UVODNIK
Spoštovane bralke in spoštovani bralci,
kot sem že večkrat poudaril, si slovenski informatiki že dolga leta prizadevamo obravnavati vsebine, s katerimi bi opozorili na poslovno vplivnost informatike v povezavi s prenovo in informatizacijo poslovanja. Spremembe se dogajajo, naj omenim nekaj zanimivih dogodkov.
Septembra je temu »poslovnemu« trendu sledila tradicionalna konferenca DOK Ji IS, ki jo prireja Društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev. Ob tradicionalnih temah je konferenca obravnavala priložnosti uporabe dokumentacijskih sistemov na področju e-poslovanja in e-arhiviranja, opozorita pa je tudi na potrebo po celoviti informatizaciji poslovanja, ki temelji na prenovi poslovnih procesov ter integraciji transakcijskih (sistemov ERP) in dokumentnih sistemov (DMS).
Omenjam tudi sočasni dogodek (žal, slaba koordinacija?) - prvo konferenco PRO-IT, kije bila organizirana pod okriljem Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ena od ključnih tem. kije bila podrobneje obravnavana na konferenci, je potreba po celoviti informatizaciji poslovnih (transakcijskih) in proizvodnih informacijskih sistemov ter problematika povezovanja takšnih sistemov. Dejstvo je, da celovite programske rešitve (ERP), ki naj bi omogočale takšno informatizacijo, saj slonijo na konceptu informacijske integracije vseli poslovnih aktivnosti in procesov podjetja oz. popolne podatkovne in tehnološke integracije posameznih programskih modulov in rešitev, tej nalogi po navadi niso kos. Na področju proizvodnje oz. procesa proizvajanja rešitev ERP, ki sicer formalno vključujejo module za planiranje proizvodnje, vodenje proizvodnje po nalogih in sledljivost postopkov, ta proces dejansko obravnavajo kot »črno škatlo« in se ne ukvarjajo s »podrobnostmi«. Zato v proizvodnih podjetjih vse bolj vpeljujejo namenske programske rešitve, imenovane sistemi MES (angl. Manufacturing Execution Systems), ki so povezani s procesnimi napravami in nadzornimi sistemi (t. i, sistemi S C ADA) in zagotavljajo avtomatski zajem ustreznih procesnih podatkov. Dejansko zapolnjujejo vrzel med sistemi procesnega vodenja in celovitimi programskimi rešitvami.
Tudi tretja mednarodna konferenca Management poslovnih procesov (http://u)ww.process-conference.org/) vsako telo privabi vse več menedžerjev k aktivnemu sodelovanju. Letošnja odpira menedžerjem in informatikom »všečne in povezovalne« teme, ki pretežno obravnavajo ključna vprašanja oz. dejavnike sprememb pri zagotavljanju konkurenčna prednosti s procesno usmerjenostjo poslovanja. Cilj konference je izmenjava izkušenj na področju zagotavljanja konkurenčne prednosti in procesne usmerjenosti organizacije, ki temelji na uveljavljanju sodobnih poslovnih strategij in novih poslovnih modelov ter uvajanju poslovnih procesov in njihovi informatizaciji. Na konferenci bodo obravnavani primeri projektov, uporabljene metode in orodja, ki so se dokazali v praksi in neposredno vplivajo na prenavljanje poslovnih procesov v smeri zagotavljanja konkurenčnosti poslovanja v slovenskem gospodarstvu in upravi.
Pred nami so že priprave na spomladansko osrednje srečanje informatikov - Dneve slovenske informatike (DSl) v Portorožu, ki ga tradicionalno prireja Slovensko društvo Informatika. Že bežen pregled dosedanjih vsebin in naslovov sekcij srečanja kaže na širino in interdisciplinarnost predstavljenih in obravnavanih prispevkov. DSl mora po mojem prepričanju ostati združevalna vloga, razvijati se mora v stičišče, osrednjo slovensko konferenco, ki bo ponudila okrilje za obravnavo ugotovitev predhodno omenjenih »specializiranih« dogodkov (in tudi drugih, kijih zaradi nepoznavanja nisem navedel). Vabljeni k sodelovanju.
Andrej Kovačič, odgovorni urednik
2008 številka 3 letnik XVI
u p o » i a « i INFORMATIKA 131