Posvet SED, Nova Gorica 24. in 25. 10. 2000
Glasnik S.E.D. 41/1.2 2001, stran 17
Polemika, diskustiski prispevek/1,2!
TEMA
Blaž Telban
SLOVENSKA ETNOLOGIJA -IRNULJČICA, KI SPI?
Za razmišlja nje o poti, ki jo je prehodila slovenska etnologija v dobrih dveh desetletjih, je čas pred posvetom z naslovom Slovenska etnologija i' zavesti sodobne družbe, ki ga 0,'ganizira Slovensko etnološko društvo, verjetno pravi, saj društvo praznuje 25-letnico ustanovitve. Takrat je bih namreč zaradi polemik ali etnograjija aH etnologija po šestindvajset letih delovanja razpuščeno Slovensko etnografsko društvo in ustanovljeno etnološko.
{ e so predvojni etnologiji očitali, da je bila zaradi Proučevanja starožitnosti "nagnjena" v desno, pa je Povojni čas žal ni izravnal, pač pa poskušal podrediti socialističnemu družbenemu razvojnemu toku. Učinek ni bil samo nagib v levo, sledila je tudi otrplost. Raziskovalci slovenskega življenja so bili vse do 2. svetovne vojne vezani na srednjeevropski prostor, kar sc je v metodološkem smislu nadaljevalo tudi pri mnogih etnologih v povojnem času'. Etnologija, ki jc bila metodološko strokovno opredeljena kot historična, dialektična in materialistična je bila seveda drugačna;. Tistim, ki se temu niso želeli podrediti, je bila namenjena kritika. Tako seje takrat razširilo mišljenje, da se moramo, če hočemo biti družbeno angažirani, zanimati za vzroke pojavov, za tendence v razvoju in za nosilce posameznih teženj. Seveda pa tudi pozitivisti. ki hočejo biti nepristranski in pri soočenju družbenih sil nevtralni, i0 v resnici niso. S svojim stališčem se dejansko postavljajo na povsem določeno stran'. Slovenski etnologiji je bilo cclo očitano, da je za
naprednimi težnjami v družbi rahlo zaostajala že od konca preteklega stoletja, nato pa vedno bolj. Ideološko je bilo sodelovanje vzpostavljeno ž ostalimi socialističnimi državami, predvsem s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Danes najstarejši živeči slovenski etnolog Vilko Novak je vedel, da razvoj stroke sloni na pretoku znanstvenih informacij, zato je v petdesetih letih lega stoletja strnil pozitivne prvine preteklega narodopisja in napredne smeri tedanjih evropskih etnoloških tokov, predvsem norveškega etnologa Sigurda Erixona in njegovo poudarjanje treh etnoloških razsežnosti: časa, prostora in družbenosti ter švicarskega etnologa Richarda Weissa in težnjo po funkcionalistični metodologiji4. Njegovi cilji, da bi se slovenska etnologija zlila v mednarodne strokovne tokove, so bili še daleč. Slovenska etnologija, vezana predvsem na svoje srednjeevropske korenine, jc počasi tonila v spanje v smislu objav slovenskih etnologov v tujih mednarodno priznanih revijah. Vzrokov je več, pomembna pa sta dva, in sicer: primerljivost z zahtevami, ki jih danes pogojujejo vodilne humanistične znanosti v svetu, in nepotrebnost, saj lahko v znanstvenih in pedagoških ustanovah zaposleni etnologi napredujejo brez objav v mednarodno priznanih revijah. Še težje je z objavo knjig pri priznanih tujih založbah. Žal je izjem manj, kot je prstov na rokah. Tako sta v leiih 1968 in 1973 pri založbi dr, Rudolfa Trofenika v M ne nehmt izšli brošuri Zmage Kumer5 in Vilka Novaka1. Leta 1988 je pri ekvadorski
1	Borut Brtnncn, Uveljavitev britanske "anthropology at home", v: Jane* Bogataj (et al). Kolesar s filozofske. Zbornik v počastitev 90 letnico prof. dr. Vilku Novaka, Oddelek /a etnologijo in kulturno antropologijo. Filozofska fakulteta. Zbirka Zupančičeva knjižica, št.4, Ljubljana 2000, 11 K.
2	Slavko Kreme ii še k. Je naša metodološka usmerjenost ustrezna'.1 v: Etnologija in sodobna slovenska družba. Slovensko etnološko društvo in Posavski muzej Brei ice. knjiga 5 Brežice 1978, 49.
) Boris Ziherl. Temelji marksistične obče sociologije. Ljubljana 1974. 14-16.
4	Ingrid Slavec Gradišnik, Redefinicija slovenskega narodopisja v objemu evropske etnologije ali "o bistvu etnogralije in njeni metodi" - še enkrat, v: Janez Bogataj (et al). Kolesar s Filozofske. Zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka. Oddelek za etnologijo In kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta. Zbirka Zupančičeva knjižica, št.4, Ljubljana 2000, 99.
5	Zmaga Kumer, Das slowenische Volkslied in seiner Mannigfaltigkeit. Litterae Sloven i cae I. dr. dr. Rudolf Trofenik. Muc lichen 1968.
ft Vilko Novak Über den Cliarakterder Slowenischen Vnlkskullur in Kärnten, i.itterae Slovenicae IX, dr. dr. Rudolf Trofenik. Muenclien 1973,
ILO.
1

itD.	TEMA
Glasnik S.E.D. 41/1,2 2001, stran 18
založbi, specializirani za indijansko tematiko, izšlo delo Biaža Telhana o kolumbijskih Indijancih7, 1996. lela sta Ivanu Šprajcn izšli dve knjigi v Mehiki", Niku Kuretu pa posthumno knjiga Praznično leto Slovencev v Avstriji10. Borutu Telbanu je 1998. leta izšla knjiga pri prestižni založbi Clarendon Press - Oxford, ki izdaja izvrstne etnografije in novosti v analizi, knjiga, katere osnovo tvori terensko delo na Papui Novi Gvineji". V letošnjem letu je Božidar Jczcrnik v Sarajevu izdal prevod svoje knjige V deželi, kjer je vse narobe". Da ni vse tako črno, priča odprtost slovenske etnologije, ki se kaže na več področjih, kot so: aktivno sodelovanje na mednarodnih posvetovanjih, raziskovanje slovenskih etnologov, tako slovenskega etničnega prostora kol ludi neslovenskega, raziskovanje slovenskega etničnega prostora tujih strokovnjakov in objavljanje tujih avtorjev v naših revijah. Lahko se pohvalimo s predavanji tujih strokovnjakov pri nas, kar gre v največji meri zahvala Mednarodni mediteranski etnološki poletni šoli, ki je doslej polekala že sedemkrat in gostila več kot štirideset predavateljev iz različnih držav, med njimi iz Velike Britanije, Francije in ZDA, ki danes predstavljajo vodilno silo na etnološko-antropološkem področju. Manj pa smo zastopani, ko gre m predavanja slovenskih strokovnjakov ua tujih univerzah in institucijah. Pomembno je tudi, da omenimo sodelovanje med Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Univerzo v Vidmu z Oddelkom za jezike in kulturo srednjevzhodne Evrope, ki izdajata revijo Studia mythologica Slavica in jo lahko prištevamo med vodilne publikacije, ki zadevajo mitologijo Vzhodne Evrope, Slovenski etnografski muzej, ki je bil vrsto let zaradi nerešenih prostorov v nekakšnem zamrznjenem stanju, se počasi prebuja. Seveda so tu še vedno spori okoli gradu Goričane, kljub temu pa upam, da jim bo aktivno delovanje na področju razstavljanja neevropskih kultur, ki se kaže tudi v zadnji razstavi Svilena mavrica, grad vrnilo v njihov objem, kar bi koristilo celotni etnološki srenji.
Prav tako bi bilo škoda, da bi zaradi razglabljanj, ali etnologija ali socialna ali kulturna antropologija, ki so bila v zadnjih desetih letih že kar moteča, trpela stroka. Zgolj ime ne bo zagotovilo kvalitete in primerljivosti, ki sta tako za domačo kot mednarodno afirmacijo nujno potrebni.
Kaj je torej s slovensko etnologijo? Je res speča Trnuljčica ali pa se je že prebudila iz zakletega spanja, bo pokazal tudi posvet na gradu Krombcrk pri Novi
Gorici.
7	Blaž Telban, Grupos étnicos de Colombia, Etnografía y Bibliografía. Adiciones Abya -Yala MLAL (Movimiento Laicos para America Latina) Colección 500 anos 3. Quito Ecuador. Koma 1988.
8	Ivan Šprajc, La estrella de Quetzalcóatl, F.l planeta Venus en Mesoamérica, Editorial Diana, Mexico 1996.
9	Ivan Šprajc, Venus, lluvia y maíz, Simbolismo y astronomía en la cuümovisión m es oa meri cana, Instituto nacional de Antropología e Historia Mexico 1996.
10	Niko Kuret, Das festliche Jahr der Slowenen. Brauchtum im Jahres lauf. Hermagoras, Celovec etc. 1996.
11	Borut Telban, Dancing Through Time, A Sepik Cosmology, Oxford studies in social and cultural anthmpology, Clarendon Press. Oxford 1998.
12	Božidar Jczcrnik. Zemlja u kojoj je sve naopako; priloži za etnolugiju Balkana. Biblioteka Meridijani. Sarajevo. Bemust 2000.