—   408   —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Tersta. Znano je, da mesta našemu od nekdaj pomankuje vode in da že dolgo se išče po studenca, ki bi nam podajal prijetno in zdravo pijačo. Zdaj se nam obeta ta sreča, ker studenci iz gore Babice poleg Nabrcžine, iz kterih izvira obilo bistre, čiste, za pitje in kuho prav dobre vode, se bojo dali brez pre-velicih stroškov vjeti v rako, ki se bo napeljala v Terst. Gospodje doktorji: Dolničar, Minusi, Biasoletto, Liprandi in Fentler so po natanjčui preskušnji Nabrežinske stu-denčnice prepričali se do dobrega, da v vodi ti najden je neprecenljiv dar božji za Teržaško mesto. Da bi se pač mestni odbor jaderno lotil te toliko potrebne naprave!
Iz doljnega Štajerja. Častiti gosp. Fr. Verbnjak v Starem Tergu je zložil z napevom vred „pozdravljenje od Sekovskih Slovencov na novega presvit. knezoškofa g. grofa O to čara Atems-a." Ker je predolga cela pesem za natis, podamo iz nje le tisto versto, v kteri pesnik priporoča slovenski narod višjemu pastirja, rekoč: Gledi Si: rod slovenski
Se ti priporoči! Sploh smo bli kak 'ni strajnški,
Bodi Ti smilecni! Sej smo vsi le keršajnski
Verniki   boglivi; Blagor rad' bi božajnski Pri Tebi naj šli si.
Iz Celovca. Terž. časniku se uaznanja, da od dne do dne bolj pojema jeklarija na Koroškem in da vsaki mesec se ga napravlja le malo sto tružic. Veliko jeklarjev išče druzega dela ali pa zapušča deželo. V celi deželi je sedaj jekla komaj 2000 tružič. V Muravi sku-puje nek Francoz vse jeklo in ga plačuje s svitlimi zlati. Sliši se tudi, da angležki barantači nakupujejo zaka-ljeno železo.
Iz Ljubljane. Iz Dunaja se nam vsled ^pogovora v 100. listu" zastran slov. deržavljanskega zakonika naznanja, da ni ves poprodan, marveč leži že dosto iz t i sov v ondašnji prodajavnici c. k. deržavne tiskarne, ker deržavna tiskarnica svojih bukev ne pošilja bukvarjem kakor drugi založniki delajo, marveč jim jih samo na malih listikih naznanja ter čaka na njih naročenje. Knjigarji naj se tedaj ali naravnost na pro-dajavnico derž. tiskarnice obernejo ali pa naj naroče svojim komisarjem, da naj po bukve tjekaj grejo. Če knjigar ji po bukev piše, jih dobi preči brez dnarjev, ki se pozneje potirjajo. Po tem takem je tedaj le želeti, da bi se bukvarji v Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Terstu, Celji, Maribora itd. bolj podvizali za prejem saj tacih bukev, ki se lahko prodajajo in da bi oni tako po svojem poklicu pripomogli, da pridejo dobre in zaželjene bukve med ljudi. Omeniti moramo pri ti priliki tudi, da že zdavnej izdanega berila za 5. gimnazialni razred tudi še ni v Ljubljano — in vendar Dunaj ni v ptujem delu sveta! Gosp. prof. Metelko ga iščejo povsod, ali nikjer ni od njega ne duha ne sluha. Skor bi se ne bilo po takem čuditi, ako bi ee nauk slovenskega jezika tukaj tudi v zgornji gimnazii skerčel le na eno uro v tednu, kakor se je to letos zgodilo — ne vemo zakaj  — v d olj ni gimnazii.