plavanje, marec: smučanje, april: kegljanje, maj: mali nogomet in rokomet, september: atletika, oktober: streljanje, november: namizni tenis.
III. »Olimpiada« kranjskih orodjarjev
V	soboto, 13. 2. 1971 so bile na Krvavcu že III. smučarske tekme v veleslalomu pod zvenečim imenom »OLIMPI-ADA ORODJARNE II«. Tekem se je udeležilo veliko število tekmovalcev. Proga je bila postavljena od »Doma« na vrhu Krvavca pa do ravnice ob koči »Murka«. Tekmovanje je bilo zelo težavno, saj je od tekmovalca zahtevalo ne samo obvladanje smučarskih veščin, temveč je moral tekmovalec na svoji tekmovalni poti premagati še dve težavni oviri (moral se je ustaviti in pospraviti kar lepo malico). Tekmovanje si je ogledalo tudi veliko število gledalcev.
Organizacija in izvedba že tradicionalnega tekmovanja v smučanju je bila pod vodstvom prizadevnega šport-
DOPfSUJTE
V	ISKRO!
nega delavca v orodjarni Franca Bukovnika, ki zasluži vse priznanje, saj je tekmovanje res dobro pripravil in ga organizacijsko izpeljal brez napak. Čudno pa je le to, da je bilo letošnje in vsa prejšnja tekmovanja v lastni režiji tekmovalcev, saj ni prispevala nobena organizacija niti dinarja, kar je v navadi za ostala tekmovanja.
Strogi sodniki na cilju, vodil jih je znani športni delavec Franc Šparovec, so namerili najboljši čas in s tem prvo mesto ter zlato kolajno Jožetu Šparovcu, ki je rabil za progo čas 1.44.1. Drugo mesto ter srebro si je pri-smučal Rajko Konjar s časom 1.50.8. Tretje mesto in bron je dosegel Franc Bukovnik s časom 1.51.6. Četrti je bil lanskoletni zmagovalec Simon Klemenčič s časom 1.55.0, nato pa so se razvrstili: 5. Franc Ciperle 2.07.0; 6. Matej Bernard 2.16.4; 7. Marjan Pičulin 2.29.2; 8. Miloš Čarman 2.37.8; 9. Drago Gorenc 2.41.4; 10. Vinko Fajfar 2.43.8.
Ostali tekmovalci pa so dosegli slabše čase, oziroma so bili nekateri tudi diskvalificirani.	Fr. š.
Orodjarji kranjske tovarne so sc pomerili na Krvavcu v veleslalomu. Prvi je bil Jože Šparovec (v sredi), drugi Rajko Konjar (levo), tretji Franc Bukovnik, četrti Simon Klemenčič
V vsako tekmovanje se lahko vključi kdorkoli, ki meni, da mu to pomeni kaj več kot sprehod v tovarno in nazaj. Vsako tekmovanje se točkuje. Po posebnem sistemu se točke delijo posameznikom, za njihove uspehe, ali uspehe njihove skupine. Komur bo uspelo zbrati največ točk, bo osvojil naslov najboljšega športnika leta Elektromehanike, pokal in enomesečne počitnice v Old-hamu blizu Londona. Vsem drugo in tretje uvrščenim športnikom pa bodo za vsako tekmovanje podeljene lično izdelane zlate, srebne in bronaste medalje, skupinam pa posebne plakete.
Naš namen pa ni le tekmovalna plat, temveč predvsem vzpodbuda za aktivnost predvsem mladih, ki prehajajo v drugo okolje proizvodne dejavnosti, ko upada njih želja za sekundarnimi potrebami. V dobi vse večjega standarda premalo ljudi misil na utrjevanje in rekreacijo. Vedno bolj izginja zdrav kolektivni tekmovalni duh, ki je tako značilen za športne prireditve. Naši proizvajalci se preveč zapirajo, ograjujejo v svoja hotenja, vse preveč jih prevzemajo materialne koristi. Pri mladih pa sc kaže tudi vedno večje zapiranje v ozke kroge posameznikov. Sem mnenja, da »uradni« kontakt v proizvodnem procesu delovne organizacije ne sme biti edini stik med člani tako velikega kolektiva.
Šport je tista dejavnost, ki najneposredneje združuje različne ljudi. Poleg tega ne smemo zanemariti tudi fizične sprostitve, ki nam daje nove moči za vsakdanje delo. Večurno stoječe ali sedeče delo zahteva, da vzpostavimo ravnotežje: »Zdrav duh v zdravem telesu!«
Naj se ne prestraši tudi nešportnik stopiti v vrste tekmovalcev, saj bo njegov sotekmovalec morda prav tako želel le malo sprostitve po večurnem delu.
Letošnje IX. zimsko-športne igre Iskre v Kranjski gori, bodo glede na to, da sovpadajo s proslavo 25 letnice Iskre, M kvalitetnejše od dosedanjih tudi zaradi tega, ker so v nek» terih naših delovnih organizacijah pred srečanjem v Kranjski gori izvedli lastne izbirne tekme, da bi le z ekipami naj boljših potem nastopili na današnjem veleslalomu. Kljub temu pa bo danes, če zaupamo štartni listi, v skupno 2 ženskih in! moških tekmovalnih razredih štartalo 256 tekmovalk in tek movalcev, kot navadno seveda na dveh različnih tekmovalni!] progah. Medtem ko iz tovarn v Sežani in Semiču ne bo nobenega tekmovalca, pa bo najmočnejša ekipa iz Otoč, k bo štela 30 smučark in smučarjev, ostale organizacije pa io prijavile: Železniki 29, Elektromehanika 27, Elementi 21, Iskn Commerce 20, ZZA 18, Aparati in Naprave po 11, Avtomatiki Polprevodniki in šolski center Iskra po 9, Horjul 7, Noti Gorica in CAOP po 6, Novo mesto 3 in strokovne službe Zl 1. tekmovalca. Razen tega bo nastopilo 39 (ali morda celo vefi štipendistov. V pričakovanju lepega vremena, solidne udeležbi in dobre organizacije upamo, da vam bomo prihodnjič i letošnjih IX. športnih igrah Iskre v Kranjski gori posredoval obširnejši zapis in kopico fotografskih posnetkov kot doku ment o zanimivih in zagrizenih tekmovanjih.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ŠTEFANA LORBERJA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem obrata »Kontak-tor« in ATN za izraze sožalja in denarno pomoč.
Kati in Franc Lorber
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje drage mame
ANICE JUVAN
se zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji ploščatega releja obrata ATN za izraze sožalja, podarjeno cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti in denarno pomoč.
Francka Juvan
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage mame
ANTONIJE KELHAR
se zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji releja obrata ATN za izraze sožalja in denarno pomoč.
Tončka Bajželj
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje drage žene
NADE ANŽIČ
se iskreno zahvaljujeva delovnemu kolektivu tovarne »Avtomatika« v Pržanu za darovani venec ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Mož Franc in sin Franci
ZAHVALA
Ob smrti mojega brata FRANCA KNIFICA
se iskreno zahvaljujem vsen sodelavcem za poklonjeni cvetje.
Sestra Danica Martinjak
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje(l dragega očeta
FRANCA PETERNELA se toplo zahvaljujem sodelai cem na liniji stojal obrali ATN za izraze sožalja, sprem stvo na njegovi zadnji po* in podarjeno cvetje.
Olga Rant
ZAHVALA
Ob smrti našega drage? očeta
JANEZA KRISTANA
se iskreno zahvaljujem vsen sodelavcem v obratu STIK» LA za izraze sožalja in poda* jeni venec.
Hčerka Anica Blatnik
ISKRA- glasilo delova* ga kolektiva ZP Iskra Kranj industrije za elektromehanikj telekomunikacije, elektroni» in avtomatiko — Ureju? uredniški odbor — Gla«j urednik: Pavel Gantar — govorni urednik: Janez »" — Izhaja tedensko — R0^ sov ne vračamo — Nasi" uredništva: ISKRA Kra» Savska loka 4, telefon 22-2t int. 333 — Tisk in kli«> »CP Gorenjski tisk« Ki»1