fitev. 30. Trat, v četrtek 30. januarja 1913 IZHAJA VSAK DAN mđ «b nedeljah In praznikih eb 6., eb penedeljklh eb 9. 2 Jutra J. Pstainljne JteT. s« prodajajo po 3 nv6. (6 eto t.) v mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranja, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdov-l&ini, Donibergu itd. Zastarele Itet. po 5 nvd. <10 stot.) &SLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm. ^mrtoice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. »1». Za oglase v tek-stn lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2- Mali oglasi po 4. Btoi. bes oda, nmj-pa 40 atot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek apravs Edinosti". — Plavaje se izključno le upravi „Edinosti". Plailjlvo In tožljivo v Trstu. GPINOST Glasilo politi&naga društva Tečaj XXXVIII. NAROČNINA ZNAŠA mm eek> leto 24 K., pol leta 12 K, 3 mesece «R;u mm- roibm brez dopoalaae naročnine, se oprava ne osin. ■are*mtaa mm aMMja« >*4aaJ» JSIlOSTr n>»« t mm - - - - — »1 lati leta Eru I M dopisi naj n pošiljajo na uredni^tve Lista. Netr«tk» vana pinma se m spr«je«a]e la rsksplal ae a* vrafej«. Karočnino. oglas« in reklamacija je poAiljati na uprave tiatfe UBEDNIŠTVO: sttoa Obr^h Salatd 2f (BarsM IM). Zsdajatatt te odgovorni urednik &TKF Alf GOD I JI A. T I koaaoroif lista .Edinost*. • Natisnila Tiakmrma .riiii.e*". VT*snni aadmga a omejenim poroštvo« v Trs««. «11« GKorgio Galatti 4t«v. 30. Fmrnmm hi ■sllnffnl račun Ste«. 841-652. TELFPOn ft TV9. Angelj miru Bolgarija odpove premirje. - Radi Romunije je vse ogorčeno. Položaj je nepojmljiv, a zelo kritičen. DUNAJ 29. (Izv.) V diplomatskih fcro-glh niso o zunajnem po!oža|u prav nič več orijentirani. Mislijo pa, da je položaj izredno kritičen. Da izbruhne na Btlkanu vojna, je skoro gotovo in posledice so do seda) Še nepojmljive, izlasti ker si vesti o raznih mobilizacijah tako nasprotujelo. Visok francoski diplomat izjavlja, da se Rusija zelo briga za to, da se edinost velesil ne bi razdrla, z druge strani pa se javlja, da Rusi|a mobilizira. Turškega odgovora na noto pričakujejo za v petek. Za vsak slučaj je balkanska zveza složna, bodisi za vojno proti Turkom, bodisi za kak drug slučaj. Grožnje, spori, mobilizacije. BER0LIN 29. (Izv.) NemSka vlada je baje priobčila ruski, da bi smatrala vsako akdjo v Črnem morju ali pa v Armeniji za aasus belli. — V Londonu pa je prišlo pri zadnji seji med ruskim poslanikom grofom Benckendoiffom in med poslaniki trozveze do hudega spora. — H glasovom o ruski mobilizaciji še prihajajo oni o francoski, ki je baje že tako uspela, da bo Francija v Štirinajstih dneh na vse pripravljena. LONDON, 29. (Izv.) DalTy Mail" Ima iz Odese, da .smatrajo okupacijo turške Arme oije po Rusiji za neizogibno. Rusi|a ima na meji mobiliziranih krog 70 000 oseb. Armenci baje prosijo s posredstvom ruskih konzulov pri ruski vladi pomoči. Razven tega se zagotavlja, da je vlada vpozvala rezervna letnika 1910 in 1911 deloma, letnik 1912 pa ves. Evropski mir je ogrožen. BELGRAD 29. (Izv.) Neki tukajšnji evropski diplomat je iz|avil, da zopetna vojna, ki bi utegnila Izbruhniti, ogrožava evropski mir. „Za mir s Turčijo se manj bojim ko aa mir velesil.* Organizacija balkanskih držav. ATENE 29. (Izv.) Ker je bila balkanska zveza sedtj le tako organizirana, da so si segale v roko le Grška-Bolgarija, Bolgarlja-Srbija, Srbija- Črnagora, se trudi sedaj Grška, da bi dobila direktnih stikov tudi s Srbijo. Srbi pozdravljajo to prizadevanje. Odbor za obrambo Turčije. CARIGRAD, 29. (Kor.) Mladoturškl komite namerava ustvariti odbor za obrambo države, ki bi imel nalogo ohraniti turško gospodstvo nad Drlnopoljem in otoki. Carigrad—Čataidža—Dardanele. LONDON, 29. (Izv.) „Times* pišejo, da je veliki vezir danes zaslišal deputacijo oficirjev izpred Čataldže; o čem so govorili, se ni izvedelo. — Carigrajski vojaški guverner je proglasil, da bo vsak sovražnik vlade in nemirnež hudo kaznovan. — Od Darda-nel je baje došel telegram, da bedo Bolgari za sedaj še pustili Čataldžo, če izbruhne vojna, pač pa hočejo z Grško vred z vso silo navaliti na Dardanele. PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman Lz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dam.ig. — Preval F. P. Tiho je stopil Lucij k njej in ji položil ■a glavo zmagovalski venec, ki si ga je bil priboril ravnokar. Akta je glasno vzkliknila ki se je ozrla. Toda ponosne, bliskajoče se oči Rimljanove so ji govorile več nego venec, ki je zdrknit k njenim nogam, da si je priboril prvo palmo izmed treh, po katere je prišel na Grško. IV. Naslednjega dne se je bil Korint Že navsezgodaj odel slavnostno obleko. Dirkam z vozovi, ki so se Imele vršiti, so pripisovali največjo važnost, čeravno ta vrsta iger ni bila najstarejša. Samo one so se vršile v prisotnosti božjih kipov, ki so jih bili prejŠne noči zbrali v Jupitrovem templju, ki se je dvigal v vzhodnem delu mesta. Morali so jih vsledtega nesti v slavnostnem izprevodu po vsem mestu, ker se je nahajal cirkus ravno na nasprotni strani. Ob desetih zjutraj, to je po rimskem Štetju četrta dnevna ura, se je začel pomi kati izprevod z namestnikom Lentulom na Turški odgovor na noto velesil. CARiGRAD 29. (Izv.) Minister za zunaj ne zadeve zatrjuje, da predajo jutri poslanikom odgovor Turčije na kolektivno noto. Turško posojilo. CARIGRAD, 29. (Kor.) Pcrtl je neka skupina finančnikov ponudila, da prevzame bonov turškega državnega zaklada v znesku enega milijona funtov. Finančno ministrstvo je obvestilo otomansko banko, ki jej gre po statutih pri enakih pogojih pravica pred-prodaje. Avstrija in carigrajski puč. DUNAJ, 29. (Kor.) „Fremdenblatt* konstatira, da ste si trozveza in tripleententa vendar edini, da ne more turški kabinet računati na podporo velesil, če se ne prilagodi željam kolektivne note velesil, edini vkljub temu, da se morda razlikujejo mnenja evropskih listov o sklepu, ki ga ima storiti turški ministerski svet. V tem smislu ste si trozveza in tripleententa edini, kar se mora tem bolj poudariti, ker se je zadnjič o priliki carigrajskega puča bilo zopet poskusilo po streči evropski javnosti s smešno bajko, da podpira Avstrija prevrat v Turčiji In turško protivljenje ponujanim pogojem za mir. Bivii ministri ne smejo iz Carigrada. CARIGRAD, 29. (Kor.) Bivših ministrov za notranje zadeve in finance, ReŠida in Ab-duramana, ni pustila policila iz Carigrada, ko sta hotela odpotovati v Evropo. Zadnji opomin zaveznikov. Zavezniki predavajo noto. LONDON, 29. (Kor.) Rtuter je izvedel, da preda srbski londonski poslanik Gru'ć danes ob 3 popoldne turškemu pooblaščencu Rešidu paši noto zaveznikov, ki naznanja konec pogajanj za mir. Srbska misija odpotuje najpozneje v nedeljo, mogoče pa tudi že v soboto v Belgrad. LONDON, 29 (Izv.) Balkanski delegati so izročili sirju G-eya prepis svoje note, ter mu izrazili prisrčno hvalo za gostoljubnost in mu zasigurali svoje visoko spoštovanje za naklonjenost. Besedilo note. LONDON, 29. (Kor.) Nota zaveznikov slove: „Ker so pooblaščenci zaveznih držav od prenehanja poslovanja mirovne konference cele tri tedne zaman čakali na odgovor otomanskih pooblaščencev na svojo zadnjo izjavo in ker nastali dogodki skoro izključujejo nado, da bi se moglo skleniti mir, so — žal — primorani izjaviti, da so dne 26. decembra minolega leta v Londonu započeta pogajanja prenehala v Londonu dne 28. januarja 1913". Podpisali so listino vsi delegati balkanskih držav. Povelje bolgarski armadi. SOFIJA 29. (Izv.) General Savov je po-veiel celokupni bolgarski armadi: „Potek čelu. Oblečen v triumfatorja je stal na svo-jem vezu ; sledili so mu sinovi plemenltnl-kov, mladeniči Štirinajstih do petnajstih let na krasnih konjih z živordečimi, z zlatom obrobljenimi odejami. Za njimi so šli tekmovalci za nagrade, na čelu Lucij, zmagovalec prejšnega dne. Oblečen v zeleno tuniko in stoječ na zlatem vozu, Je vodil štiri krasne vrance. Zaman bi bil kdo iskal na njegovi glavi venec ; mesto njega se mu je svetil nad čelom zlat obroč, s katerim diČijo umetniki čelo soinčnega boga. Da bi bil Še bolj podoben temu bogu, si je natrosil po bradi zlatega prahu. Sledil mu |e mlad Grk iz Tesalije, oblečen v rumeno tuniko in lep kaker Ahil; vodil je voz iz brona, v katerega so bili vpreženi štirje črni konji. Sledil je Atenec, ki se je izadajal za Alcibiadovega potomca, in neki Sirec, Čegar koža je bila Že vsa zarjavela vsled solnca. Prvi je nosil modro tuniko, lasje so mu bili dolgi in dišeči; drugi si je nadel belo obleko s perzijskim pasom, in kakor Ismae-lovi sinovi, Je tudi on Imel glavo ovito s turbanom, ki je bleščal kakor sneg na gori Sina). Nato je sledila kot nekaka prednja straža božjih kipov truma godcev s harfami in piščalkami, preoblečena v satire in silene. Pridružili so se Jim bili tudi poduradniki, ki so opravljali službo pri dvanajsterih bo- mirovnih pogajanj kaže, da sovražnik nikakor noče odstopiti niti betve one zemlje, ki si io Je pridobilo naše zmagoslavno orožje. Sedaj nam hoče z eno samo potezo s peresom uničiti vse vspehe. Lozengradski, bunarhisarski, Iiilebur-gaški in čataldžanski junaki, ne bodete Ii maščevali takega sramočenja bolgarske armade? Pripravite se z? nove zmage In pokažite s svojo neodoljivostvo in neustavljl-vostjo sovražniku in celemu svetu, da naši bolgarski domovini gre več nego samo spoštovanje I" Odpoved premirja. SOFIJA 29. (Izv.) Ministerski svet je sklenil, sporočiti v glavno bolgarsko taborišče, naj se jutri ob sedmih zvečer odpove Turkom premirje. Ker velja za odpoved 4-dneven rok, prično sovražnosti v ponedeljek ob 7 zvečer. _ Romunija in Bolgarija. Romunsko postopanje je nečuveno. LONDON 29 (Izv.) Danes se Je vršita med romunskim poslanikom MIŠu in dr. Da-nevlm konferenca, ki pa ni obrodila sadu. Zastopnika sta le protokolirala predloge in protipredloge svojih držav, da se bodo eventuelno vršila direktna pogajanja. „Reu-ter" fe izvedel iz bolgarskih krogov, da so v Sofiji že zelo nevoijni, da Romunija sedaj zahteva rekt fikacijo meje z mejno Črto Tu-trakan — Balčik, ko je Jonescu vendar prej z dr. Danevim govoril o manjših zahtevah Romunije. Bolgarski krogi označujejo romunsko postopanje za nečuveno in trde, da ne more nobena bolgarska vlada in nobeno sobranje kaj takega odobriti. Bolgari si ne kupujejo zaveznikov. DUNAJ 29. (Izv.) Romunsko-bolgarsko razmer,e smatrajo zelo kritičnim. Način, kako sta koDferirala dr. Danev in Mlšu, je sličen popolnemu polomu. Iz avtentičnega vira se je izvedelo, da je Romunija res ponujala pred 14 dnevi Bolgarom zavezništvo In sode jstvo vanje v turški vojni, če jej odstopijo zahtevano ozemlje. Bolgarija pa še do danes ni odgovorila, kar v Bukareštu zelo mučno občutijo. Sploh so v Sofiji izjavili: „Bolgariji in balkanski zvezi ni treba tuje pomoči in ml nočemo kupovati zaveznikov." Tutrakan — Balčik bodi meja! DUNAJ, 29. (Izv.) Do sedaj še ni odločitve med Romunilo in Bolgarijo. Čuje se pač, da bi znala R munija umakniti zahtevo po Silistriji, Kavarno ob Črnem morju in hribe in utrdbe krog Silistrije bi pa morala dobiti. LONDON 29. (Izv.) Romunija zahteva uradno, da naj tvori črta Trutrakan — Balčik mejo med njo in Bolgarijo. Bolgari so ogorčeni radi Romunije. SOFIJA 29. (Izv.) Listi strašno kritizirajo postopanje Romunije. Ogorčenje v Bolgariji raste od ure do ure. govlh. Nosili so skrnije in posode z dišavami ter srebrne sklede, v katerih so gorela prijetno dišeča kadila; na to so sledili bogovi, sedeč, stoječ ali ležeč v zaprtih nosilnicah; vlekli so jih krasni konji, spremljali so jih vitezi in patriciji, ki so bili zadnji v izprevodu. Ta se je pomikal skoro skozi vse mesto, Čegar hiše so bile okrašene s slikami, s kipi ali pa s preprogami. Pred Amiklejevo hišo je pogledal Lucuj kvišku, da bi kje zagledal Akto. Pod škrlatnim po-grinjalom, ki |e krasilo pročelje hiše, je opazil plašno in zardevajočo, glavico mlade deklice, odičeno z zmagovalskim vencem, ki Ji ga je bil večer prej položil pred noge. Akta je presenečena izpustila pogrinjalo, toda kljub temu je čula Rimljanov glas, ki ji je dejal: „Ko se vrnem, pridi mi nasproti, lepo dekle, da ti zamenjam oljkln venec z zlato krono I* Proti poldnevu je dospel izprevod pred vhod v cirkus. Bilo je to velikansko poslopje, dolgo dvesto čevljev in široko osemdeset čevljev, v sredini razdeljeno po nekem šest čevljev visokem zidu, na katerem se je nahajalo polno oltarjev, svetišč in pledestalov, kamor so ob takih slavnostih postavljali kipe raznih bogov. Na enem koncu cirkusa so se nahajali hlevi, na drugem vzvišene vrste sedežev. (Dalje.) BRZOJAVNE VESTI. Nadvojvoda Rajner na mrtvaškem odru. DUNAJ 29. (Kor.) Truplo nadvojvode Rajnerja so včeraj popoldne balzamirali In položiji zvečer na mrtvaški oder v pisarni nadvojvodove palače. Rakev je lz srtbra „alpacca* in okrašena z zlatimi ornamenti, v njej leži mrtvec v gala - uniformi lntante-rljskega generala. Žalovanje na dvoru za Rajnerjem. DUNAJ, 29. (Kor.) Za pokojnim nadvojvodom Rajnerjem so sklenlii žalovati cele štiri tedne, počenši z 31. januanem In sicer bo prva dva tedna veliko žalovanje, druga dva pa malo. Lloydova uprava v parlamentu. DUNAJ 29. (Izv.) Poslanec dr. Mandić je stavil danes v zbornici Interpelacijo, s katero ostro in dobro utemeljeno kritiziral slabo upravo L1oyda v Trstu, Dr. Neumayer se boji resnice. DUNAJ 29. (Izv.) Odstoplvši dunajski župan Neumayer je umaknil svojo tožbo, ki jo je bil naperil proti poslancu Schuhmeierju radi žal|enja časti. (Socijalist Schuhmeier je Neumayerju kot krščanskosocijalnemu županu očital razne umazanosti in ostudnostl, katere je hotel pred sodiščem dokazati. Neuraayer je tožil« a se je dokazov zbal. — Ured.) Grof Lukacs. BUDIMPEŠTA 29 (Izv.) Ćuje se, da je cesar sklenil podeliti ministrskemu predsedniku pl. Lakacsu in njegovim legitimnim potomcem grofovstvo. To bo pač nekako popotnica za Lukacsa, ko zapusti politični oder. VojaStvo pri ogrski splošni stavki. BUDIMPEŠTA 29. (Izv.) Pravijo, da si je vlada znala tudi letos kakor že lanskega maja pridobiti vojaštvo, da ga porabi, ko treba nastopiti proti stavkajočim. Od ponedeljka že instruirajo vojake, kako |im je postopati. Solicitator — odvetnikov namestnik. DUNAJ 29. (Izv.) Danes se je pojavita v poslanski zbornici deputacija odvetniških uradnikov, ki je izrazila željo, da bi smel solicitator po prestanem zadevnem izpitu zastopati svojega šefa pred sodiščem. Srbski prefekt v Draču. BUIMPEŠTA 29. (Izv.) Ogrska korespondenca javlja iz Belegagrada, da je bivši načelnik srbskega tiskovnega urada, ki se je bil vojne udeležil kot prostak, imenovan za okrožnega prefekta v Draču. Ivanić je Že nastopil službo. Divjanje sufragetk. LONDON 29. (Izv.) Preteklo noč so sufrageUe hotele vdreti v parlament, ker pa se jim to ni posrečilo, so razjarjene pob!jale šipe na vladnih in javnih poslopjih. Med njimi in med občinstvom Je prišlo do hudih spopadov, pri katerih je marsikaka „amazonka" gorkih nalezla. Krog 50 teh žensk so zaprli. Tibetanci zmagujejo nad KiUjcL ŠANGAJ, 29. (Kor.) Glasom telegrama Iz Čeng-Tu je v pokrajini Sečuan izbruhnila vstaja. Kitajci so bili pri Lf-Tangu poraženi in generala Tšu, ki je marširal od Li-Tanga na sever, so Tibetanci vjeli in ubili. Sedaf je pokrajina Li-Tang že vsa njihova in čete so se za zimo utaborile pri La-Tsien-Lu. Poizkus, spuntati Cirenajko proti Italiji. RIM 29. (Izv.) Poveljnik turških čet, ki so še v Cirenajkl, Aziz bef, Je izdal proglas, s katerim poziva prebivalstvo na novo vojno proti Italiji. Aziz je prijatelj Eaverbeja in Italijani se boje, da je gibanje bilo morda v Carigradu uprizorjeno. Eksplozija v vinarni. JEKATERINBURG 29. (Petr. tel. ag.) Vsled eksplozije v neki vinarni je bila ubita ena oseba, petnajst pa ranjenih; med temi ena smrtnonevamo. Kolere v Odesi ni več. ODESA 29. (Kor.) Tu že deset d i niso dognali nobenega novega slučaja t -lere. Zadnje za kolero obolele osebe t, j ozdravele. Rana indijskega podkralja. DELHI 29. (Kor.) Rana podkralja Har-dingea počasi zdravi, ker je ostalo v njej neko tuje telesce. Ranjenca preiščejo z Rttntgenovimi žarki. V soboto 1. febr. veliki CIKIL-AETOPOV PLES v Nar. doma Stran U. „EDINOST" it. 30 V Trsta, dne 50 januarja 19IS. Napad apa?ev na avtomobil. PARIZ 29. (Izv.) Snoči je v Parizu na atestu, kjer je laai avtomobilski ropar Boa-not s svojimi tovariši izvriii znani napad, Beka| kolesarjev napadlo avtomobila dveh pariških trgovin in hotelo z revolveri! užu-gati Šoferja. Ker pa streli niso zadeli, se Je avtomobiloma posrečilo uiti. Zločincem se ie ni prišlo na sied. Klamll paSa od kapi zadet? DUNAJ. 29. (Kor.) Usti Javljajo po nekem pariškem časniku, da Je bivšega velikega vezirja Kiamila pašo zadela kap. Državni Zbor Zakom o epidemijah. — Rusini proti Stttrg-khu. — Delo finančnega odseka in plenuma. — Miljukov in Rybif. DUNAJ, 29. (Izv.) Današnja seja poslanske zbornice se je bavila z zakonom o epidemijah. Debata Je uspela do generalnih govorov, Jutri pa se ima glasovati. Od poljske agrarne strani skušajo zakonsko predlogo zavrniti in (o spraviti v zdravstveni odsek, vendar pa bodo ta predlog gotovo zavrgli, nakar bode zbornica kmalu reiila to veie-nujno zadevo. V debati Je minister za notranje stvari, Heinold, živahno govoril za predlogo in se je v imenu vlade izjavil proti zavlačevanju. Danes so se v zbornici zopet nudili burni prizori. Ko je bil namreč prišel mini-sterski predsednik Sturgkh, so ga napadli nekateri Rusini s klici: „Veni Poberi sel" „Ministrski predsednik, ki požiraš besedo Itd. Poslanec Lavruk Je celo piskal na sireno. Vendar pa so se Rusini kmalu pomiriti. Opoldne se je vršila konferenca senijor-|ev, ki so sklenili, da se mora jutri vriiti plenarna seja. Potem pa naj ima ves čas na razpolago samo finančni odsek, da obdela predlogo o osebno-dohodninskem davku. Dne 10. februarja se pa zbornica zopet sestane in prične s sejami, da skuša rešiti do 16. februarja mali finančni načrt. V parlamentu se je danes pojavil zanimiv gost, ruski politik in voditelj kadetov (konstitucljonelnih demokratov. — ured.) prof. Miljukov. Ustavil se je na Dunaju na svojem potu z Balkana v Petrograd. Obiskal je parlament, da se udeleži kot poslušalec kake seje. Sprejelo ga je več slovanskih poslancev, ki so ga odvedli v predsedstveno ložo. Miljukov, ki se izlasti tudi zanima za Slovenstvo ob Adrijl, se |e razgovarjal med drugimi tudi s posl. dr. Rybdfera, ki mu je marsikaj pojasnil in obrazložil. Sknmlteljl krščanskega imena. Politika je loterija — nam je rekel nekoč nekdo, ko smo se hudovall, ker so se stvari zasukale povsem drugače, nego smo računali. Mož je Imel prav. Politika je — če se smemo tako izraziti — podjetje, spojeno z največjim rizikom. Prav računaš in vendar si v vedni nevarnosti, da se zaračunaš. Pred to nevarnostjo niso zavarovani niti največi politiški in državniški geniji. Pred seboj imaš — kakor se ti zdi — Jasne, povsem zanesl|ive in solidne premise. Na podlagi teh prem is uapravljaš svoje račune. In u ver jen si, da so ti računi pravilni. Naslednjega dne pa vidiš, da so se dejstva, na katerih si zgradil svoje račune, prekopicnili, da premise ne veljajo več — in ves tvol račun |e zgrešen. In ker je vedno ljudij, ki so tem hitrcji se svojimi sodbami In obsodbami, čim manje so navajeni — misliti in čim manje imajo kriterija, pa leti kamenje na ubozega politika, češ: kam je mislil, kaj dela ?! I In morda zovejo dražega politika na njegovo mesto. Ali tudi ta doživlja kmalu izkustvo, da politika je podjetje, spojeno z velikim rizikom. Dogaja se mu kakor predniku : ta ali oni račun se mu izjalovija. Tista nerazsodna množica pa meče kamenje tudi nanj, kakor je je lučala na prednika in Ufče morda celo po — predniku. Pa ne da bi mislili, da hočemo s tem braniti morda naše državne politike in njihovo na usodnih zmotah tako bogato notranjo in — balkansko politiko. Na mislih so nam le sluča|l, ko je položaj nejasen, ko se komture kacega vprašanja ali dogodka res Se nedoločene in neugotovljene in se nam morelo od hipa do hipa pokazati v drugačnih oblikah in v drugih smereh. Balkanski problem pa je star, Je to proces, ki se razvija z neizprosuo doslednostjo, in je njegova zgodovina prinesla že državnikom toliko pouka in izkustev, da jim ne treba računati z neznanimi veličinami ter da imajo marveč ugotovljena dejstva v podlago za presojanje tega problema. Tu ni izgovora, tu ni opra-vićenja, ter je vsaka zmota greh. Gornja razmišljanja je vzbudil v nas predvčerajšnji nastop nemškega.krščanskega-socijalca Jtrzabeka — nomen omen: potur-čenec, ki Je navadno huji od Turka — v avsirijskem parlamentu (Giej včerajšnje brzo Javno poročilo 1) z njegovo interpelacijo radi grozot, ki da jih balkanski narodi zagrešajo nad — Arnavtlt Priznati moramo, da se nismo nikdar tako grdo motili in zaračunali, kakor smo se tedaj, ko smo s tolikimi simpatijami pozdravljati pojav krščansko-socijalnega gibanja na Dunaju, ko smo se od tega gibanja nadejali odrešitve od tistega židovski interna-djonali siufečega in od te internadjonale živečega nemškega .liberalizma-, ki Je držal svoj stopal na tilniku avstrijskih narodov, Jih bičal s škorpijoni in jim z brutalnim na siijem moril sleherni napredek. Kako grenko razočaranje smo doživeli, ker smo verjeli, da bodo nemški krščanski sodfaici držali to, kar so obljubljali 1 V prvih začetkih, ko še ni imela trdnih tal pod nogami, ko |e hotela loviti kaline in je v ta aamen lagala — smo verjeli, da se -pripravlja zares avstr1|ska stranka, U bo skuiala kolikor le možno ni vdirati narodna nasprotstva in pomagati orin-ctpu enake pravičnosti do veljave. Mesto take res poltene stranke se Je razvila stranka z najgršimi Instinkti, korumpirana do najglobljih korenlkf stranka na|strupenejega plemenskega sovraštva, stranka neraško-nadjo-nainega bestijalizma, s katerim profanlra In vlači v blato svoje lepo — krščansko ime. Posebno* kar ta stranka se svojim novinstvom fn svojimi parlamentarci sedaj po čenja v svojem podivjanem sovraštvu proti slovanskim narodom ne le na Balkanu, am pak tudi v lastni monarhiji, pomenja najne-sramneje, najcinlčaeje negiranje vsacega krščanskega principa. Nikdar nI še nobena druga stranka v našem političnem življenju tako profanirala in oneSčala naukov krŠČan stva, kakor dela to ta nazovi-krščanska stranka. Sedaj, ob balkanski krizi, ne stavlja ta stranka svojemu sovraštvu proti slovanskim narodom na Balkanu nobene meje in insul tira na najbrezobrazneji način ne le načeta krščanstva, ampak tudi najčistejšo, notorično, po zgodovinskih dejstvih ugotovljeno resnico Resnico o sekularne m mučeništvu balkanskih narodov pod turšso oblastjo. S krvjo teb narodov je pisana zgodovina o grozodelstvih Arnavtov: govori o klanju, o umorstvih, o požigih, o skrunstvih — o grozotah in bar barstvih, kakor jih more zagrešati le človek, ki je — zver. S solzami mučenlkov je pisana zgodovina balkanskih narodov. Prelite reke krvi in solze mučenikov so prosile skozi stoletja to kulturno Evropo usmiljenja, pomoči, in so klicale po odrešitvi In ti muče-niki so vere — krščanste! Ne le v svojem, ne le v imenu svojega mučenišiva, amp&k tudi v imenu krščanstva so balkanski narodi prosili Evropo — usmiljenja. Evropa pa je imela gluha ušesa in zakrknjena srca. In ko Je bila končno mera polna, ko je nesreča in sramota prekipela in so se tiste zaničevane male države na Balkanu odločile za veliko delo odrešenja, fd bi je morala Evropa Izvršiti že davno, ima pristaš stranke, ki se nazivlja krščansko, dovolj železno-nesramno čelo, da insultira vse, ki so izvršili veliko človečansko deio, da jemlje v zaščito divjake, ki so se svojimi grozotami pisali krvavo zgodovino balkanske raje in ki so prelili reke krščanske krvi; da ščuva naše itak zaslepljene državnike proti balkanskim narodom in da končno insultira civilizirano Evropo s tem, da odpira svoja . umazana usta v imenu — časti E v r o p e 11 Kjer Je resnične človeške kulture, kjer Je človeški čutečih src, kjer je poštenja, kjer Je človeškega usmiljenja : tam se mora dvigniti ogorčen protest proti te) — Icfamijl. Tej stranki podivjancev z zastrupljenimi srci in — neumayersko moralo, tem hidro-fobom ni tore| še dovolj trpljenja, zgodovina |im ne beleži dovolj mučeništva, Arnavtl jim niso še izvršili dovolj zločinov! Ne — oni zahtevajo še žrtev, še proganjanja In krvi m ičenlkov I Naj se makari vname evropska vojna, da bo le zadoščeno sovraštvo teh l|udl. Si-il morete misliti veče sramote za — krščansko ime, za civilizirano človeštvo, za kulturno Evropo?! In ti divjaki hočelo Še nastopati kakor prvi predstavite^! avstrijske državne ide|e ! ! Mnogo Je grešila ta država nad svojimi narodi, ali ta „krščansko'-socijalna sramota je vendar prehuda kazen. Polom v Puli. Pula 28. L 1911. Kakor smo že Javili nedavno temu, prične jutri 29. 1. pred Rovinjsko poroto razprava proti puljskim občinskim uradnikom. R .zprava, ki Je določeia na d a tedna, prinese gotovo strašnega blata na dan. Po tej razpravi Še-le se razvije vsa in popolna slika korupcije na poljski občini, kije oškodovala davkoplačevalce-obči nar Je gotovo za milijone. To trdimo z vso gotovostjo, ker vemo, da tudi na te| razpravi ne bo možio dokazati vsega. Ali že to, kar pride na dan, bo zadoščalo, da dobimo popolno sliko. Imena teh pošten|akov, ki so že skoraj leto dni v preiskovalnem zaporu, so: Tomaž Gilante, občinski blagajnik, Lino Privil-legio in Fran Blgatto, računska uradnika, upokojeni občinski kancelist Horak (ki je bival v Trstu in |e bil tam tudi aretiran), potem pomožni uradniki Lino Qnarantotto, Karali Descovich, Attiiio Juch, Guido Negri, in vpokojeni občinski ravnatelj Jakob Fili-nich. Istotako pride pred poroto bivši ob činski kancelist Viktor Vittor', ki pa se nahaja na svobodi. Ta poslednji je bil — ka kor se morda čitatelji Še spominjajo — ob sojen v 6 tednov strogega zapora radi krive izpovedbe pred sodnikom v prilog znanemu, tudi že v 14 mesecev ječe obsojenemu občinskemu tajniku d.ru Pa I i sca. R-pi že prestane kazni in z ozirora na njegovo visoko starost so Vittorija pustili na svobodi. Poznanih okolo 50 prič in 2 izvedenca v računski stroki. Tfc proces obeta? blri tem zanimlveji, ker pojdejo Iz Pule cele družbe kakor — poslušalci. O malverzacijah vsacega posamlčnika smo že pisali na tem mestu, kolikor je bi:o to sploh dopustno. Utotako bomo poročali o poteku in iz du tega za naše istrske razmere vs^kako sen zacijonalnega procesa. Domače vesti. Proporcionalni volilni zistem. — Kakor znano in kakor smo še nedavno temu naglašall v tem listu, smo mi odločni jristaŠi proporcijo na I nega volilnega zistema kakor najpravičnejega, najUberalneJega in najdemokratičneiega. Po tem zlstemu |e izključeno vsako majoriziranje, vsako absolutno gospoditvo večine, ki včasih nadkril|uje struje manjšine morda ie za malo glasov To prednost proporcionalnega volilnega zistema nam nazorno kafe vspeh občinsk h volitev v Dunajskem Novemmestu, ki so se vršile te dni. V četrtem raz.edu |e bito 4761 volilcev, oddanih pa 4584 oziroma 4299 «l?sov, ker jih je bilo 259 razveljavljenih. Volilni kvocijent Je bil 391. Sccijalni derao-cratje so dobili na 2180 dobljenih glasov 5 mandatov, nemški nacijo nalci na 1228 tri mandate, krščanski socijalci na 896 glasov 2 mandata. Tako so vse tri glavne stroje prišle do primernega zastopstva. To je pravično in tudi koristno, ker je na ta način zagotovljena primerna kontrola na vsako javno upravo. Da ni bil uveden proporcijo-iaini volilni zistem, bi bila morda prišla v tem razredu le ena struja do veljave, a drugI dve struji — da si morda le za malenkost šibkeji — bi biil ostali brez vsacega zastopstva. A to bi bilo v prvo krivica za ti dve stru'l, a v dru»o le na škodo Javnih interesov. Ie teh tehtnih razlogov smo mi tako odločni pristaši proporcionalnega volilnega zistema. Da imamo v Trstu proporcijonalni volilni zistem, bi naše občinsko zastopstvo nudilo vse drugačno sliko in te| primerno bi bila drugačna tudi naša občinska uprava. Slovenskim trgovcem. (Pismo in Celja.) Znano je vsakemu človeku, da sta trgovina in obrt glavna fiktorja vsacega naroda. Narodi, ki so brez več|ih podjetij, ne morejo upati mnogo na boljšo bodočnost. Tudi mi Slovenci smo v tem oziru še premalo organizirani in veliko premalo podjetni. Veliko Je premcžnlh in izobraženih moči med nami; k^ub temu pa nimamo tiste prave energične moči v sebi, da bi stavili svoje imet|e v večje podjetje, ki bi gotovo neslo več, nego navadni obrati. To je ravno tista krivda, ki nam mnogo škodi. Marsikateri se izgovarja, da Je danes prevelika konkurenca, da bi se tamoglo kak izdelek dobro uvesti na novo. Toda po mojem je to čisto navaden izgovor jlahega človeka. Zakaj pa, ako je prišel od bog vedi Kje kak nemški aH člfutski agent k nam na Štajersko, Kranjsko ali Primorsko, povsod napravlja dobre kupčije, in tekom par let Je že predmet tako uveden, da trgovec, bodi v mestu, ali na deželi, soloh ne more biti brez dotičnega blaga! Mt Slo venci oa mirno gledamo, kako si tujci znajo pomagati v gmotnem stanju na svoja stališča. Danes že imamo celo razne špecerijske in kemijske predmete, ki celo naravnost predpisujejo cene našemu trgovcu, sako sme prodajati; tovarnarji pa si polnijo žepe z ogromnimi dobički, trgovci pa ne služfjo zraven niti 5°/#. Kdo pa je temu kriv? Mi jami, ki puščamo, da prodira od vseh strani naš sovražnik v naše dežele, mi pa držimo navskriž roke, ter podpiramo tujce, da nas ložje tepejo! Vzemimo to tudi z drugega stališča. Koliko |e delavcev naših roiakov, ki služijo kruh v potu obraza v tujih krajih, v PODLISTEK. „Maškerada". Komedija v 4 dejanjih. Spisal L. F u 1 d a. K nocojšnji premijeri v tržaškem slovenskem gledališču. Kdor raisB, da se pod naslovom .Ma-Skarade" skriva kaka banalna burkasta neumnost, se nocoj precej zmoti. Komedi|a „MaŠkerada" Ima popolnoma drug namen, nego trenotno zabavo občinstvo. Spisal |o je dramatik, ki slovi po vsem svetu kot izredno fin in duhovit satirik. Poleg Gerharta Hauptmanna, Hermana Sudermanna, se čisla ime Ludovika Fulde. Na našem odru |e do-sedaj bilo Fuldovo ime neznano, in kolikor se SDominjam, se ni še na tržaškem odru upričo rila niti ena nlegovih iger. Z „MaŠkerado" torej pride na naš oder nov pisatelj, eden med onimi, ki so največ delovaii na to, da si je .moderna stroja* priborila pota do največjih gledališč. Fulda spada med one bojevnike, ki so si zapisali na svoj literarni prapor besedo .resnica". Kakor Sndermann v svoji — tudi pri aas lepo uspeli drami .Čast", — razpravlja zelo aktualno vprašanje o časti posameznik, tako razpravlja Fulda v „M škeradj" o drugi važni temi in ta tema je hinavstvo. Iskal ie svoje junake Fulda ne med preprostim ljud stvom, temveč med najvišjim pruskim uredništvom. Razkrinkal je javno moralo, pokazal odprto rano, toda pokazat Je tudi zdravilo, s katerim se more ozdravit! ta rana. Strgal je maske z obrazov svojih hinavcev. Zato je radi nazvai svojo komedijo „Ma&erada". Ta1 beseda se sicer ne spornihja v igri, toda tujih tovarnah; tam zaslužijo, tam ga tudi puščajo, na stara leta pa prihajajo nazaj v lastno domovino, br z moči in denarja. Ako pa imamo domača podjetja, domače delavce, ostaje tudi zasluženi denar med nami doma! Poglejmo naš j Kolinsko tovarno v Ljubljani. Gotovo ima mnogo bridkih izkuienj za se-boj, danes pe ponosno stoji trdno na svojih tleh. Samo po sebi Je umevno, da podjetje procvita po tem, kakoršnl so voditelji. Na-n era v a se tudi v Celju ustanoviti tovarna s del. družbo za pralno milo in vse, v to spadajoče predmete — seveda, ako bod« dovolj zanimanja med trgovskimi krogi — Tovarna, ki Jo nameravajo zopet otvoriti, je ie svoje čase delovala v malem krogu pod i nenom »Pfefc;r". Lastnik te tovarne ni za-mogel delati v večjem obratu, ker ni imel sam dovolj f nancijelnih sredstev za tako poJjttJe, temveč |e moral dražje plačati, tako, da je končno delal le z malim dobičkom, kar se mu ni izplačalo. Končno je opustil tovarno pred enim letom. Ako pa se ustanovi delniška družba, ki bo prav gotovo predvsem zmožna konkurenci stopiti v nasprotje, kupovati surovine iz prve roke, ni misliti na slab v*peh. Ako nas lahko razne tu|e tovarne enakih Izdelkov zalagajo — kar gotovo ne delajo le za zabavo — bomo tem lažje mi cenejše stregli naše trgovce. Sij smo blizu g'avne proge iz Trsta. Zatorej prosim vse cenjene trgovce, ki jih stvar zanima in ki |lm je ležeče na tem, da se trgovstvo še bolje razvije med nami, naj blagovoli vsak prijaviti svoje mnenje ped spodaj označenim naslovom. Pripomniti še moram, da je načrt te tovarne že pripravljen, ter da vsakemu rade volje takoj na vprašan|a odgovarjam. C. A L. poštno ležeče, Ceije. Ciril Metodov ples |e — glede na razmere v katerih živimo —takorezoč edini 9 tem pred pustu, za katerega vlada vseobče zanimanje. Kako tudi ne ? Saj to ni nikaka navadna društvena prireditev v ediil namen, da bi se — plesalo, marveč je to prireditev naj plemenitejšega namena: da prispeva v prijetni zabavi vsa< po svoji moči za našo miljenko — Ciril-Metodovo družbo. Ako kdo, smo dolžni mi Tržačani tej naši dobrotnici hvaležnosti, zato na| se tej prireditvi nihče ne odteguje, temveč na| pribiti v soboto zvečer vse, kar v Trstu in njega okolici slovansko čuti, v .Narodni dom", kjer bo vladalo pravo nekaljeno veselje, ker tam bomo brez razlike stanu In mišljenja: svoji med svojimi! — Zlasti bi bilo želeti, da se občinstvo udeleži te prireditve v čim največjem števiiu v narodnih nošah. Denuncijanti I Društvo „Skala* v Sv. Križu |e priredilo preteklo soboto dobro uspelo veselico s plesom. Med veselico |e stopil eden izmed članov društva na oder ter izpregovoril par besedi. In socijalni de-mokratje so šli takoj denuncirat k orožnikom, češ sa| ni bilo naznanjenega govora na sporedu prireditve. Ti ljudje so res vsega zmežni. Narodna delavska organizacija priredi na puitni torek svoj veliki ples v prostorih „Ndrcdiega doma". Vstopnina K 1. Nadejamo se, da bo uspel ta ples .Nar. del. org." tudi letos, — kakor vsako leto, — izborno. Odbor rojanskega odseka Trž. Sokola izjavlja tem potom, da mu ni čisto aift znanega o kakem odborovom sklepu, da ol se vršna na pustno nedelj) maškarada rojanskega odseka Tiž. Sokola, kakor je naznanjeno v štev. 28. „Eiinostl" z dne 28. t. m. L a v r e n č I č t. Č. starosta. vsakemu bo jasna ta hinavska, licemerna odlična družba in zakaj si je pisatelj izbral ta naslov. Takoj v prvem dejanju spoznamo dve glavni osebi, ki gresta skozi celo igro. Baron Witinghof je odložil svojo diplomatsko službo v inozemstvu, vrnil se Je domov In hoče ostanek svojega življenja posvet'ti blagru svojih bližnjih. Njegov prvi korak |e k neki deklici, kateri oče je on. Mad:>stnl g*eh hoče popraviti s tem, da hoče odslej imeti v hčeri otroka, s katerim ga veže očetovska ljubezen. Njeno mater je ljubil, toda moral jo je zapustiti. Tu pa izve, da njegova hči ni več nedolžna deklica, tera-eč da ima ljubimca in da je to mladi asesor Schellhorn, ki |o sicer ljubi, toda da bi |o poročil, na to niti ne misIL Uboga Marta Hioaer postane naenkrat baronesa, mladi asesor pa mora zapustiti ubogo Marto, da se poroči z bogato baro-neso W.tinghof jvo. Oa seveda niti ne sluti, da je to ista oseba. Zavrgel ie torej svojo Hubezen in ima snub ti bogato baroneso. Brat barona Witinghcfa je aKti ven minister, torej protekdia za karijero tudi ne manjka. Baron Wainghof želi, naj bi si deklica sama izvolila ženina in v trenotku, ko se imata resnično spoznati, padejo krinke z obrazov, dovolj je bilo maškerade in igre, resnica (mora zmagati... I Kako se igra razvija in posamezne prizore izdati, bi bilo z moje strani nekorektno. Dostavljam pa, da Je igra bogata na duhovitih sentencah in izborno črtanih znRča|ih. Občinstvo naj si ogleda to igro nor « tajtl radi ta igra se ne bo več po- , .»a — felibog! Leofr Dragui> j o v te. V Trstn, dne 30. januarja 1915. EDINOST" št. 30. Stran ITI. Opozarjamo ponovno na lepe prireditve šentjakobske Čitalnice. Na pustno nedeljo velezabavna otroška veselica v veliki dvorani „Nar. doma". Začetek ob treh popoldne. Zabava za male in odrastle. Pustno nedeljo zvečer ob 8 v novi krasno okrašeni dvorani „Kons. društva" pri Sv. Jakobu maškiran ples. — Pustni torek popoldne od 0 naprej velika „maškarada* v isti dvorani. Noto draStvo. Naraestništvo |e vzelo ■a znanje pravila novega društva: Podružnice Družbe sv. Grlla In Metoda s sedežem v Kolonji pri Trstu. ObCiii zbor Stare|Sfnslte zveze bivših rednih čianov akad. tehn. društva „Triglav* se bo vršil 1. februarja t. I. ob 4 popo dne v gostilniških prostorih .Narodnega doma* v Maribora s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora, 2. Poročilo odborovo, 3. Volitve, 4. Slučajnosti. Ob 3 30 odborova seja istotam. Slovensko gledališče. Nocoi se bo vršila premijera sijajne in duhovite Fuldove komedije „MAŠKARADA". Ta komedija spada med najboljše proizvode novejše dramatične literature in si Je hipoma osvojila vse velike odre zaradi svoje globoke tendence in moderne ideje. Upati je, da bo obisk tudi dostojen velikega dela in umetnosti. Predstava se ne bo ponavljala In se vrši v abonementu B. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v „Narodnem domu". Tržaška mala kronika. Trst, 29. Januarja. Dvojna nesreča. Ivan Pincin, tramvajski uslužbenec, stanuje s svojimi otroki v ul. dello Scoglfo št. 317, dočim se njegova soproga ne nahala pri njem. Snoči je bil Pincin z doma. ker je bil v službi od 6 do 11 zvečer. Nekako okrog 10 pa so opazil drugi, v hiši stanujoči ljudje, Fran Škerlavaj, Josip Godina in Marko Korjan, da prihaja iz Pfnclnovega stanovanja dim. Ker so bili tudi Pincinovi otroci z doma, so imenovani trije udrli vrata in so videli, da gori postelja, na kateri Je sicer spal eden Piacinovih otrok, ki pa ie bila tedaj prazna. Oni trije so potem pogasili ogenj, preden so prišli gasilci. Ko pa Je prišel Pindn ponoči domov, je povedal, da se je nahajala pod posteljo, ki Je bila popolnoma uničena, večja množina perila in obleke in Je trdil, da trpi 600 K škode. Zavarovan (e Pincin pri neki dunajski zavarovalnici za 4000 K. Pincin je povedal pozneje na vrdelskem policijsem ko-misarijatu, da mu je bil ukraden tudi znesek 200 K, ki ga je imel v nezaklenjenem predalu omare. Zaradi goljufije je bil pred nekaterimi dnevi aretiran v kavarni »Nova York" neki Julij Blažević, kt se je v Trstu izdajal za julija Rossija in Je izvršil celo vrsto golfnfl| Sedaj je dognala preiskala, da je BlaŽevič izvršil tudi v Benetkah večjo tatvino. Usra-del je namreč neki gospej Angeli Mazzuca tori, ki je stanovala v nekem hotelu, svoto 1062 kron. Tatvina na parniku. Nikoli Ivaniću, kuharju na parniku »Trieste", ki je last pa-robrodne družbe „Dalmacije*, |e med vožnjo iz Metkovfća v Trst ukradel nekdo iz ka bine zimsko suknjo, vredno 100 K, strežaju Llviju Soppi pa pištolo. Okradenca sta sumila, da je izvršil tatvino neki potnik po Imenu David Tamburin, ki £e Je vkrcal v Puli in je v Trstu, kakor hitro Je pristal parolk, nemudoma izginil. Tatvino so naznanili policiji, ki |e zasledila in tudi aretirala Tamburina, ki ]e imel na sebi ukradeno suknjo. Izgovarjal se Je, da Je kupil od nekega neznanca zastavnični listek, na katerega je ootem dobil suknjo. O pištoli ni hotel nič vedeti. Izgovor pa mu nI pomagal, kajti vtaknili so ga vzlic temu v luknjo. Zmešalo se jima Je. Marija Iglič, stara 32 let, stanujoča v ul. Chiozza št. 6, Je včeraj popoldne nenadoma zblaznela In je obrnila narobe vso hišo. Morali so poklicati Trevesa, ki Jo orepeljal v opazovalnico. Isto se je zgodilo 34!etni Evellni pl. Berne- ki Je v težkem eplleptičnem napadu udarila svojo lastno mater z neko steklenico po glavi in |o precej hudo ranila. Loterijske Številke, izžrebane dne 29 januarja: Lvov 47 6« 3 12 77 Trst 28 77 45 25 66 Ntr. del. organizacija Delavci SkedčnjJkih plavže*. NDC vas vabi na Javni shod. ki se bo vršil v soboto, 1. februarja ob 7 30 zvečer v ,Go spodarskem društvu" v Srednju. Na tem shodu se bo govorilo o povila nju plač de favcem v plavžin, o skrajšanju delavnega časa po določitih obrtnega reda, o nezadostnih varnostnih odredbah v plavžih ter o c. kr. obrtni oblasti, kt Je, kakor se vidi, popolnoma gluha in se za stvar prav nič ne zmeni, čeravno je to njena dolžnost Zfđfcrjf! Vabljeni ste na drultten shod. ki se bo vr4H danes ob 6 zvečer v društvenih prostorih. Shod je važen, zato pričakujemo obilne udeležbe. Odbornike vseh skupin NDO, zlasti pa mlajše delavce opozarjamo na govorniško šolo, U se otvori jutrif v petek zvečer v dvorani NDO, ul. Sv. Frančišku št. 2. Podružnica NDO v Sv. Križu Je najela društvene prostore, v katerih bo otvorila čitalnico. Priredita bo tudi več predavanj In tako skrbela, da se bodo člani izobraževali. Naloga vsakega zavednega Slo venca in Slovenke v Sv. Križu Je, da pristopi k podružnici. Do sedaj se jih |e vpisalo že precejšnje število. Člani se vpisuje|o v društvenih prostorih, ki bodo odprti vsako nedello od 9. do 12. predpoldne. Posredovalnica dela NDO. Išče se kontorski praktikant, Slovenec, ki mora biti tudi vešč Italijanskega, eventuelno nemškega jezika. Starost od 18 do 20 let Ponudbe posredovalnici dela NDO. Za Kliki Clffl-Metodov p'es so nadalje darovali po K: Fran Resič, Trst 20, Hrvatska čitalnica, Komiža 10. Jurij C^rne, Trst 8, I. Grgurina FrančiĆi 5, Peter Ipavic, učitelj, Sveto 3, Ljudevit Sova, Zagreb 3, J -sip Arko, Z\ greb 10, .Sokol", Voloska Opatija 5. Fr. Re bek, Pazin 5, Kazimir Beltram, Go ica 2 Petar Jinkov.ć. Obrova 4. Ivo Aitičevič, Spi J t 4, dr. Ernest Rekar, Trst 6, Jakob Fmderle, Zamet 5, Siavo Praprotnik, Lokev 6, Ivan Ukmar, Prošek 4, Josip Pelizon, Trst 2. J. Ktrže, Trst 20, I/an Mankoč, Trst 40 Vladimir Kundč, Opatija 4, Albin Puhkić Opatija 2, I. Kopeckl, Zamet 2, ŠUfan Se-gallom, Kanal 4, I/o Sarć, Opuzen 6 Karol Malalan, Opčine 4, I/an Dvornik. Trst 6 Andrel Fait, Oorica 4, kap. Vleko Krajanč ć Cara 2, županstvo občine Dekani 10 F.lip Ivaniševč, Krilo 50, I. M>rič pok. Ivana, Zaton kod Dubrovnika 4, Dragotfn Košir Trst 4, Ljudevit Modič, Trst 6, V»adko Ter novec, Trst 10. Ivan Košmerlf, Trst 4. — Oca. Valentlčeva 2 steklenici likerja, jjca. Ponikvarjeva galanterije, ga. M ra dr Rekarjeva 1 torto in pecivo, g. Antončič F. 1 steklenico slivovke in 1 steklenico brinjevca Nadaljnje darove sprejemata g.a Zinka dr. Ryb£feva, ul. Valdlrivo 11, in g.a Roža dr. Oregorinova, ul. Galattl 20. Vesti iz Goriške, Iz Pliskovice. V nedeljo 26. t. m. Je priredila tukaj. šol. mladina veselico pod vodstvom gosp. nadučitelja. DomaČega občinstva je bila polna Šolska soba. Otruc* so izborno peli In so po želji občinstva nekatere pesmi ponovili. Izvrstno so uprizorili tudi lepo igro. Pohvalnu Je priznat^ da se je gosp. nadučltelj mnogo in uspešno trudil. Ljudstvo Je bilo na lepi veselici prav zadovoljno. Kedaj bo konec ? 1 Že kaka dva du-ceta mladeničev in moških so v Gorici are tirali radi nepremišljenega besedičenja o slovanskih balkanskih državah; pa še vedno le takih, ki sedajo na Umanlce. Tako je Franc Vončina z Ravnice v neki gostilni napil na junaško srečo Srbije, nakar so ga vtaknili v luknjo. In vendar vedo že vrabci na strehah da take stvari so dovoljene le — izvoljenim. Iz Skopega. (Naš napredek. — Volitev Župana.) Dne 19. t. m. imelo je naše, lansko leto na novo oživljeno društvo »Kras* svoj letni občni zbor. Ude ležba je bila povoljna. Icvoljeni so bili: oredsednik Jožef Gulič, podpredsednik Anton Gulič, tajnica v obče znana kot narodno zavedna gospica učit. Živec, blagajnik Lu dovik Živec. — Ker je odbor v dobrih roksh, smemo upati da bo to naše društvo, ki je precej dolgo spalo »spanje pra-V" čnega", vspešno delovalo za napredek n u roda. Poprijelo se Je čitanja naših časopisov z vso vnemo dobro vedoč, da Ie tem poten mu bo omogočena pot na pol|e kulture, kjer se danes bifejo boli — hujše nego kedaj 1 Veselje Je gledati kako se naše ljud stvo bolj in bolj zaveda in s kako vnemo Čita 1 O tem priča dejstvo da so v društvu, kakor vsakdanje čitateljice, ženice, ki so preživele dobo poleja. Pričeto se' Je tritif živahno gibanfe za bttžajoče s# volitv^ novega župana. Kakdr t h Alojzij Pooh slovenski urar in zlatar V TBSTU ulica del Rivo St. 26 (na trfru pri S t. Jakrba) Trgovina razne PERUTNINE v bogati izberi. Novi zobozdravnišKi ambulatorij Irst. nI. Campanile št. 15. - Jel 759. Purani, goafce. raoe, pl*6anol Štajerski In domači, pouhard. - DIVJAČINE: zajol. arna. Jerebice, skalne jarebice (kotornl), fazani. čajno maalo In JaJoa. Vse po cfni, da pe ni bati cikake konkurence. ul. Rosaini št. 12 (vogal ul. delle Poste) laboratorij za moderno dentistiko. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2 Izdiranje zob brez holečfn po 2 K. Ordinacijske ure: od 8 đopol. do i pop. In od 3 do 7 mxečer. Ob nedeljah in pnmnikih od g do u. Silvestro Ricci Trst, ul. dell'lMtrla 79 (Zg. Čar bola, Poniano tup) Tovarna cementnih plošč in cevi v veliki izberi. Izvr&ujeto se tla«a'Ska dela. Cene nizka. ■• Celeste Furlani •• Trst, ulica Bel veder e štev. 57 pripore ča cenj, občinstvu avojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. Blago je vf>dno sveže in cen® jako smerne. Poptrež < £ao*i 1» vagai *Hoa 8a«afcatt« TCLFFOa 7947. HTfVIt PTnfTTlI OOODB'^ (®marik»naka). AVTOMOBILI BA POSODO PO ZKBSIZ OK1I. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ t Trstu, v ulici San Nlcold Stev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. In od 51/, do 61/« pop. Sttkltama* - J[osarct namizni, za pivo, likerje Itd. e 8 Da se more popolnoma preurediti trgovina, se vse blago, obvarovano pož^rja v steklarni v ulici Stadion 2 (nasproti Portici di Chiozza) — proda v razprodaji Odlok c. kr. namestništva št. 3888/2/12 z dne 17/1/13. m« Omtvalno posodic, namizno posodj« 1.1, d* - Steklenica je ,Sabinalin'? odlikovan z zlatimi kolajnami v Neapelju, Parizu in Newyorku Sabinalin je najboljše do sedaj pc znano KdraTllo proti belemu toku, nezmožnosti url« nlr&nja, lmpocenol. krvnim nerodnostim In lxoet*nJn menstraaolje in je edino sredstvo, ki takoj in brez bolečin dosega najboljše uspehe ; popolnoma neškodljivo. Sabinalin se dobiva v vseh večjih lekarnah, ako ne. se je obrniti direktno na Slavni zastop kem. farm. Izdelkov, Trst, ulica Pondares 6|lL kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto in diskretno odgovarja. Cena v steklenicah po 6 in 10 kron; v obliki tablet po 4 K. ODVETNIK Dr. JOSIP FERFOLJA je otvori! svojo odvetniško pisarno v Trstu, ul. Molino piccolo št 7, IL - TeL 26-50. UelikaDska zaloga pohištva io fapecari] :: Paolo Gastwirtb :: TBT, bL StmDon it 6 - Telefon Z2-85 (bite iteddlSCa Fenlce) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Ktimii nxr. I '<**•! .. - iiitwM b v ■ M J«-1 - g Stran IV. EDIKOST" St. 29. V Trstu, dne 2S*, januarja 1913. Je družinska sreča odvisna od gospodarja, tako Je blagostanje občine odvisno od župana ; in to zlasti v sedanjem resnem času, kl stavlja velike zahteve do občinskih glavarjev. Želeti bi bilo, da dobimo ca čelo občine moža, ki bo znal zadoičati vsem zahtevam v prid občine, v blagor svojega ljudstva I Zlasti bi bilo misliti na pospeševanje prometa s tujci, ki že sedaj tako radi zahajajo v naše prijazne vasice; to posebno tudi z olepšavo vasi. Kako krasen vtis na-pravlja n. pr. drevored, ki ga Je napravil gosp. Mahne ob cesti na postajo; In čuditi se Je, da prizadeti občini Skopo in Dutovlje ne nadal|u|eta tega drevoreda, ki bi znatno omilil naše ceste. Saj bi bili stroški za to napravo le mali v primeri z dohodki, ki Jih do:>aša|o letoviščnlki in bi Jih še,v toliko večji meri, kolikor bi njih število naraslo. Ali ni to velika dobrota, ako morejo kmetje doma In po dobrih cenah prodajati svoje pridelke ? 1 Zlasti, ko nam bodočnost obeta še veliko večjega prometa, ko bode (zgotovljen vodovod, ki gotovo dvigne naše kraje glede gospodarskega blagostanja. Ustanovila se |e neka francoska delniška družba za proizvajanje električne sile, ki bi dajala vsem ob progi ležečim vasicam razsvetljavo, ki ne bo dražja nego ona od petroleja. Vsled teh ugodnosti se tudi cena zemljišč v bližini postaje brezdvomno znatno zviša. In koliko more ob takih ugodnih av-spicijah storiti za blagor občine dober in dalekogleden župan 1 Posnemanja vreden Je v tem obziru župan Dutoveljski gosp. Šuc, ki se poleg tega tudi ob vsaki priliki spominja narodnih potreb, posebno pa naše Šolske družbe. Takih mož nam treba v sedanjem času, ki se poleg druzega zavedajo tudi svoje narodne dolžnosti ter sledijo z vso dušo nasvetu našega pesnika Gregorčiča: Ne le to, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan I Javna ljudska knjižnica v Nabrežini priredi v nedeljo dne 2. februvarja v dvorani restavracije g. Franca Grudna svojo veselico. Po veselici velik cvetličen ples, šaljiva tombola in šaljiva poŠta. Začetek točno ob 5 pop. Vstopnina k veselici 40 stot., sedeži z vstopnino vr.d 80 stot. RnpževMst In nmetnost. Hrvati o „Vedi". Prelistujoč lanski letnik Savremenika sem v 8. Štev. slučajno našel dolg članek Andrije Milčinoviča o Vedi. Značilno zanimanje, ki ga kaže slovensko občinstvo napram takim pojavom, kakor je Veda", Je na vsak način to, da se je ta laskava ocena „Vede" v naših listih naravnost zamolčala. Radi tega se mi je zdelo umestno, da iztaknem nekatere misli, ki jih je napisal o „Vedi" Milčlnovič v najimenitnejši hrvatski reviji Savremeniku. Najprej se pritožuje Milčiaovič, da je na Hrvatskem tako malo strokovnih pisateljev in v obče tako malo ljudi, ki bi se pri svoji nadaljni izobrazbi mogli posluževati del, pisanih edinole v hrvatskem jeziku, da je takoj na prvi pogled jasno, da tako strogo strokovni časopis ne more nikomur prinašati koristi, izvzemši morda onemu, ki Ust tiska. „Veda" je že zato zanimiv pojav, ker ni glasilo kakega društva, ne zastopa samo ene stroke in ne goji samo ene znanosti. „Veda" Je po svojem programu in po svojih spisih, ki jih je prinesla v prvem letu, gotovo nadomestilo za dva ali tri naših strokovnih listov. Vsebina „Vede" Je v glavnem dvojna: razprave in večji članki, in na drugem mestu refeiati in preg'edi. V prvem letniku je bilo v vsem 17 razprav od 17 avtorjev in okoli 70 pregledov in beležk od 20 avtorjev. „Veda" ni obična revija za znanost in kulturo, ki bi obsegala in raznašala različne nazore, nastojanja in preglede, marveč se ravna po svojem strogo odrejenem programu : osredotočevati vse stroke znanosti v službi socijalnega in kulturnega razvoja, s posebnim ozlrom na družabne, državnopravne in gospodarske razmere Jugoslovanov. Dostaviti je treba, da se nekateri referati in recenzije odlikujejo po svoji odločnosti in brezobzirnosti. Največjo pažnjo Je „Veda* posvečala znanstveni kritiki na polju prirodoslovne znanosti, narodnega gospodarstva in v obče socijalnih vprašanj. Treba je priznati, da je „Veda" v slovenskem kulturnem življenju mnogo dosegla. Najpomembneje Je, da se more zdržati revija, ki ne vsebuje niti vrste beletristike. To je podjetje lepega števila mož, uglednih slovenskih znanstvenikov in književnikov, ki jim stojita na čelu Ivan Prijatelj in Bogomil Vošnjak. Cena lista je tako nizka, da bi se pač „Vedo" moglo razširiti in da bi se nje položaj mogel učvrstiti med vsemi sloji." To, kar pa sedaj pravi g. Milčinovič o „Vedi", Je nekaj, kar bi bilo zelo važno za pripravljanje kulturnega edlnstva med Jugoslovani. „Zdi se mi, da so ustanovniki „Vede" od samega početka mislilili na to, da caj ii slovenske „Vede" postane jugoslovanska „Veda". Tudi Savremenik želi, da bi se „Veda" pretvorila v Čisto revijo ne samo za Slovence, ampak za ves slovanski jug. To bi bilo v času, ko je jugoslovansko vprašanje eden glavnih problemov, velik, važen korak. Slovenci bi mogli biti v tem slučaju ponosni, da so oni Hrvatom in Srbom kazali pot. DAROVI. — Za vrdelski otroški vrtec Je daroval g. Andrej Pfrič 10 K. Srčna hvala! — Za dečka, kl ga je na Korzu povozil tramvaj: I. L 2 K, V. Zalaznik 1 K. — Hvala in prosimo še nadaljnih darov. Listnica uredništva. Več čitateljev „Edinosti": Vaš dopis smo odstopili upravi lista. Dopisniku Iz Pule. Prosimo Vas. |#ntiQA za def tlo, bres orodja, samec ali oženjen IVUVdU brez ctrok, kovanje konj in kmet jakega orodja, dobi tikoj stalno olnžbo. Ponudbe pod itev. 229 na inseratni oddelek Edinosti. 229 RnennH Pri dobri ®0<3, potuje v Bolijo in UUO|IUKIy *eli na pot spremljevalko Slovento, prijetne zunanjosti in lepega vedenja. PonndSe do sobote, 1. februarja na inseratni oddelek Edinosti pod „Bolgarija". 236 Odda se meblirana ecbica, Farneto 44, mezanin, vrata 20. 232 IR loton mlad«nlč iI5e alnibo učenca v trgovini I v) ID 11911 jestvin. Ponudbe pod „Mladenič" na inseratni oddelek Edinosti. 233 Velikanski ples ^ri« v nI. Carradori 18. Začetek ob b in trsja do 3 po-polnoči. Vabljene so vse slovenske gospodične in slovenski m'aden či, ki imajo dobro notico za ples. Priporočam se za obilno udeležbo. Hinko Kos-č. 225 |ZXom vsak dan od 800-1000 htrov pastemi-lobolll ranega mleka. Naslov „Latteria" restante Giuseppina Trat 5. poste 189 If salti nielf a posodje, popolno, iz aluminija, za IVUninjSIIO K 35—, želeinina, ee prod* ja al. Caserma 14. Umberto Oeca. 2^13 Soba se odda. Ulica Geppa 9, vrata 11. 214 lfnQ+imi M mft5kerade, novi, sijajni, se poso-IVU9IIIVII jujejo po makih cenah. Ulica Chiozza it 9, L desno. 2*6 V Podgrad in okolico. Vsem svojim dobrim prijateljem In znancem, katerih ml nI bilo mogoče osebno pozdraviti ob priliki mojega odhoda lz Podgrada, kličem: Z Bogom t 2)r. Tomo 7$ilek z družino. JAVNA ZAHVALA. Povodom preselitve gosp. občinskega zdravnika dr. TOMO BLLEKA in njegove cenjene družine iz Podgrada v Matulje, smatra si podpisani za dolžnost, v svojem in v imenu svoje družine, za vse dobrote, katere so bile storjene meni in moji družini (dolgotrajne bolezni L t. d.) s strani gospoda dr.a BLLEKA in njegove velespoštovane gospe soproge in katerih mi ne bode nikdar mogoče pozabiti, svojo najtoplejšo zahvalo izreči. — Gospod or. BLLEK in velespoštovana gospa Marija dr BLLEKOVA, Bog Vama povrni stoterokrat. Na novem mestu pa Vam v svojem in v imenu svoje družine odkritosrčno želim vse najboljše. PODGRAD, 27. januarja 1913. Fran Petrič, c. kr. okrajni gozdar in posestnik. e? Išče se oskrbnika posestim nogradi v GrSjanu Z Vl- oži roma se da v zakup celo posestvo: vila z 8 sobami, vinogradi, sadni in zelenjadni vrtovi. Pojasnila daje in sprejema ponudbe do 6. febr. Ljudska hranilnica v Trstu, ulica Torre bianca 21. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San Jranccsco i9 fizsisi 2, Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jan6l z* pepeln« del« !■ sa ss b«U ksnksrenoe Zaloga pohištva z lastno tapetniSko delavnico. SPECIJALITETA: spalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žimnicnmi, peresni ca mi, zrcalom in mramornatimi plučami vred — iz mahag nijevega. orehovega le*a, amerikanskega oreha, jerenovega. LUIGI FaLCIERI Trst, aliea Fonderia 12, I. nadstropje. 7-1-1-^ Umetniški predmeti kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fanta* zijake opreme in perje za klobuke in mnogo dragih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino Piazza S. Giovanni št 3. UMETNI MaiaMmnlt zosov Izdiranje zobov hm = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuschsr sobssdravnik kance*, sobni tsfeab _TRST — ulloa dali* Ctasrms itev. I3f II. rt Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija Mihelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. mr Zflloža Izdelanih oblek Velika Izbera vsakovrstnih oblek za gospode In detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. ♦ NA OBtiOKE! Zmerne cene! n Adolf Kostoris Trst, nlica S. Giovanni St 16, 1. nad. zraven „Buflet Antom ". — Telefon 251, Kim. II. :: POZOR I 5kladiJ5e se nahaja v I. nad. :: aSBaflBBBEiBBBSBBia [l Ljudska urarna [j \[ B0Q0MIL PIM0 g II Trst, ulica Vincenzo Bellini St 13 |i (lasprati ceitre st. i*im ioteii) f | Bogat Izbor ^ ar, verižic, orratnih || verižic, uhanov, pr-stanOT, zapestnic Itd. Konkurenčne cene. ilHEaEaEaaHE3iaiiiaiaHBQi Hans Scheidler = zobotehnlk = Dl Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. 574 Trst, Piazza C. Goldonl it DL Anton ■ Simunič Trst, via deli'Istria 72 (Čarbola Zgornja) priporoča cen j. občinstvn svojo aOSTIX.NO „ALBA" Toči se pristno dalmatirsko črno vino, opol in belo, pelinovec in maršala, sss Gorka in mrzla jedila. * Prodajalnica ur In dragocenosti * G. Buclier (ex drug Dragotina Vefejeta) TKt ffi^' COKO St 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in meni a staro zlato in tudi srebro z novimi pre&neti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. .DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE., Slovensko šivilja se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št. 13. Trst --pritličje.-- *e[|«p tu Of P« nfojn iu»«p«u •4 10*14 ■MflBuv i| »WM t(aisps| '(•a»y**I*8 1« —mn) 't W9!d s 1« 'JLSHJL sneuufJJ aa^rat^o nmauAvp M Zaloga oglja in drva Masslmlllano Glacomelli Trst - ul. Valdlrlvojt. 84 - Trst Bukovo oglje I. vrste, zdrobljena oglje, koks, premog, drva. 30ftIL!iA H. D. 0. ▼ Trstn, nlica Carradori št 18 a jo vodi g. HINKo te doba vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka m mrzla jedila oo vsakem (uu. Na razpolago več sob za preno8iS3e po n*"!k:b centh. - Pi ipotoča *r> za obilen obisk« ^nton Ercigoj, 7rst ulica G ulia štev. 88. Priporoča alavnemn obČiaatvu svojo pekarno s p-odajo Jestvin In prodajo koloslljal- blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene mmerne, postrežba Svoji k svojim I točna. Svoji k svojim I Prva slovenska mirodilnka v Trstu Rlojz Saletelj uiica Carradori 18, v bl'ilnl gostilne NDO Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-bb nalnih posodah in drugo. M Stavbena mizarska delavnica z veliko zalogo LOPARJEV za peke in slaščičarje. MORETTI & C. Trst, ul. Domenico Rossetti št. 43. Avtorizipan elektrotehniški mehanik Vi^APlA llfifi Trst, ulica delle Poste št. 9. w Ji^e^^FM. H^F MW€mmM---Telefon štev. 362/VIN.--- PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih luci, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov. Bogata zaloga sretlljk in mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseb«n oddelek za popravila v preclzljskl meh nlkl.