GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — LJUBLJANA, 14. SEPTEMBRA 1960 - LETO X. ŠTEVILKA 14. PROSVETNI DE1AVEC Peti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in naloge našega sindikata Predsedstvo Centr&lneffft odfoorii Sindikclttl prosvet- dine izrednega pomena, pa kolek- šolska reforma hoče. Ker ti ele- udeležbe učencev pri realizaciji soli osnovno gradivo za konfcpa-fll in znanstvenih delavcev .Tuffoslaviie ie na eni tivi v določenem številu _šol (in menti ne izvirajo iz pouka, nalog družbenega načrta gospo- tizacijojičenčevega znanja- Osnovne organizacije našega morajo delati na tem. „„ 7 jugua a je « ne maj}mem številu) želijo na- usmerjenega proti resničnim živ- darskega razvoja je treba siste- Osnov svojih sej nedavno obravnavalo naloge našega smdl- domestiti tiste elemente, ki Ijenjskim problemom, se pojav- matično delati pri poučevanju sindikata ------ —------ Kata V zvezi S kongresom Socialistične zveze delovnega manjkajo v vzgbjno-izobraže- Ijajo samo kot dodatek, ne pa določenega predmeta na pojas- da bodo to gradivo proučevali ljudstva Jugoslavije; članek, ki ga objavljamo, je na* valnem procesu, zlasti: poveza- kot organski del celotnega njevanju vseh ukrepov, ki. se zlasti strokovni aktivi v komuni. Pisal Sievan Bezdaaov sekretar CO Smdikata.presvet- »“< det SL, g IH znanstvenih delavcev Jugoslavije, m je. nepo- učencev kot sredstvo za uporabo vso svojo energijo usmerjajo k gočeno, da bodo lahko sledili in bor gradiva za pouk pri posa-Sfedno izraz zaključkov omenjene seje, pridobljenega znanja kot tudi reševanju vprašanj na področju razumeli gospodarski razvoj, meznih predmetih. Strokovnjaki ^ ..... za pridobivanje novega; razne dopolnilnih aktivnosti, medtem Tako mora družbeni plan gospo- v komuni lahko pri tem nudijo ; i-^lo petega kongresa SZDL] sebno pa se resolucija, ima iz- oblike aktivnosti učencev, s po- ko pouk v ožjem smislu ostaja darskega razvoja naše države in prosvetnim delavcem dragoceno njegovi sklepi pomenijo ne- reden pomen ^ za prosvetne in močjo katerih se razvija smisel neizpremenjen. Pri pouku se v posamezne komune biti v vsaki pomoč. njegovi sklepi pomenijo ne- reden pomen za prosvetne m močjo ,voinno enega najpomembnejših znanstvene delavce, ker pomeni jn potreba za kolektivno delo, bistvu ni nič posebnega izpre- v?godkov v našem družbenem sintezo družbenega m gospodar- jjj drugo. menilo, razen kadar kaka nova deljenju v zadnjem času. Na skega razvoja naše države; iz Napori učiteljskih kolektivov razvitejša oblika dela ne vsili otigresu je tovariš Tito prika- te sinteze pa izhajajo določene So v teh šolah usmerjeni na raz- zahteve po izpremembi. Vendar Z družbeni in gospodarski raz- naloge na področju vzgoje in iz- vijanje omenjenih dopolnilnih takšne delne zahteve v glavnem V ~ * v , °^i--------------------------- ~ :r vijanje omenjenin aopomimin tajvvsue ucme v giavuem v opiosnem za A nase dežele v razdobju pre- obrazevanja mlade generacije oblik šolskega dela, v katerih vodijo le do izprememb znotraj v vseh dokume Khh sedem let ter opozoril na kot enega izmed predpogojev 0troci v skladu s svojimi zani- obdelave posameznih tem iz šolstva kot tudi Pomoč gospodarskih organizacij je nujna V Splošnem zakonu o šolstvu, Nekatere gospodarske organiza- "Nvažnejše naloge naše družbe tega razvoja. ’ a n J i j._______o.!,,, 1J X«, t ^ AfTT 1^ ^ vseh dokumentih o reformi cije smatrajo, da je pomoč go-v kongresnem spodarstva šolam izčrpana s tem. „ sedanjem trenutku in v bližnji fcihodnisti. , Za to časovno razdobje sed- - - . man ji prostovoljno delajo (v tem programa, ne pa do totalne pre- gradivu so poudarjene zahteve da jim kdaj pa kdaj poklonijo i Ze Vil. kongres ZKJ je o na- vidijo zdravilo za bolezni stare orientacije pouka ustreznega p0 povezovanju pouka v vseh kako staro orodje, enostavne logah s področja solstva pouda- šole). Obstoj velikega števila predmeta ali vsega področja. šolah s proizvodnim delom. stroje ali surovinske odpadke - ril naslednje: »Da bx bilo sol- raznovrstnih svobodnih aktivno- Pri večjem številu naših šol »Sola je zlasti dolžna: (čeprav je tudi to za šolo veh- kr^ lcl — uu. uellL^,“ uu sty0 taksni nalogi, je nujno stj učencev pa ustvarja v uči- pada v oči velika neskladnost — _ uporabljati in razvijati ta- kega pomena). Vendar je važ- sk?gresa T ie “ačilen velikan- potrebno, da se v svoji organi- teljskem kolektivu prepričanje, velika oddvojenost — med ti- ke oblike in metode učnega in nejše od tega — učencem omo- j.-Vzpon in uspehi tako na pod- zaciji, v metodah dela, v svo- rja s0 v pogledu šolske reforme stim, kar učijo in delajo v šoli, vzgojnega dela, ki temeljijo na gočiti, da spoznajo in občutijo gospodarstva (zlasti y po- jem celotnem delovanju pepre- jlaTe(Jiij Vse, kar je bilo potreb- in tistim, kar se normalno do- povezavi pouka z uporabo pri- stvarno proizvodnjo, da doživijo Brnih vejah proizvodnje m nehoma izpopolnjuje hodi sku- n0) jn da, je to stvarno vse, kar gaja v življenju. Take šole ne dobljenega znanja; pravi režim socialistične proiz- "Juustnji izdelkov za široko po- paj z razvojem družbe in zado- J „ vodnie da na konkretnih nri- jtošnjo)'kakor tudi na področju voljuje potrebe, ki nepreneho- | | »9 < ^ ? * . —povezovati vzgojo in jz o- vodnje, cU na^ on^etoili^pr^ ®zvijanja socialističnih družbe- ma rastejo. Posebno pomembno ^'V,™*'&!!§' 0111 odnosov. je, da je šola povezana z druž- V'' k • beno-ekonomsko stvarnostjo, da , i Posebna pozornost je bila na .0,tgresu posvečena vprašanjem je sposobna s svojim programom 0lstva in prosvete, o katerih izražati potrebe mladega nara-0 razpravljali z gledišča sploš- ščaja in jih prilagajati potre-družbenega in gospodar- bam družbe.« (Program ZKJ str. ]j razvoja pri nas. Ugotov- 217) Je bilo, da je prišlo na Zahteva po vsklajevanju področju šolstva in prosvete. d‘o vzgojnega in izobraževalnega ste 2el0 pomembnih izpre- procesa mlade generacije z raz-j.tttb, ki prihajajo vedno moč- vojem in potrebami gospodar-do izraza v reformi celot- stva in družbe je zlasti poudarja sistema vzgoje in izobra- jena tudi v resoluciji kongresa Voljja; opozorili so tudi na na- SZDL J. Iz teh splošnih nalog, ki tetrv' ki jih ho treba rešiti na jih šoli postavlja družba, mora-Gr čju v prihodnje. jo naše sindikalne organizacije rasDCnovz^°jni Proces v smislu zoriti na nekatere pojave, proti Sirr, evanja ieSa dela s stvar- katerim se morajo naše organi-Hp Potrebami našega družbe- zacije odločneje boriti. j-eSa in gospodarskega življenja. V naših šolah se intenzivno (j0.vj učni načrti in programi dela pri razvijanju raznovrstnih fajeio možnosti, da na široki oblik svobodnih aktivnosti učen-^P^ti začnemo s tako organiza- cev: snujejo še znanstveni klu-pfrmvzgojnega procesa v šo- bi, klubi mladih tehnikov, šol-t0v’.,hi bo v največji meri žago- ske, pionirske zadruge, gospo-11 Pripravo mladine za življe- darski kombinati, uvajajo se v v naši socialistični skup- te organizacije tarifni pravilni-sh- ki (!!?); organizirajo se razne 't’ili ePrav smo v yelihem šte- oblike proizvodnega in družbe-t a naših šol' dosegli že lepe no-koristnega dela itd. ^Citate pri uresničevanju kon- Z vsemi temi oblikami dela, Pcije nove šole — to ne le z ki so za vsestranski razvoj mla- DOBER DAN, UČENOST! braževanje s prozvodnim delom merih spoznajo, kako ljudje z s pritegovanjem izvenšolske ak- močjo svojega uma, poslužujoč tivnosti mladine v sodelovanju se prirodno-znanstvenih zakoni-z gospodarskimi in družbeni- tosti, prilagojujejo in osvajajo mi organizacijami ter zavodi.« prirodo za svoje potrebe. To bi (Splošni zakon o šolstvu 91. čl.) dalo pouku v šoli povsem drug V Dokumentu o osnovni šoli značaj; s takšnimi vplivi bomo je med drugim rečeno: izv.e?h totalno preorientacijo v »Da bi vsestransko razvili smislu dajanja znanju učenčev osebnosti in zadovoljili potrebe povsem praktičen značaj mladine po delu in 'sodelovanju ^ Treba je poudariti tudi to v proizvodnji družbenih vred- da smatrajo nekateri pomoč, ki not; se v osnovne šole uvaja jo. gospodarske organizacije nu-proizvodno in drugo koristno dijo solarn, kot nekaj, ar delo. Tako bo že v osnovni šoli dolžnost podjetja - v širšem postalo delo sestavni del učen- fnslu družbe - « da oni h, čevega življenja, delovna vzgo- delajo iz svoje širokogrudnosti ja pa eden izmed činiteljev m ker imajo razumevanje za zmanjševanja razlik med fizič- probleme sole To sov resnici nim in intelektualnim delom.« izključno ^oiskl problemi (ne pa (Temelji učnega načrta in pro- tudi problemi družbe) toda šola grama za osnovne šole, str. 44.) £ y |tW ^lek- Zahteva po povezovanju po- tivi H vse sile. pomoč, ki uka s proizvodnim delom je po- ihaia veasih ^ drugod, ni postavljena pred vse sole. Dolžnost 'ledjca tegaj da so dajalci po-nasih organizacij je, da podvza- mogi, stvarno uvideli neobhod-mejo vse z namenom, da bi z nost da to narede> ker bi v na-ostahmi družbenimi ..cmitelji v ’tnem primeru ostala vrsta komuni ustvarile pogoje za Vp'rašanj na področju vzgoje in uresničenje teh zahtev. izobraževanja učencev nerešena. Težave pri čvrstejšem pove- marveč so to v glavnem zasluge zovanju med šolo in gospodar- posameznih ljudi v šoli, ki imajo skimi organizacijami v komuni »dobre veze« z vodstvi podjetij, se pojavljajo po večini zaradi ak z organi oblasti v komuni, nerazumevanja gospodarskih or- Včasih pa dajejo gospodarske ganizacij. Tako le-te izjavljajo, organizacije na večkratne pis-da jih obiski mladine v podjetju mene in ustne prošnje šole takš-pogosto ovirajo pri delu in zato no pomoč, ki bi se lahko ozna-zmanjšujejo učinek. Mnoga pod- čila tudi kot miloščina (»nekaj jetja ne dovoljujejo niti obiskov jim bomo dali, da bodo že en-ekskurzij, kaj šele direktnega krat nehali prosjačiti«), vključevanja mladine v delo. Občinski odbori našega sin-Nekatera podjetja se upirajo tu- dikata in osnovne organizacije di obiskom samih učiteljev, ki morajo načeti to vprašanje pre-bi hoteli obiskati proizvodne ob- ko občinskih sindikalnih svetov rate z namenom, da se seznanijo jn delavskih svetov v gospodar-s procesi proizvodnje, njeno teh- skib organizacijah" in k temu niko in tehnologijo, da bi učen- pritegniti še druge družbene Čičem pri pouku svojega predme- nitelje v komuni. Priporočljivo ta lahko podali stvarne osnove je. da bi o teh vprašanjih or- je, __ _ r__ za razumevanje sodobne proiz- ganizirali posvetovanje v komu- Sklepi plenuma republiškega odbora ifeisP §§pSIt federacije sindikatov javnih služb Slovenije naučili, manj pozornosti pa po- Novi sistem nagrajevanja v gospodarskih organizacijah se mora odraziti tudi v šolah Tovariš Kardelj je na kon- dohodka, je pri. neposrednih pl ... nnueiii, manj pa pu- *®rp VO n St.l- lavskple mai;erialne osnove . . a,Vn ra2voT°komunilnega slsto- ^Plenum meni, da je nujno po- llairja"in uve*!javUrdemokratične črta gospodarskega razvoda ce- co kar najbolj doslednega izva- resolucije), dalje razpravo o sti- Pop »»Vega načina finansiranja trebno izdelati nov uslužbenski pravice državljanov na področju lotae skupnosti, posebej pa še janja osnovnega principa socia- mulativnejšem načinu nagrajeva- Vj^no teritorialnih enot v od- sistem, ki bo odpravil sedanje javnih služb, da neposredno rešu- določene komune, skladno vklju- hsticne delitve, principa nagra- nja prosvetnih delavcev in pnpra- 0»f.,asti od gospodarskega uspeha centralistične administrativne ob- jejo svoja vsakodnevna življenj- čevati v vse učne predmete in jevanja po delu. Možnost, da sa- ve na občne zbore sindikalnih po- ^ajalnih sil na njihovem like nagrajevanja javnih usluž- ska vprašanja. učna področja. Razen fizične mostojno odločajo o delitvi dela družnic. Peti kongres SZDLJ in naloge našega sindikata (Nadaljevanje s 1. strani) to ustrezno materialno osnovo in (ostalo še pomembnejša sila pri zpreminjanju starih odnosov. Pri tem je treba vedeti, da slani delovnih kolektivov spo-inavajo, kako njihov dohodek Si odvisen samo od dela na nji-tovem delovnem mestu, temveč iudi od celotnega poznavanja [ospodarske organizacije, orga-lizacije dela in drugo. S tem je redno bolj poudarjena poveza-ra med osebnim interesom vsakega posameznika in interesom podjetja kot celote. Sinteza teh dveh interesov zagotavlja gospodarskim organizacijam zaželene rezultate. Ker je delovni učinek delavca v glavnem odvisen od njegovih sposobnosti in prizadevnosti pri delu, bo v prihodnje diploma o pridobljenih kvalifikacijah pri nagrajevanju le drugotnega pomena. Takšno gledanje družbe na vrednost vsakega člana socialistične skupnosti mora najti svoj odraz tudi na področju šolstva in prosvete. Pred prosvetne delavce so s tem na določen način postavljene še odgovornejše naloge; šola mora dati sposobnega člana socialistične skupnosti, ki bo lahko z uspehom opravljal poverjeno mu delo. Z druge strani pa se mora takšen sistem nagrajevanja v naši družbi odraziti tudi v odnosu učenca do dela, pri čemer bo učenec vso manjšo pažnjo posvečal formalni oceni, vedno bolj pa bo težil za znanjem in pridobivanjem delovnih navad. V takšnih po- gojih se spreminja tudi gledanje prirediteljev in ostalih čini-teljev v komuni na šolo in njeno vlogo pri vzgoji in izobrazbi mladega naraščaja. Skupni interes vseh v komuni je, da šola pripravi kar najbolj sposobne člane skupnosti, zato je potrebno, da v tem skupnem interesu pride do združitve vseh sil za ustvarjanje kar najboljših pogojev za delo šole. Pri tem morajo naše sindikalne organizacije odigrati pomembno vlogo. Predvsem morajo organizirati seznanjanje svojih članov z vsebino nagrajevanja ljudi po uspehih, ki jih dosegajo v svojem delu. Po drugi strani pa je treba podvzeti ustrezne ukrepe, da bi tudi ričence seznanili s tem načinom nagrajevanja, da bi se v njih že v času šolanja razvil smisel in sposobnost za samoocenjevanje in vrednotenje stvarne lastne vrednosti in možnosti. V zvezi s tem sistemom ne- gospodarske proizvodnje ter plan perspektivnega razvoja 196i do 1965; 2. družbeno-ekonomski in Obisk predstavnikov Nacionalne Federacije prosvetnih delavcev iz Maroka politični sistem in vloga našega sindikata pri njegovi nadaljnji krepitvi in razvijanju; 3. druž-beno-el^onomski smisel novega sistema nagrajevanja delovnih ljudi v naši državi; 4. družbeni aspekti znanstveno raziskovalnega dela; 5. družbeni smisel in možnosti povezovanja šole z družbo itd. Prav posebno pažnjo pa morajo naše organizacije posvetiti izvajanju resolucije o strokovnem izobraževanju kadrov. V prvi vrsti je potrebno organizirati proučevanje resolucije v osnovnih organizacijah našega sindikata. Pričakujemo, da bodo naše sindikalne organizacije med prvimi, ki bodo analizirale pogoje in možnosti za izvajanje resolucije v komunah. grajevanja pa bo treba pregledati možnosti tudi za stimulativ- nejši način nagrajevanja prosvetnih delavcev — nagrajevanja po uspehih, ki jih dosegajo v učnovzgojnem delu. Pri tem je treba izhajati iz naslednjih dveh činiteljev: 1. v čem je merilo za ocenjevanje dela prosvetnega delavca in 2. kdo in kako naj določi ta merila in vrednoti vrednost vsakega posameznka. Energično se je treba boriti proti »težnjam za uravnilovko« in iskati možnosti in načine, da bi bili tisti, ki dosegajd boljše rezultate, tudi bolje nagrajeni. S tem, ko bodo reševale omenjena in še vrsto drugih vprašanj tako s področja šolstva kakor sploh kulture (delo pri splošnem ljudskem izobraževanju, v knjižnicah, čitalnicah, muzejih ipd.), bodo naše organizacije postale vedno močnejši činitelj v komuni, njeni člani pa bodo zavzeli vidno mesto v naši družbi. Te dni se mudi v naši državi na priiatelgskem obisku sindikalna delegacija prosvetnih delavcev Maroka. Naprosili smo člana Izvršnega odbora Federacije prosvetnih delavcev Maroka Mustalo el Madavia da nam na kratko očrta organizacijo in delo njihovega sindikata. Objavljamo njegov sestavek. Nacionalna Federacija prosvetnih delavcev Maroka, ki- je vključena v Zvezo dela Maroka, zajema vse uslužbence Ministrstva prosvete, kulture, šolstva, in fizkultu-re, vse učitelje, profesorje srednjih in višjih šol kot tudi uslužbence In pomožno osebje Ministrstva in šol. -Kot takšno šteje to združenje (sindikat) okrog 12.090 članov, izmed njih se jih 5200 ukvarja neposredno s poukom. ja redno vsake tri mesece ali po potrebi. ' Sedež birma (sekretariata) je v Borzi deia^v Casablanci. Kongres Federacije se vrši enkrat letno, kakor predvideva statut Nacionalne Federacije prosvetnih delavcev. Od svojega nastanka se trudi Federacija prosvetnih delavcev Mareka za uresničenje številnih upravičenih zahtev maroških učiteljev, v prvi vrsti materialnih in proi.vetnih, To so predvsem: izboljšanje materialnega in moralnega položaja prosvetnih delavcev in izboljšanje ravni pouka na šolah. Nacionalna Federacija prosvetnih delavcev Maroka je osnovana decembra 1956, takoj po osvobo-jenju na Prvem kongresu prosvetnih delavčev v Casablanci. Kljub mnogim težkočam in-številnim problemom, ki jih je morala Federacija rešiti, od katerih pa mnogi še vedno čakajo na rešitev s-e smatra Nacionalna Federacija prosvetnih delavcev za najmočmišo sindika.no organizacijo v državi, tako po svoji organizaciji kot tudi po delu in uspehih, ki jih je dc-seglSV V vsakem mestu in vasi Maroka imamo biroje Sindikata prosvetnih delavcev, katerih člani se neposredno volijo. Ti biroji so osnovne celice, ki sestavljajo Federacijo. Vsi biroji sodelujejo na kongresu Nacionalne Federacije, kjer se voli izvršni odbor Sindikata prosvetnih delavcev, sestavljen iz 21 članov iz raznih, krajev. Ta odbor Voli nato biro Federacije, ki vodi vse tekoče sindikalne posle in izvaja odločbe odbora. Biro je sestavljen Iz sedmih članov in se sestaja enkrat tedensko. Upravni odbor se sesta- V pogledu izboljšanja materialnega stanja prosvetnih delavcev je Federaciji uspelo, da opravi tako imenovani preizkusni staž, ki so s-e ga posluževali za vsa arabske učitelje, ne pa tudi za francoske. To stanje' je bilo c/tanek iz časa protektorata in rezultat diskriminacije kolonialne oblasti v prosveti. Federaciji je uspelo povišanje plač začasnim učiteljem za 50 »/o, a vsem arabskim učiteljem za 33 0/o,- ker so nekdaj imeli pravico na ta dodatek samo francoski učitelji. Vse to je Federaciji uspelo zaradi njene aktivnosti, enotnosti in vztraj-. nosti, zaradi visoke sindikalne zavesti učiteljev ih profesorjev. Federaicija prosvetnih delavcev Maroka je izdelala popoln plan prosvetne politike vlade za petletno obdobje. Ta plan proučuje zdaj komisija strokovnjakov na Ministrstvu prosvete. Federacija je v tem planu zajela vse. kar je najnujnejše na prosvetnem področju, ter ga zato smatra za svoj največjt uspeh in garancijo pri reševanju najbolj perečih vprašanj v Maroku, to pa je v prvi vrsti vključevanje v šole vseh doraslih otrok. Treba je vedeti, da smo danes še daleč od tega. Federacija je v socialnem pogledu nudila in nudi veliko pomoč učiteljem, ki jih je prizadela nesreča v Agadiru, in to v okviru pomočil ki jo nudi Zveza dela Maroka. Določene uspehe, smo dosegli tudi na področju zdravstvenega zavarovanja. Naj omenimo še to, da je Federaciji uspelo, da je zastopana v komisiji pri Ministrstvu prosvete za napredovanja in premestitve učiteljev in profesorjev. To je na kratko nekaj podatkov o Nacionalni Federaciji prosvetnih delavcev Maroka. Upam in verujem, da je možno sodelovanje, da so potrebna zveze med nami in Sindikatom prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, tako v pogledu izmenjave knjig in publikacij, izmenjavo delegacij, z osebnimi obiski in odkrito izmenjavo mišljenj, kar bi koristilo obema. Iz vsega srca želim, da bi do takega sodelovanja prišlo čim-prej. USMERITEV K IZREDNEMU ŠTUDIJU NA VIŠJI PEDAGOŠKI ŠOLI Delo šolskih odborov Slovenski učitelji so se že od vilnim obveznostim, ki so jih ve, s katerimi je mogoče uspešno de, ki bo vključevala zgodovin^ nekdai poglabljali v študij Posa- imeli v družbenem življenju. Med kriti pomanjkanje predmetnih zemljepis m se nekatere predme- SS, Sih in nlšo skih pred- 924 diplomanti, ki so od leta 1949 učiteljev. To dejstvo je hotel po- te iz ..sociologe naj bi dajala V. procesu nadaljnjega razvi- javnosti v cilju čimboljšega po- metov oziroma strok, da bi tako diplomirali^ na^ Vi^ji p^agoški “f^gj^^^g^Js^g^lela Diplomantf zgodovinsko-zemlje; strokovne šole. janja družbenih odnosov v šoli vezovanja šole in okolja. pripada pomembna vloga šolskim . Vendar bo treba na področju ljudstvu. Pri tem so mnogi po- od tega pnpaaa pomemena vioga soiskim - cuuui ^ ljudstvu. Pn tem so mnogi po- ^ ’ f bi ngmJ študiju na VPŠ. Svet za bi mogli z dodatnim študije^ odboiom kot organom družbene- družbenega upravljanja v sol- stali odlični strokovnjaki, kakršne . 14 matfrnatikov oziroma šolstvo bo sprejel tudi poseben diplomirati tudi na tej skupinj- ga upravljanja. S svojim dose- stvu m prosveti se mnogo nare- poznamo tudi danes v učiteljskih logov m 14 matematikov oziroma k in učni načrt za iz_ Na skupino za tehnično vzgojo danjim delom pri reformi na- Z osnutkom zakona o finan- kolektivihnavsaki sob Tosvde tokov- vpisovali redni študij, ki naj ne bi obre- naj bi se vpisali tudi oni, ki zu- šega šolstva so se šolski odbori Slran,l>j so1 Je zagotov jena znat- znanje nadvse plodno uporabljaj vpg kot ^edni Mi izredni slu- menjeval učiteljev z učno snovjo, naj šole skrbe za tehnično iz čeprav so^bili odvisni'V razredih s predmetnim poukom BrSSKS SHHSS? so tudi republiški zavodi to nalog, ki jih rešujejo pri red- g]avnem’ ie od predele šolstva doslej mnogo nem šolskem delu. Kot osnova vztrajnosti izr prizadevnosti in poučevalo 2935 učnih moči,_ w in zanlmivos,ti, tega za napredek solstva doslej mnogo nem šolskem delu. Jkot osnova vztrajnosti izrednih slušateljev tega 965 nekvalificiranih. Višja uprizoritvi storili za izpopolnjevanje^ uči- za tako delo bi mogle služiti samih. Mnogi izredni slušatelji so pedagoška šola pa daje letno po :teh prvih _ vajah -«mo-pw% -na od 3e b110 prl teh vatoh nmogo novosti nudili izrednim slušateljem - --------dl:1?, toožno pomoč, bo mogoče z iz^ nh vaiah smo prešli na nim študijem na VPS USp . Uporaba osrednje šolske zvezdarne J ali o nih da'. V zadnjih tednih doživljamo zo- Luna je zaradi svoje bližine go- Mali voz, Zmaja, Kasiopejo in Per- orgauizacije in njena vodstva rakteristike naše industrijske in rednemu šolskemu delu in šte- učitelji pa so skrite velike rezer-morajo od časa do časa analizirati delovne programe strokovnega izpopolnjevanja in nuditi pomoč tistim, ki delajo pri njihovem izvajanju. Strokovni aktivi v komunah bi morali v se- danjem razdobju odigrati ze ( v zaa,njln Ltruuui uozivijamo ZO- i.una ge zaraui svoje one-jiie go- voz,, zjiuaja, -tvacsiopejo m r-ei- toiubsk vazno vlogo v pogledu sirOKOV- pet velike dogodke — odpira se pot tovo posebno ugoden objekt za opa- žeja, Liro, Herkula. Krono, Kače- černih nega izpopolnjevanja. Republl- v vesoljstvo, vsaj v najbližjo sose- zovanje. Ker nima atmosfere, vidimo nosca in Kačo, Laboda, Orla, Pušči- prizor« - 8 ' - ’ • ’ ' ščino naše Zemlje. Toda kakšno je <" co SobieskUev ičiv v cesU. —--- vesoljstvo, ki mu pripadamo in od katerega je naše življenje odvisno, nam ne povedo samo knjige; treba je vanj tudi pogledati in se sezna- sence, in že v eni uri se , na meji septembru Rimsko cesto posebno le- (..... __i niti z njegovo veličino, njegovo ne- pokažejo iz teme novi vrhovi Luni- po okoli devetih zvečer. Treba ie stimulirati vsakega po- 1 zmerno lepoto in neprestanim do- nih gora in se posveti dno začetko-ireoa je stimul b„„Tlr. gajanjem. Posebno učitelji in profe- ma na Vi,dra brezmejno globokih samezmka V komuni za bamo- sorji morali poznati vsaj najvaž- kraterjev. Luna od časa do časa po- lahko" z učenci določite vzhodno in svetneg stojno izpopolnjevanje, zlasti se nejše sestavne dele vesoljstva, s ka- prije katero izmed zvezd, kar je po- zahodno točko vašega horizonta. stu ali nri zarrnfflvlianiu DOffoiev za pri- terim sezn^ajo učence ta ^jake sobno mikaven in glede gibanja ne- v« h. », nih vaj pa smo se mnogo pogovar- - , . , ^cnr^mih na scenskih rešitvah obravnava- metni pouk. na osnovnih pa tel j skega kadra! Naše sindikalne teme, kot n. pr.: .1. glavne ka- Iztral^airdo^kraj^kijubTvojemu okrog 80—100 diplomantov. Med se^n^la®0 Po^pŽakuf- reš,evati Jh h" ''nred' nrconiroeii« iu njena vodstva rakteristike naše industrijske to rpdnemi: šolskemu delu in šte- učitelji pa so skrite velike rezer- nfh vat “na smo J mnogo2nogovar- P°treb po učnih kad _ _-Ptudi o repertoarju ter v pogo- na strokovnih šolah. vo-ru izmenjavali izkušnje med seboj. ška strokovna društva bi lahko izdelala sugestivne programe, katere bi strokovni aktivi v komuni prilagodili v skladu s svojimi pogoji in potrebami okolja. Na programu seminarja je bila tudi dramatika v klubu. Nekateri prosvetni delavci to obliko ku.tumo-prosvetnega življenja že dobro poznajo, za nekatere bo to novost. V klubskih prostorih bi poleg c dovedel igrah predvsem zabavne prizore, enodejanke, prirejali večere Hainz Jože na njem izredno jasno in ostro ne- co. Sobieskljev ščit v Rimski cesti, recitacij ali proze Klubski prostori Štete kraterje, visoka gorovja, ob- Strelca in Delfina. Na vzhodu pa se, pa bi iahko služili' tudi za razne se- sežne puščave, še danes »morja« čim poznejša je ura. bolj In boi j statike, debatne večere o gledališču, imenovane. Ko Luna raste, vidimo dvigajo druga ozvezdja. ^Tisti, ki ži- fiimUj novem knjižnem delu. Tu bi Naloge sindikata pri izvajanju resolucij® o strokovnem izobraževanju kadrov 29. junija je bila v Beograd vs.8k dan druge predmete vstajati iz vite izven_ mestnih'luči, vidite, v seTahko^zbrald''na^vajh* ob'"radijske:n seja predsedstva Centralnega ali televizijskem sprejemniku, igrali bora šah, prebirali knjige in re”!i~ Dne 23. septembra ob 19. uri 13 podobno. Klubsko življenje min. je začetek jeseni, Ce bo jasno, kakor pestrost našega kulturno-pro- ‘ ..............svetnega življenja pa naj bo v me- obravnavanje nalog našega sil na vasi. n«.« n—« —ocoluall ---- ... Sindikata prosvetnih JeTevse- znanstvenih delavcev JugoslaVii iitumo-pro- Edina točka dnevnega reda je b* sin«' S evsFrSSžžffš! StireC-ASH x , » . •‘tj- »c več majo ustrezne kvalifikacije.. goji ugodni. V. pogledu ideološkega^ izpo- Mesec september nam nudi napolnjevanja sodelujejo nase or- slednje prizore: Zahodni del večer- ca meseca. Polna Luna ni ugodna za ^rSTgin^v^odrobn-oitl delu Lune, bomo morda opazili smo si bili enotni, da je seminar imel uspel. Zato pa se moramo zahvaliti član predsedstva Nebo j-9 kdaj astronavti pristali na tem senč- nUmj predavateljem, ki so nam po- p°tkonjak. C ni ogrnejo vse puu.uuuuku. . . magali in pri katerih sem videl, da Vsebino referata in razp'd St0nz? ^mlnlmum^njegov^ aktivi ba^a^LunlTe^Iefl^ de':o režiserjev-amaterjev bomo obgirneje prinesli v prihod r. zv minimumu njegove aiKtiv- u, ^ J _____ ganizacije z organizacijama So- nega neba krasita lepotca med pla- nosti (ki' bo leta 1963) še* v^lno za- svetlobe, ki se odbija od tistih po-gamzuuijo I. b j .Tnnitor in Saturn Z onazova- 1106X1 IKl .9° ieia. iSVJJ, se vedno za- Iri nnkritc o anovnvn ALI STE PORAVNALI NAROČNINO ZA »PROSVETNEGA DELAVCA«? neti Jupiter in Saturn. Z opazova njem teh dveh planetov ne smemo čakati, ker sta oba v naj nižjem delu ekliptike in vso zimo ne bosta vidna na večernem nebu. Jupiter je posebno poučen objekt, ker s svojimi šti- nlmivo. 1^ naši zvezdami Sonce yrJi,a ki 50 pokrite s snegom djukiC miloS nji številki našega lista. projiciiramo na poseben zaslon, tako in Jedom. rim Iv nAšemdalj nogledti vidnim i zrnato P°vršje da več ljudi hkrati gleda njegovo Os.rednja šolska zvezdama je na sliko, ki ima 20 cm v premeru in se II. gimnaziji v Šubičevi ulici. Obisk pege. bakle in če je ugodno tudi nje- najavite telefonično na Osnovno šolo lunami v mar. e m kaže, kako krožijo planeti okoli Sonfca. Saturn pa je nepozabno lep, ker ga obdaja njegov 270.(HK) km veliki kolobar. Za opazovanje zvezd bodo najugodnejši dnevi od 13. do 23. septembra, ko svetloba Lune ne bo mo-tir.a opazovanja. Na nebu bodo tedaj Mars v večernih urah še ni vi- že nekatera jesenska ozvezdja, ki 'se den, pa tudi Venera je še preblizu bodo pridružila nadobzomicam. Z e Sonca, da bi jo mogli z uspehom ob osmi uri zvečer bomo lahko opa-opazovati. zovaii naslednja ozvezdja: Veliki in posebno lepo Prežihovega Voranca v Ljubljani Prežihova 8. Posebno dobrodošle bi bi’e skupine učnih oseb, da bi se seznanile z nebesnimi objekti. Na razpolago so ponedeljek, torek, četrtek in petek. Sreda je rezervirana za šolsko zvezdam© na gimnaziji v Šentvidu, ki pa je s pristankom ravnateljstva na razpolago šolam v njeni bližini, Pavel Kunaver OD 18. DO 25. SEPTEMBRA BO TEDEN BOR^ PROTI TUBERKULOZI. UČITELJI, KI DELATE S PODMLADKARJI RK, SEZNANJAJTE OTROKE AKCIJO! I jj 4. avgusta srno se na Jjub- redende Hand«, so v nažih strokov- . pokopalJSdu posiovlli od nih stanovskih listih molčali o No-Si Novaka, upokojenega ravna- vakovem »Risanju«. Deške meščanske šole v Spod- Njega to ni motilo; kakor da ga iJJ fcaški, in se posuovili s tem od podžiga v njegovi reformijski za-?Wenega stanovskega tovariša, od misli. In tedaj Je bilo, da je svoje '®tega prijatelja. - delo razširjal od risanja k ročno- lojze Novak je bil Ljubljančan, stim pri samodejavnosti v šolskean (J®? 28. novembra 1876 v obrtniški delu. Kakor da se je budilo v njem j?®hi knjigoveza na Poljanah. Bi- spoznanje o pomembnosti in vred-•Jvga in pridnega fantiča so starši nostl 'takega dela. Za izvedbo svoje Jrjdaili za šolanje, katero je Lojze zamisli si je pridobdi Učit. tiskarno sam usmeril na svoj bodoči in takrat je Popotnik v Jetniku brijte in prešel na učiteljišče v 1927/28 zapisal: »Učiteljska tiskarna 'TObjjani; končaj ga je 1899. Prvo si je nadela hvalevredno nalogo, da s posebno zbirko pod naslovom »Ro-kotvomi pouk v delovni šoli« zainteresira učiteljstvo za ročno delo in mu nudi praktično pomoč«. Prvo, pa menda tudi edino delo v tej zbirki je bila Novakova 1927. izdana knjiga GNETENJE IN OBLIKOVANJE IZ ILOVICE IN PESKA — IZREZOVANJE IZ PAPIRJA IN NALEPLJA-NJE. Tudi o tem delu ni bilo v javnosti kaj prida omemb, kar pa Novaka hi motilo; poslej je obiskočal zborovanja okr. učit. društev in predaval na njih ter praktično učil kakšen naj bo pouk po • načelu, da »bodi ročno delo v pomoč pri vseh predmetih, z ročnim delom in z risanjem pojasnjujmo pojme, jih utrjujmo in nadzirajmo učenčevo znanje . • •« Skraja je Novak omejil to svoje delo pri reformi šolskega pouka v smislu načel delovne šole le na osnovno šolo, kasneje ga je s svojimi članki v glasilu Združenja me-ščanskošolskih učiteljev z uspehom razširil tudi na meščansko šolo. Kakšno razširjenost je zavzelo lo njegovo delo, koliko vztrajnosti je bilo treba in koliko osebne marlji-MtSfv,,- , .. . vosti, bi komaj mogla pokazati bi- f^ben0JS!8^.,le biiografija njegovih spisov in zani-''e vVJ:JorJJh SOT: bibliografija pa šele išče J lu-jSl®1*® P® J® svojega sestaVljalea. kakor ga išče StaSS?®: Na ®V02?*(,PFV£ na5a Pedagoška književnost sploh, ^ttnreč spomal. koliko še dala pa bi taka bibliografija čvrsto Po po‘dlaS° za objektivno zgodovino slo-M venske pedagogike, v kateri bo tudi .^jbJjahO, s® J® našemu Loizetu Novaku do'očeno no 4^rLU mesto pripada njegovemu vztraj- pa. ko je tega opravil, je pre- nemu deiu. K Pavle F-e svoje službeno delovanje z / . ^|i>;| i j J . I' !• ^ plitvi meščansko pa, k 888. svoje na meščansko šolo. Ko se je 'a n Izpraznilo ravnateljsko mesto Stari*ki meščanski šoli v Spodnji l6 le-to zasedel rajnki Lojze ItnJk in ostal tu do konca svojega /f°Vanja (1938). 50 ha kratko življenjski po-OsDO pokojniku; le-ti pa nam nič iftl-bpvedo o prosvetnem in šolskem 6^ «uU. Lojzgtu Novaku, ki je ves v v..®-)®!?3 poklicnega delovanja stal tistih, ki jim Je bila mar dela v šoli, ki naj svojega vsestransko vzgoji in izobra- OB 50-LETNICI MATURE NA MARIBORSKEM UČITELJIŠČU RAZPIS za vpis izrednih slušateljev na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani Izredni študij je možen na naslednjih predmetnih skupinah: 1. slovenščina — srbohrvaščina 2. ruščina — slovenščina 3. angleščina — slovenščina 4. nemščina — slovenščina 5. zgodovina — zemljepis (ali obratno) 6. družbeno ekonomske vede 7. biologija — kemija 8. matematika — fizika (ali obratno) 9. tehnična vzgoja z osnovami fizike 10. likovna vzgoja — predmet po izbiri 11. glasba 12. ortopedagogika 13. predvojaška vzgoja — fizika ali kemija ali geogra* fija ali zgodovina — (25 slušateljev) Vpišejo se lahko: 1. na katerokoli skupino tisti, ki so z zaključnim izpitom končali učiteljišče, gimnazijo ali srednjo vzgojiteljsko šolo. Diplomati strokovnih šol se morejo vpisati na tiste predmetne skupine, ki ustrezajo njihovi pre7tv<-» it A/ra.rr.vinua sniniir iv OPOZORILO SINDIKALNEM PODRUŽNICAM Mi- gov spomin in njegove ve.ike zaslu- Javnost učenca jezopet risanje Prl učiteljih in profesorjih, je imela hevc Iv iz Maribora, Sušnik Mirko ge za slovensko šolstvo. llDiaš. , . .J . L nofMi-fcrinilnn vrcrnln ml TVbflll DO- ___it „ n/ri t t-.______^ _ g^- ki' najlaže nactonairm vzgoja p- iz Trbovelj. Vavda. Mirko iz Jare- Razveseljiva je bila njihova ugo- ^Tpcriva. ^ livršn^I ^ SkaruSa" §SSlfeL#*.J!Ž22SL2Žaa. “S2-.X2 prav -on? pr^ataii nanxbw> žavea na SOb°t8 tovitev' da . nekateri tovariši kljub bori osnovnih organizacij na šolah in Slap (Vipava), Sorica Spodnja Bra- Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev je pred počitnicami poslal vsem sindikalnim podružnicam posebno okrož- mjan, Primskovo na Dol., Pševo, Radoviča, Ravne (Šoštanj), Reka nad Laškim, Rimske Toplice, Ročinj. Rovtarske Zibrše, Rožni dol, Sela V^ktivno udejstvovanje učenče- prav oni prenašali narodno zavest na ;n gel Janko iz Ljubljane. ‘199^^^) je učil v svoji knjigi iz svoj e učence in ostale ljudske mno- Zaradi bolehnosti se sestanka ni kateri Je dT^uStvu žice, svojemu petdesetletnemu delovanju drugih prosvetnih ustanovah takoj na vrstah prosvetnih začetku novega šolskega leto ko ^jS^ha navodila za pouk Ampak, Na nacionalno mešanem učitelji- Sevnice, Koprivc Aleksander in Ram-bi-saM ttitrat o Seintgovl »Die šču je bil to prvi letnik maturantov, šak Fran iz Maribora, so mogli udeležiti Kokot Ludovik iz š® danes stoje v vrstah prosvetnih začetku ttočrijijo Sevnice. Koprivc Aleksander in Ram- delavcev in tako pomagajo reševati f?_e“N0. kako njmovi ciam piactijejo pomanjkanje učiteljev. obisk pri samem sebi naročnino za Prosvetnega delavca ______________ Hkrati naj poskrbe, da bodo neredni (Velenje), Sivče, Ska-iske naročniki čimprej poravnali zaostalo Skocijan (Divača), Šmartno naročnino. Uprava PD je v zadnjih * ............ ~ ' ------ ----“ letih že večkrat razposlala na vse šole račune in sezname nerednih niča. Spodnja Ščavnica, Spod. Loka-vec, Srednja Trebuša, Sromlje, Stop-nlk, Strojna, Studenec Sv. Lenart (Škofja Loka), Sebrelje, Šentjanž ška-iake Cirkovce, na Pob., Špitalič, Tabor, Trava, Trebinje. Tribuče, Utik, Videm ob Ščavnici, Vi-doncl. Vinski vrh, Vlrštonj, Vrh nad naročnikov. Kljub temu pa se njihov Laškim, Zagradec, Zarazbor, Zavra- dolg ni bistveno zmanjšal: le 64 vseh šol v LRS in 35 •/« vseh naroč- Uli. k-.cui. toz.k/v/A| tec, Zavrč, Zreče, Zeljne, Žiče. V prihodnjih številkah bo začela tfeh« .nakuP°vanj em ^iliCln’ Nisem mogf šolskih po- izza mojih vrat sem začul vljud- odnosov, psihološka evidenca... je izpolnilo veliko pričakovanje redno plačevali naročnino mogel prezreti ža- nostni vzklik Naprej! — Vstopil — Dovolj, dovolj! Od teh gesel prvega dne. Ta «o ‘Pogledov treh parov oči, ki sem in s tihim pozdravom hkrati me muči reformni glavobol... D,,ujemali izbrane predmete na opravičil pozni obisk. Na obrazu Ta kronični strah pred »no- Ijena in polna svetlobe. Ali je jutri, S nekaj ur... Srca otrok so priprav- tistih šol, ki kljub opominom še niso in se srečavali med seboj še vedno dostojanstven smehljaj, vim« me spominja na kompleks! tudi tvoje? Ali se ne bo že prvo cerkev.' Bistrica ob Sotli Bojanci, nikov je poravnalo naročnino za list uprava objavljati seznam sindikalnih do konca leto 1959! Neodgovoren od- podružnic in drugih prosvetnih usta-nos do našega glasila povzroča upra- nov, katerih člani še niso poravnali ogroža naročnine do konca preteklega leta. Vabilo Prosvetne delavce, ki so abeolvl-rall katerega koli od treh pedagoških tečajev v Kranju v letih 1948— 1951 (pod vodstvom tov. Kožuha), vabimo ob 10-letnici na veselo srečanje, ki bo 1. to 2. oktobra t. 1. v Kranju. Vsak prijavljenec dobi po pošti podrobno obvestilo. Prijave pošljite čimprej, najkasneje do 20. septembra na naslov: Osnovna šola Danes Javno objavljamo seznam poravnale naročnine do konca 1959: Andraž, Artiče, Barka, Batuje. Bela o »cm«;*.**« . _____Brestovica (Komen), Bučka, Bušeča pošti zlovešče zasenčil cvetne poljane Soi Iti jr, strmenja z ^Vo ^ar se za Janško, Gor. Trebuša. Gomle Otave. Gornji Lakoš Gozd-Martuljk, Grad, Gradac, (Podbočje). Grahovo (Cerknica), Horlje, Kal nad -Kanalom, Kal (Šentjanž), Karanj®. Kanailskl Lom. Str-- ineu seooj se veuno uusiujansiven siiiemjaj, vim« mc opununja im mjuijbmmo; iuui tvoje: mi oe ne no ne jjivo Vejj/toečem pričakovanju nečesa kakor je pač navada v rednih raz- Skušam ugotoviti na moč mirno uro spremenilo v črn oblak, ki bo Hi-8®- Kdo> ima DPraviti s merah pri civiliziranih ljudeh, in v trdni veri, da mu je žal zlovešče zasenčil cvetne poljane _ ^ _ _v__ _ ___ ________ ___ ____ ______ žgaln otroki, ne razume tega to- Dobil sem stol za politirano mizo, »požirka«. Gostitelj pa se še vžne- v tistih velikih, ljubezni žejnih Nemška'’vas. Drča, Erzelj, cjoče^Gor- stane 'Žagar ‘(deset'_etntca_ ptk"”— od velikimi očmi? ki jo je krasila mična vaza z ne- mirja: Le čemu toliko vsega: se- očeh...? ,^v njimi skriva, je kaj cveti dehtečih nageljnov. Sle- Stankov, analiz, natezanja in ropo- Najine oči so se pomirjene sre- pomembnejše od knjig, dil je tudi »požirek« po stari slo- tanja brez prestanka? Bistveno je čale, nato pa obstale na rdečih »o i k in barvnikov — rekviziti vanski navadi... In?... so vpra- in ostane, da mora otrok nekaj glavicah nageljnov, ki so se raz- jfaSTdol' Ka^a^ Kapela3 Kidričevo **tiea sifnbol tistega globoko slu- ševale oči onkraj mize. — Počit- znati, a z modernim »pestova- cveteli do kraja in z žlahtnim Kobilje. Kovk, 'Krajič, ' Kromberg. ki 8a ’n tajinstvenega, kar naj nic je konec... — Tako je, spet njem« in globljim žvečenjem vonjem napolnili vso sobo. Vstal Krtina. Krvavi potok. Ledina (Sev- tc6ri JzPolnilo po tistem velikem bomo zastavili, se je oglasilo s krme učenca samo mehkužimo in sem in stopil okrog mize, da bi se "art), LogjeeI' Lo-je. Lozice"0Mostje" ko se bodo odprla šolska korektno zastrtim obžalovanjem, razvajamo. Otrok mora čimveč dostojno poslovil. Ko pa sem Murščak. Notranje gorice ovsiše, s«! Ali se bo izpolnilo? Mora Nadaljevala se bo stara pesem, delati sam, kakor smo morali sprožil roko v pozdrav, sem opa- p^TajnP1pirS, ro.Tirra)/ 'W10rie tedaj, če bo otrok pre- težki tipi, disciplinski problemi in tudi mi! zil, da sem popolnoma sam in ves p;aniCa ' fFram), Planina na Poti! tj« f za svpje veliko pričakova- borbeni pogovori s starši... — Pogledal sem ga z velikimi nasmejan. Da, jutri bo prvi šolski Piave. Podbočje, Podgorje (Zabukov-th— mn /-,-4-n«n4_ __— i— Tv/r«« —--^ -4-AnT-aininn otmb- -tor-, je), Podilaka, Podlehnik, Pod on k. ,rnu ostanejo od vsega le Mar res samo staro in nič novega, očmi: Popolnoma pravilno, otrok dan... jj simboli... nič lepega? sem vprašal. Kaj mora čimveč delati sam, in to je \MjPolnim srcem tistih toplo- nismo sredi največjega razvoja, ki skoraj edina parola modernega .................... W m pogledov iz prodajalne ga pomni zgodovina? Začul sem pouka, kakor je tudi eno samo j tejjj Zvečer tiho potrkal na uči- dopolnilo prejšnjega: Res, tudi no- vprašanje: KAKO učenca za to : duri svoje vesti. Za durmi vosti so. Novosti zaradi novosti... nalogo usposabljati? V tem je : \ ^čutdi premolk, tisti dobro Močno presenečen sem se zastrmel skrivnost vseh »analiz, natezanja Š trenutek, ki ga preživljamo v gostitelja onstran mize. So to in ropotanja«. Tu otroka ne sme- E mo pustiti samega in vodstvo na E tej poti je naše mojstrstvo. — Ze, 5 a čemu toliko paradiranja s postopki in čemu iz principa komplicirano, če pa gre tudi enostavno — danes označeno kot klasično in . preživelo? — Da, komplicirano — 5 navidezni paradoks ..., toda res- 5 nično samo navidezni. Nekoč so 5 plavž zalagali z rudo ročno (eno- 5 stavno), danes električno (kom- ■ piicirano), ker gre tako laže in ■ hitreje. Le kompliciran učni pro- * ces more učencu zagotoviti res- ! nično in trajno znanje. In zato j mora doživljati, nenehno doživ- E Ijati. Po tem bogatem, neizčrplji- E vem doživljanju hrepene otroške E velike oči, ki z ljubeznijo božajo 5 nakupljene šablonske pripomočke 5 za nešablonsko življenje. v _ Gostitelj taktično t popušča? : iu* *bra'!i'u m®secu je v Zahodni Nemčiji gostoval učiteljski pev- Lepo, vse lepo, če bi praksa tekla "'Emil Adamič«. Na povabilo Nemške pevske zveze je na tako gladko kakor teorija. Koliko- h0bha Vn> turneji obiskal velika nemška industrijska mesta od krat so rezultati poskusov ničevi, K' do Dortmunda in pod vodstvom dirigenta Jožeta Hanca nPh zunanja podoba pa blizu koncertov. Povsod so naš zbor z veliko po- Janez Lampič Poljane (Semič). Poljane (Škofja Loka), Polje ob Sotli Polšnlk, Po- bor) Kranj Koroška 13 List izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — Izhaja štirinajstdnevno tekom šolskega leta — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarje- va 2 — Telefon uredništva 39-181 do 185, int. 381 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355 — VII — Letna naročnina 300 din — Štev. čekovnega računa: 600-70/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica«. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ur ______________: S*,,. ___________ >^4° uspelih t» Itoik-SprejeIi ne samo pevski krogi, temveč tudi oblasti ter ŠUio st ^“svetnih in drugih kulturnih krogov. Tudi tisk in to»U p a Prinašala večja poročila o nastopih in intervjuje z na-siNkit tavniki, zahodnonemški radio pa je posnel na magne-3l; fr trak ves koncert v Beethovnovi dvorani v Bonnu. — Na užlteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« pri raz-Ju znamenitosti mesta Kolna. anarhije... — Moje oči so postale še večje: Vse to je lahko samo navidezno in trenutno, zakaj delo, ki ga narekuje kategorični imperativ neustavljivega življenja, ne more propasti in zahteva le celega človeka. — Ki tvega vse in žrtvuje svoj mir..., postavlja Državna založba Slovenije Novi učbeniki in priročniki: Tretje berilo izide med 10. in 15. septembrom. Janez Tomšič: Spoznavanje narave za četrti razred osnovnih šol — izide v oktobru. Leopold Petauer: Zgodovinska učna snov za šesti razred osnovnih šol — I. snopič, izide okoli 15. septembra. Šavli: Iz prve prakse novih šestih razredov osnovne šole — izide okoli 15. septembra. Priporočamo še: ' J6že Žabkar; Pouk matematike v obvezni šoli — II. zvezek 240 din. Bogdan Binter: Ob Jadranskem morju — 300 din. Bogdan Uratarič: Botanične učne ure — 320 din. Bogdan Uratarič: Botanične ekskurzije — 400 din Tone Ljubič: Veselo, lepo in koristno — 300 din. Vlado Voglar: Peskovnik — 180 din. Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA V LJUBLJANI razpošlje med svoje bralce vsako leto nad 800.000 knjig, ki so med najcenejšimi, najboljšimi in najlepšimi na slovenskem trgu. Poleg tega izdaja štiri mladinske publikacije v izredno visoki nakladi. In še bi lahko naštevali podatke, ki pričajo o priljubljenosti izdaj Mladinske knjige in o dobrem izboru njenega programa. V prihodnjem letu bodo pričele izhajati pri Mladinski knjigi tudi nekatere nove zbirke, med njimi zbirka poljudnoznanstvenih slikanic za najmlajše MALA SLIKANICA in dela iz umetnostne zgodovine LIKOVNI ZVEZKI. Tradicionalne zbirke bodo obogatene z mnogimi sodobnimi in aktualnimi deli, s katerimi spremlja založba dogajanja doma in po svetu. Predvsem pa bo poudarka na poljudnoznanstveni literaturi in na ideološko-politič-nih delih. Ta naj bi si preko Mladinske knjige utrla kar najširšo pot med slovenske bralce. I. IZREZANKE so barvno tiskane podobe za izrezovanje in lepljenje, z njimi se otroci igraje uče in se uvajajo V preprosto ročno spretnost. — Cena: 2 d 200 din je ca. 400 din. — Vera Gmušek — JESENSKI CAS — Zdenka Borčič — IGRALNE KARTE II. FLANELOGRAMI so pomožno učno sredstvo, ki prejema v izvedbi EMKA s strani pedagogov vse priznanje. — Cena 4 d 350 din je ca. 1400 din. — Jože Žabkar — ZA POUK' MATEMATIKE I. — Jože Žabkar — ZA POUK MATEMATIKE II. (oba fla-nelograma v enem zavitku) — Vera Gniušek — CESTNI PROMET — Vera Gniušek — PROMETNI ZNAKI III. NAJDIHOJCA je zbirka kartonskih slikanic za najmlajše. — Cena: 6 d 200 din je ca. 1200 dinarjev. — Tone Pavček — SONCE V ŽEPU — Tone Pavček — POLŽ PRED NEBOTIČNIKOM — MAJHNA SEM BILA, otroške ljudske pesmi — Marlenka Stupica — MOJI PRIJATELJI — Jože Centa — VOLK IN SEDEM KOZIC — Jože 'Centa — HVALEŽNI MEDVED IV. MALA SLIKANICA je ciklus poljudnoznanstvenih orisov iz sodobnega otrokovega predstavnega sveta. — Cena: 2 d 120 din je ca. 240 din. — Dr. Anton Polenec — ŽIVALI V AFRIKI — Dr. Anton Polenec — ŽIVALI NA TEČAJIH V. SLIKANICE so umetniške izdaje najboljših tekstov za najmlajše z ilustracijami najboljših domačih in svetovnih slikarjev. — Cena: 2 d 500 din je ca. 1000 din. — Venceslav Winkler — UKRADENA SVETILKA — Charles Perrault — VILE VI. CICIBANOVA KNJIŽNICA prinaša skrbno ilustrirane klasične in moderne mladinske tekste domačih in tujih pisateljev. — Cena: 15 a 350 din je ca. 5250 dinarjev. — Marija Vogelnik — BABICA JE NAJMLAJSA — Fran Roš — MEDVED DIJA — Desanka Maksimovič — PRAVLJICA O ENODNEVNICI — Carlo Collodi — OSTRŽEK — Neža Maurer — CICIBAN BERE 1961 — pomožna Čitanka za i. RAZRED — Tone Pavček — VELESEN-ZACIJA — Josip Paviciič — KRESNICE — Samuil Maršak —BAJKE IZ BALALAJKE — Josef Capek — O PSIČKU IN MUCKI — Pearl S. Buckova — ZGODBICE ZA OTROKE — Venceslav Winkler — KOLESAR MATEJKO — Vitalij Bianki — V GOZDU — Ela Peroci — PTIČKE SO ODLETELE — N. Nosov — NEZNALCKO-VE DOGODIVŠČINE VII. ČEBELICA je najbolj razširjena knjižna zbirka za otroke do 10 let. Letno izide v njej 8 slikanic. — Cena: 8 broš. d 60 din je ca. 480 din, kart 1280 din. — MOJCA POKRAJCULJA — Koroška pripovedka — Ela Peroci — KJE SO STEZICE — Erna Starovasnik — TOPLI POTOK — Dragan Lukič — DEČKI, DEKLICE IN ODRASLI — Benjamin Rosin — KDO BO ZATOŽIL — RUMENI ŽERJAV — Kitajska pravljica — Pavel Kunaver — PODZEMELJSKE JAME — Vladimir Nazor — KITAJC-KOVO POPOTOVANJE VIII. MLADI ODER skrbi s svojimi edicijami za repertoar otroških in mladinskih odrov. — Cena: ca. 1300 din. ■ — ZA CELO LETO — Zbornik iger in deklamacij za šolske »in pionirske odre (800 str.) — Jure Kislinger — IZLET IX. LUTKOVNI ODER polaga temelje slovenskemu lutkovnemu repertoarju. — Cena: ca. 400 dinarjev — Niko Kuret — KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA — Janez Kadiš — PRI JEŽO-NOVIH X ZLATA PTICA je elitna zbirka najlepših ljudskih in umetnih pravljic z vsega sveta. — Cena: 4 d 800 din je ca. 3200 din. — NORVEŠKE PRAVLJICE-I. — NORVEŠKE PRAVLJICE II. — MADŽARSKE PRAVLJICE — NOVOGRSKE PRAVLJICE — ANTIČNE, PRAVLJICE ca. 2000 din (Izidejo v začetku leta 1961) XI. SINJI GALEB je najbolj popularna zbirka za mladino od 10 do 14 let. Letno izide v njej osem knjig. — Cena: 8 broš. d 150 din je ca. 1200 din, kart. 2400 din. — Prežihov Voranc — SOLZICE — Mark Twain — PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYERJA I. del — Mark Twain - PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYERJA II. del — Danko Ofcrtak — MODRA OKNA — R. I. Fraerman — AVSTRALSKI PES DINGO — Vid Pečjak — DREJCEK IN TRIJE MARSOVCKI — Lev Kassilj — ČAROBNA DEŽELA SVAMBRANIJA I. del — Lev Kassilj — ČAROBNA DEŽELA SVAMBRANIJA II. del XII. KNJIŽNICA ZA SOLARJE prinaša obsežnejša dela za mladino od 10 do 14 let. — Cena: 10 d 600 din je ca. 6000 din. — Vera Albreht — MLADOST POD GORJANCI — Tone Seliškar — ZBRANO MLADINSKO DELO v 3 knjigah — Milivoj Matošec — PO SLEDI LADIJSKEGA DNEVNIKA — Ludvik Aškenazi — ETUDE — Marie Majerova — AFRIŠKI UTRINKI — Ferdo Godina — MOŽ S SREČO NA MEHURČKIH — Vesna Parun — ZLATA SKRINJA — Matej Bor — SRAČJE SO-DlSCE — France Bevk — MLADOST MED GORAMI xnr. KONDOR je zbirka najboljših del iz domače in svetovne književnosti. Posebej dobrodošla je dijakom pri pisanju obveznega čtiva. Letno izide v njej osem zvezkov. — Cena: 9 broš. d 150 din je 1350 din, 9 kart. d 360 din je 3240 din. — Boccacdo — DEKAMERON — Miroslav Krleža — BALADE PETRIČE KEREMPUHA — Josip Jurčič - DESETI BRAT — M. de Montaigne — ESEJI — Izidor Cankar — OBISKI — S POTI — Španske romance — UPOR—proza o NOB — KRI V PLAMENIH —antologija — Kafka — SPLET NOROSTI IN BOLEČINE XIV. KNJIŽNICA ZA MLADINO prinaša razne novitete in najbolj aktualna dela za mladino. — Cena: 2 d 800 din je 1600 din. — Thomton Wilder — MARČNE IDE — Miško Kranjec — ZALESJE SE PREBUJA — Ponatis XV. ŠKOLJKA je najbolj popularna žepna knjižna zbirka za dora-ščajočo mladino in za odrasle. V njej izide v letu 1960 10 knjig, v letu 1961 pa 12 knjig. Cena: 10 broš. d din 200 je 2000 din, ,10 krt. d 360 din je 3600 din. Program za leto 1960: — Anton Ingolič — ČRNI LABIRINTI — P er Olof Ekstrom — PLESALA JE ENO POLETJE — Howard Fast — ZADNJA MEJA — Jože Knaflič — IZDAJALEC GOGO — Evan Hunter — DŽUNGLA V RAZREDU — Ernst Glaeser — LETNIK 1902 — Andrč Devigny — NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL — Albert Londres — DANTE NI VIDEL NIČESAR — Jack London —HCl SNEGA — Branko Čopič — NE JOCl BRONASTI STRAŽAR V letu 1961 bomo izbirali tudi med temi knjigami: — A. J. Cronin — ŠPANSKI VRTNAR — Rihard Brooks — PRODUCENT — Džordže Radenkovič — NEONACIZEM IN HITLERJEV POLITIČNI TESTAMENT — D. P. Wilson — MOJIH SEST KAZNJENCEV — Ferdo Godina — SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA — F; Scott Fitzgerald — VELIKI GATSBY — J. V. Cujkov — ZAČETEK POTI (v dveh knjigah) — Heinrich Roli — KRUH PRVIH LET — Aleksej Tolstoj — AELITA — Guy de Pourtales — CHOPIN ALI PESNIK — George Howe — ODLOČITEV OB ZORI Ker hoče ŠKOLJKA izdajati predvsem aktualno branje, bomo objavljali program največ za 3 do 4 knjige naprej. XVI. LEVSTIKOV HRAM je elitna zbirka založbe. V njej izidejo štirje romani na leto — Cena: 4 d 1240 din'je 4960 din. Program za leto 1960: — Lesage — ZGODBE GILA BLASA DE SANTILLANA — A. Roothaert — DOKTOR VLIMMEN — A. Roothaert — VLIMMEN CONTRA VLIMMEN — A. Roothaert — VLIMME-NOVA DRUGA MLADOST Program za leto 1961: — Henrik Willem wan Loon — REMBRANDTOVO ŽIVLJENJE IN NJEGOV C AS — Igor Newerly — LETA ZORENJA — Frank Thiess — CUSlMA — Miško Kranjec — VRABCI ali — Mark Twain — ŽIVLJENJE NA MISSISSIPPIJU XVII. GLOBUS je zbirka potopisov. Letno izidejo štiri knjige. — Cena: 4 d 800 din je 3200 din. — Edmund Hillary — Vivian Fuchs — KRIŽEM PO ANTARKTIKI — Villiam R. Anderson — NAUTILUS 90 STOPINJ SEVERNO — Karel Eskelund — GLAVA V TORBI — Dušan Savnik — AFRIKA XVIII. PRIRODA IN LJUDJE je naslov zbirke, ki združuje dela s področja znanosti, tehnike, vodnike po Sloveniji in priročnike ža razne spretnosti in veščine. — Cena: 8 d 800 din je ca. 6400 dinarjev. — France Križanič — KRIŽEM PO MATEMATIKI — R. E. Peierls — ZAKONI NARAVE I. in II. del — Fran Dominko — ASTRONOMIJA — Walt Disney — MOJ PRIJATELJ ATOM — M. Vasiljev, S. Guščev — REPORTAŽA IZ XXI. STO- * LETJA — E. Aisberg — RADIO — Božo Škerlj — MISLECI DVONOŽEC Vodniki po Sloveniji: 4 d 300 din je ca. 1200 din. — Pavel Kunaver — CERKNIŠKO JEZERO — France Planina — SOŠKA DOLINA — Karel Dobida — VODNIK PO NARODNI GALERIJI — Anton Ramovš — GEOLOŠKI SPREHODI V LJUBLJANSKO OKOLICO Priročniki: 4 d 300 din ,je ca. 1200 din — M. Bajd — PRIROČNIK ZA FOTOGRAFE — A. Kostič — MED IGRO IN FIZIKO — V. Naglič — POMORSKA SLOVENŠČINA — P. Trifunovič — ŠAHOVSKA ZAČETNICA XIX. IZ ŽIVLJENJA RASTLIN IN ŽIVALI TER SVETA MINERALOV je sistematično urejevana zbirka, ki bo polagoma zajela vso živo in neživo naravo. — Cena: 5 d 900 din je ca. 4500 dinarjev. — Ernest Mayer — NAŠE ALPSKE CVETLICE — J. Hadži, J. Matjašič, K. Tarman — NEVRETENČARJI — Valerija Osterc — MINERALOGIJA — Anton Ramovš — GEOLOGIJA — Leon Detela — USVAJANJE NEŽIVEGA SVETA XX. SIGMA je zbirka strokovnih, a poljudno pisanih del s področja matematike — Cena: 4 d 400 din je ca. 1600 din. — France Križanič — ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI — Oto Sajovic - AKSONOME-TRIJA — Ivan Vidav SODOBNA ALGEBRA — France Križanič - VEKTORJI, MATRIKE, TENZORJI ' XXI. ZBIRKA IGRA IN DELO zbirka navodil za gradnjo r» nih cenenih tehničnih napd za razne veščine in ročne sprf nosti. Letno izide deset zvezkc — Cena: 10 d 85 din je ca. ! dinarjev. — Jože Prhavc — GLOBUS — Jože Vedral — EPISKOP — Miroslav Nikolič — MORS' AKVARIJ — Janko Koren — BAROJ^ TER — Marija Vogelnik — MAl* GRAFIKA — Jože Vedral — MIKROB^' — Jože Prhavc — ELEKTRl' NA ŽAGICA — Smiljan Ogorelec — POSK' SI Z ELEKTRONKO — Janez Pirnat — MOD0' RANJE GLINE — Jakiča Accetto — SEST.A' LJENKE XXII. KULTURA je knjižna zb4rW širokim konceptom, ki zdru# tako dela o zaslužnih znanfif nikih, umetnikih in javnih lavcih, kakor njihova najt popularna dela. — Cena: 3 a ’ din je ca. 1800 din. — Mirko Rupel PRIS^ TRUBAR — Vladimir Bartol — TRETI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV — Jatvaharlal Nehru — PlS^ HČERKI XXIIL LIKOVNI ZVEZKI prin^ dela s področja umetnostne ® dovine. — Cena: 4 d 300 dif ca. 1200 din. — Luc Menaše — HOLANDS>' SLIKARSTVO — Ljerka in Luc Menaše IVANA KOBILICA — Emilijan Cevc — PANJSJ KONČNICE — Jože Kastelic — NASTANE UMETNOSTI — Melita Stele — IVAN G? HAR LEKSIKONI IN PRIROČNI Posebne izdaje v šolskem 'j 1960/61 bodo: mladinski kon — MLADI VEDEŽ, ki bo gal približno 300 strani J likega formata in bo v ce,(. opremljen s štiribarvf ; ilustracijami. Priloženi^ ; tudi osem zemljevidov-< bodo tiskani v šestbarV1’ tisku. — družbeno-politicni PRIROČNIK — LJUBLJANA V ILEGAl XXV. ZBIRKA POMOŽNIH UCB^ KOV — Lino Legiša — PlS^ LOKA XXVI. Cene za liste, ki bodo izh^ kot do sedaj, so: — CICIBAN 35 din — PIONIR 50 din — PIONIRSKI LIST 15 dif — MLADINA 15 din PS: Vse cene za knjige, za zbirke SINJI GALEB, *-J dor Čebelica, zlata/j CA, GLOBUS, ŠKOLJKA (t LEVSTIKOV HRAM so ^ bližnel EMKA ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA Tomšičeva 2 Poštni predal 367 — Tekoči račun 600-70/1-67