M ^^ Četrtek, 17. junija 2004, št. 25, leto IX., ISSN 1408-0484, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2.35 EUR • 36 HRK Demokracija Zmagoslauje koalicije Slovenija Dober izid l\ISi in SDS, ki sta premagali vse tri vladne stranke, LDS z upokojensko stranko in ZL, pomeni, da se nam obeta vroča politična jesen. Tokrat je bil izid 4:3 za koalicijo Slouenija, kar za jesenske volitve u DZ napoveduje velike politične premike. Imeli smo prav POLITIKA "Slikajte me s papežem! SLOUENIJA Geoplin po poti banke SIB? INTERVJU Milan Gregorič Neupravičeni očitki o veliki ogroženosti 9771408049069 Kako hitro je življenje' o morim Med prvimi operaterji na svetu In kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobltelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobllnlk Je tako postal prenosni multlmedijskl pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, Interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij tretja stran Hud poraz eldeesovcev Na naslovnici prejšnje številke Demokracije smo si postavili vprašanje: Ali se bo Liberalna demokracija Slovenije soočila z resnico in porazom že na evropskih volitvah ali pa bomo morali počakati do jeseni? Nedvomno smo postavili pravo vprašanje, saj je bila največja vladna stranka poražena že na tokratnih volitvah. Skratka, imeli smo prav s svojo napovedjo, da je poraz liberalne demokracije samo vprašanje časa. S tem smo dokazali, da smo resna in verodostojna revija, ki bralcem skuša prikazati resnično podobo Slovenije in sveta brez velikih zlaganih zgodb ... Za LDS je poraz nedvomno hud in boleč. Na to kaže dejstvo, da se predsednik vlade in liberalne demokracije Anton Rop v nedeljo zvečer sploh ni prikazal v tiskovnem središču. Iz volilnega štaba stranke se je zlovoljno raje odpravil domov, kot da bi še nadalje odgovarjal na neprijetna novinarska vprašanja. Razlog je očiten. LDS je leta 2000 pod Drnovškom dobila kar 36,21 odstotka volilne podpore, sedaj pa 21,93 odstotka, kar pomeni skoraj petnajstodstotni volilni padec. In namesto pričakovanih najmanj treh poslancev za evropski parlament so dobili samo dva, kar je močno pod njihovimi pričakovanji, saj so ta segala tja do štirih poslanskih mest. In če ne bi njihova lista nastopila skupaj s stranko upokojencev DeSUS (leta 2000 sta ti dve stranki skupaj dobili več kot 41 odstotkov glasov), bi se jim lahko zgodilo celo to, da bi dobili samo en evropski poslanski mandat. Za največjo vladno stranko je še posebej boleče to, da jih je na prvem mestu prehitela Nova Slovenija, na katero so vedno gledali podcenjevalo in jo zmerjali s satelitom Janševe SDS. Na nedeljskih volitvah se je pokazalo, da je LDS premagljiva in da se bliža čas, ko se bo iztekla njihova obsoje-nost na oblast. Ropu, Gabru in drugim eldeesovcem je nedvomno poleg korupcije, arogantnosti, odmikanja od sredine škodovalo tudi odmikanje od nekdanjega predsednika njihove stranke Janeza Drnovška. Vidni član LDS Dimitrij Rupel je zato volilne izide ocenil kot hud padec volilne podpore stranki in to razložil z dejstvom, da je LDS "začela voditi preveč levičarsko politiko oziroma politiko, ki gre preveč v smeri Foru- ma 21". Na drugi strani pa se je Jelko Kacin jezil na Drnovška, ker ni pozval volivcev na volitve. Je pa dejstvo, da niti Drnovšek niti Kučan nista več tako priljubljena, kot sta bila v preteklosti, da bi lahko eldeesu vidno koristila. In ko začne iti voz po klancu navzdol, ga je praktično nemogoče ustaviti. Poleg eldeesa jetranzicijski levici en poslanski mandat prinesla združena lista. Pahor, ki je bil izvoljen s pomočjo prefe-renčnih glasov, je s tem dobil zadoščenje, vendar je kljub temu deloval kot kup nesreče, saj si nikakor ne želi iti v Bruselj. Združena lista je v primerjavi z letom 2000 pridobila dva odstotka volilne podpore -14,17 odstotka, kar kaže na možnost, da bi sčasoma prevzela primat na tranzicijski levici, še posebej če bo liberalna demokracija še naprej vodila tako samomorilsko politiko kot v zadnjem letu in pol. Za neverodostojno, nenačelno politiko je bila kaznovana SLS z 8,44-odstotno volilno podporo, kar ni bilo dovolj za osvojitev poslanskega mesta v evropskem parlamentu. SLS se sooča s krizo identitete. Slednjo skuša njen predsednik Janez Podobnik po novem spet najti v političnem prostoru, ki mu je v prejšnjih letih pogosto obrnila) hrbet. Na to kaže njegova izjava, da so nedeljske volitve izjemen uspeh "slovenskih desnosredinskih političnih strank, vključenih v Evropsko ljudsko stranko, ki so dobile več kot 50 odstotkov". Glavni delež k zmagi sredine in desne sredine sta prispevali NSi in SDS. Prijetno presenečenje nedeljskih volitev je NSi, ki je z nosilcem liste Lojzetom Peterletom presenetila vse, tudi sebe. S 23,47 odstotka volilne podpore je dosegla izjemen izid. Obrestovala se ji je načelna opozicijska drža, veliko glasov pa je prinesel Peterle, ki se je v zadnjih letih uveljavil v Bruslju, zaradi česar se mu ni bilo treba ukvarjati s slovenskimi notranjepolitičnimi obračuni, ki vedno puščajo tudi negativne posledice. Peterleta ljudje prepozavajo kot enega izmed nosilcev Demosa in slovenske osamosvojitve. Ne nazadnje si je pozitivno podobo ustvaril tudi z uspešno ozdravljeno boleznijo in hudomušnimi nastopi. Dober uspeh je dosegla tudi SDS s 17,68 odstotka glasov. Kot kažejo vzporedne volitve, ima stranka še precej rezerve za jesenske volitve, saj njen glavni adut Janez Janša na nedeljskih volitvah ni kandidiral. Za koalicijo Slovenija je osvojitev štirih evroposlanskih mest neverjeten uspeh. S tem sta opozicijski stranki porazili vladajočo koalicijo, kar je nedvoumno sporočilo volivcem, da jeseni obstaja realna možnost za spremembo oblasti. Koalicijo Slovenija zato v naslednjih mesecih čaka težak boj za volilno zmago, saj se vladajoče stranke ne bodo kar tako sprijaznile z odhodom z oblasti. Pričakujemo lahko aktivnejšo vlogo Foruma 21, ki pa se mu bo po robu poskušal postaviti "zbor za republiko", ki naj bi ga sestavljali intelektualci iz krogov Nove revije in širše. Metod Berlec Za LDS je poraz nedvomno hud in boleč. Na to kaže dejstvo, da se predsednik vlade in liberalne demokracije Anton Rop v nedeljo zvečer sploh ni prikazal v tiskovnem središču. Iz volilnega štaba stranke se je zlovoljno raje odpravil domov, kot da bi še nadalje odgovarjal na neprijetna novinarska vprašanja. Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 O kazalo Pasti nacionalnega interesa Vstop v EU je znova odprl vprašanje nacionalnega interesa, ki je bil v slovenski družbi v zadnjih letih že obravnavan. 11 Upor paradržavnemu monarhizmu 12 Zmaga koalicije Slovenija Nedeljske volitve poslank in poslancev v evropski parlament so pokazale, da v slovenskem političnem prostoru prihaja do spremembe razmerja med levico in desnico, ki smo ga bili vajeni zadnja leta. Dober izid NSi in SDS, ki sta premagali vse tri vladne stranke, liberalno demokracijo (LDS), združeno listo (ZL) in DeSUS, pomeni, da se nam obeta vroča politična jesen. 16 18 22 24 31 34 42 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Arhiv Demokracije Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Demokracija • 25/2004 "Slikaj me s papežem" Čas pred volitvami je vedno čas, ko se politiki radi kažejo v družbi vplivnih ljudi. Med bolj zaželenimi osebami so zagotovo cerkveni predstavniki, za katere se zdi, da pri izbiri časovnega termina tovrstnih obiskov v zadnjih letih niso imeli najbolj srečne roke. ieoplin po poti Sil? Lastninjenje Iskre Avtoelektrike Premišljeno EPP-EDU ohranila večino Nogomet z veliko začetnico je mistifikacija realne predstave o nogometu, ki nas popelje v nov svet... Volitve v evropski parlament so v veliki večini evropskih držav bolj kot kar koli drugega zaznamovali porazi vladajočih strank, nizka volilna udeležba in precejšen uspeh evroskeptičnih strank. Sestava parlamenta tako ostaja podobna kot v prejšnjem mandatu, saj bo večino ohranila Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati (EPP-EDU). Zdenki Kidrič Enkratna igra in dogodek večinskega naroda idr. Pogovor z Milanom Gregoričem Slovenija je udejanila pravice, o katerih ni v mednarodnih listinah ne duha ne sluha, to so npr. dvojna volilna pravica, zajamčeno zastopstvo v predstavniških organih, pravica do veta pri normativnem in praktičnem urejanju manjšinskega varstva, razglasitev manjšinskega jezika za uradnega, obvezno učenje italijanščine v predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih ustanovah dvojezičnega območja tudi s strani otrok Korupcija in bogatenje (Stran 8) V korist malih in srednje velikih podjetnikov (Stran 10) Pritožba na ustavno sodišče (Stran 15) Nemške težave (Stran 22) Za vestnost kaznovana (Stran 26) Venera prek Sonca (Stran 28) Antarktični led svari (Stran 30) SNG Drama v novi sezoni (Stran 38) Belo mesto na seznamu (Stran 39) Samostan odprtih vrat in src (Stran 40) Ljubljana, nekdaj bela ... (Stran 44) Zgodovina za vse (Stran 47) Otto nacionale (Stran 55) V začetku julija bo v Izoli živahno (Stran 58) Prvi ljubljanski škof (Stran 62) Dan D (Stran 65) pogovor Ob službo zaradi spoštovanja zakonov Pogovarjali smo se s Petrom Golobom, nekdanjim vicekonzulom v Zagrebu. Na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu ste bili pred dvema letoma pristojni za izdajanje vizumov tujim državljanov za vstop v Slovenijo. Z nadrejenimi ste se sprli, ker niste želeli izdati vizuma makedonski državljanki. Zaradi tega primera ste izgubili službo. Ali to pomeni, da ste bili ob službo zaradi spoštovanja zakona? Tako je. Ob službo sem bil, ker sem nadrejene opozoril, da od mene zahtevajo protipravno ravnanje, s katerim bi prekoračil svoja uradna pooblastila in zagrešil kaznivo dejanje. Slo je za dva primera: v prvem primeru je državni podsekretar Andrej Ster zahteval, naj izdam vizum dvema državljanoma BiH, čeprav za to nisem imel krajevne pristojnosti (izključno pristojno je bilo veleposlaništvo v Sarajevu), v drugem primeru pa je državni podsekretar Andrej Gras-selli zahteval, naj makedonski študentki izdam vizum, čeprav bi morala slednja pridobiti dovoljenje za bivanje, ki ga izda pristojna upravna enota. Z izdajo vizumov bi v prvem primeru neposredno kršil obvezna konzularna navodila, v drugem pa zakon o tujcih. Zahteva Andreja Grassellija je toliko spomejša, ker je bil o protizakonitosti izdaje takšnega vizuma prej pisno obveščen, poleg tega pa je o tem vprašanju že obstajalo obvezno navodilo MNZ. Ster meje nato v pismu veleposlaniku strokovno in osebno diskvalificiral in zahteval moj odpoklic, o čemer sem pisno obvestil zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ministra sem prosil za varstvo, vendar mi je teden dni kasneje izdal odločbo o predčasnem odpoklicu. Sprožil sem delovni spor, višje delovno in socialno sodišče pa je izdalo pravnomočno začasno odredbo, s katero je zadržalo sporno ministrovo odločitev "za čas, dokler traja ta spor o nezakonitosti odločbe o razporeditvi". Vendar minister Rupel te pravnomočne sodne odločbe ni spoštoval. Ker sem v skladu s sodno odločbo še naprej prihajal na delo na veleposlaništvo v Zagrebu in ne v Ljubljano, kot bi si želel minister, mi je odpovedal delovno razmerje. Zatrjujete, da je bilo delovno razmerje z vami pretrgano nezakonito samo zato, ker niste ubogali ukaza iz Ljubljane... To izhaja tako iz pisne dokumentacije kot tudi iz izjav prič, ki jih je že zaslišalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Zlasti iz dokumenta MZZ z dne 29.10. 2001 jasno izhaja, da me minister Rupel ni premestil zaradi "delovnih potreb veleposlaništva", kot zatrjuje v svojem sklepu o razporeditvi, temveč je bila moja razporeditev posledica dejstva, da sem se po mnenju MZZ "neupravičeno skliceval na Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)", namesto da bi se držal "dotedanje konzularne prakse". Takšen očitek je seveda strokovno popolnoma neresen, saj so dolžnost uporabe ZUP v vizumskih postopkih, kot jo izrecno in nedvoumno določa 63. člen zakona o tujcih, potrdili tudi dva urada MNZ in Služba vlade za zakonodajo. Ker sem si torej drznil nadrejene na MZZ opozoriti, da kršijo načelo samostojnosti odločanja iz 12. člena ZUP in da ima to njihovo ravnanje tudi elemente kaznivega dejanja, sem bil šikaniran s premestitvijo in kasneje - zaradi spoštovanja pravnomočne sodne odločbe - še s prekinitvijo delovnega razmerja. Pred časom ste državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve Gregorju Virantu poslali pismo, v katerem ga opozarjate, da javni uslužbenci, ki prijavijo korupcijo, niso učinkovito zavarovani. Kaj bi bilo treba spremeniti za večje varstvo javnih uslužbencev? Zlasti predsednik vlade Rop bi moral zagotoviti, da posamezni ministri izvajajo tisto,kčemur seje vlada zavezalav6. točki 12. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev ter v 22. členu Kazenskopravne in 9. členu Civilnopravne konvencije o korupciji. Ker nekateri ministri teh zavez ne spoštujejo, bi morali za svoje ravnanje politično odgovarjati. Penkov protikorupcijski urad je Ropa že opozoril, da so šikaniranja javnih uslužbencev, kot jih izvajajo nekateri "predstojniki", t. j. ministri, postala množičen pojav! Zato se čudim, da Rop proti takšnim ministrom še vedno ne ukrepa, saj postaja s tem subjektivno soodgovoren za njihovo početje. M. P. Politični bumerang Visoki politiki LDS so po porazu na evropskih volitvah jadikovali, da jim je tri mandate v evropskem parlamentu ukradla nizka volilna udeležba. Čeprav to ne drži v celoti, saj jim treh poslancev ne bi uspelo dobiti niti ob večji volilni udeležbi, lahko ugotovimo, da so se jim nedavni pozivi k bojkotu referenduma o t. i. tehničnem zakonu o "izbrisanih" zdaj vrnili kot bumerang. O »nun:? Orgije Upam, da ne bo kdo naslova te kolumne zamešal s Peterletovimi orglicami, iz katerih so se nekateri še nedavno norčevali. Govorimo o novem "videospotu" hrvaške pevke Severine, ki je svetovni javnosti (nehote) sporočila, da posel obvlada tudi v postelji in ne samo na odru. Očitno se ji je zgodilo nekaj podobnega kot pred meseci pripadnici podmladka LDS, ki je prav tako doživela trenutek slave na internetu, in to s pomočjo "umetniških" fotografij, ki so se znašle na nepravem mestu ob nepravem času. Kaj hočemo - Murphyjevi zakoni delujejo, pa če nam je všeč ali ne. Murphy pa jo je tokrat zagodel največji vladni stranki, ki se je po dolgih letih sedenja na lovorikah prvič soočila z dejstvom, da ni več prva na vasi. Komsomolcem je resno zagodel (in ne samo na orglice) Lojze Peterle, ki so mu nekateri levičarji že pred leti dali partizansko ime Prdonja, čeprav ni jasno zakaj, kajti če smrdi po izpušnih plinih, je to zasluga vladajočih strank, ki le stežka prikrivajo gnilobo v lastnih vrstah. A glej ga, šmenta, Tone Rop in njegovi se kar nočejo sprijazniti, da niso več prvi, ampak še naprej trdijo, da ima LDS največ podpore, čeprav je vprašanje, koliko je k uspehu komsomolske liste prispeval DeSUS. Morda bi bilo o tem dobro vprašati dežurnega anketaija iz Foruma 21 dr. Nika Toša, saj se on še najbolj razume na to, kako z anketami čim več ljudi pripraviti do tega, da volijo "zdrave sile". In če se bodo v največji vladni stranki tisti, ki so kljub vsemu proslavljali, vendarle streznili? Na to rajši ne pomislimo, kajti šok bi bil prevelik. Očitno bi bilo treba angažirati Matjaža Javšnika in Borisa Kobala, da se bo prvi minister Rop spet malo nasmehnil. A po taki senzaciji, kot se je zgodila v nedeljo, bo težko priklicati kakšen nasmeh na usta našim liberalcem. Se Milan Kučan je zadnje čase otožen. V tolažbo mu ostane edino dejstvo, da njegov najboljši sosed Jankovič igra za bolgarsko nogometno reprezentanco... Gašper Blažič SLOVENIJA, moja domovina. Tudi v EVROPI. Spoštovane volivke, spoštovani volivci. i/zid glasovanja na volitvah v Evropski parlament je izjemen uspeh naše stranke. Slovenska demokratska stranka je izboljšala svoj rezultat iz zadnjih državnozborskih volitev ter dobila poslanko in poslanca v Evropskem parlamentu, ki bosta iskreno zastopala interese Slovenije. Zahvaljujem se vsem. ki ste pripomogli k temu uspehu. Pred nami so novi izzi\ i. Pred nami je nova pot. Tudi tokrat jo prehodimo skupaj. Hvala za zaupanje. Janez Janša predsednik SDS Slovenska demokratska stranka i SDS USTVARJAMO SLOVENIJO VREDNOT diktafon "Če bi bil minister za kulturo, bi za evroposlanca podprl nekoga, ki zna igrati na orglice, ker pa sem gospodarski minister, pa..." (Minister Matej Lahovnik razlaga, zakaj na evropskih volitvah ni podprl Lojzeta Peterleta.) "Za mnoge nasprotnike je EP v najboljšem primeru razkošna klepetalnica, najbolj omalovažujoči pa ga označujejo za potujoči cirkus." (Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Er-wan Fouere razlaga, kaj nekaterim Slovencem in Evropejcem pomeni evropski parlament) "Da bi bil kdo res hlod, se mi še ni zgodilo." (Koreograf Željko Božič še ni imel opravka z "lesenimi" plesalci in plesalkami.) "Milijonom dolarjev sem dodal 900 tolarjev - za spoznanje, da bi bilo treba križanega končno sneti, ne snemati." (Sociolog religije dr. Marjan Smrke je, čeprav je predčasno zapustil kinodvorano ob gledanju Kristusovega pasi-jona, prispeval svoj finančni delež za "ponesrečeni" film.) Vi - "Vzporednice lahko potegnemo pri veliki vlogi administracije, ki jo je imela v Beogradu, kot jo ima zdaj v Bruslju." (Poslanec združene liste Feri Horvat se v Evropi počuti kot v stari Jugoslaviji.) "Trenutno si oddihujem od naporne zveze." (Bernardo Jeklin je zakonska zveza pošteno utrudila.) "Borut Pahor nagovarja večji del volilnega telesa, jaz pa se posvečam bolj njegovemu levemu delu." (Aurelio Juri se je med volilno kampanjo preveč nagibal v levo in se na koncu obrisal pod nosom.) "Verjetno je SDS oziroma pomladnim strankam uspelo volivce odvrniti stran od politike." (Ideolog LDS Slavko Gaber kot zagrizen levičar krivdo za vse pripisuje SDS in pomladnim strankam. Tudi za nizko volilno udeležbo.) "Na smučeh sem tekel maraton, a ko sem zagledal grad, sem ostal zazrt vanj, dokler me ni neki policist opozoril, da sem se po klancu odpeljal kakih 300 metrov stran od proge." (Nekdanjega televizijca Mita Trefalta je grajska romantika na Bavarskem tako prevzela, da je kot smučarski tekač krenil s poti.) O Demokracija • 25/2004 zgodbe ■O Predlog za tožbo Pretekli teden je nadzorni svet Zavarovalnice Triglav skupščini delničarjev poslal predlog, naj zavarovalnica v enem mesecu po skupščini (ta bo sklicana med 19. in 24. julijem) proti Nadeždi (Nadi) Klemenčič, nekdanji predsednici uprave, in Milanu Maroltu, nekdanjemu predsedniku nadzornega sveta, vloži odškodninsko tožbo. S tožbo naj delničarji zahtevajo plačilo odškodnine za škodo, ki sta jo povzročila s tem, da sta brez ustreznega sklepa nadzornikov določila izplačilo nagrad za izjemne delovne rezultate predsednici in članom uprave v letih od 1999 do 2002, ta pa je presegala 927,8 milijona tolarjev. Nadzorniki so sprejeli tudi odstopni izjavi dveh članov uprave: Milana Tomaževlča in Vladlmirja Uršiča (člana uprave sta bila tudi v času Klemenčičeve), ki bosta v zavarovalnici ostala zaposlena kot svetovalca uprave. S tem so člani nadzornega sveta sklenili ugotovitve iz posebnega revizijskega poročila, kjer so zunanji revizorji podrobno pregledali osebne prejemke, nagrade, nadomestila, avtorske pogodbe, posojila, ki so bila pod posebnimi pogoji dana članom uprave, ter skladnost poslovanja s pogodbami in predpisi, upoštevati. Od tega so izpostavili nagrajevanje dela uprave in nadzornega sveta, za kar predlagajo odškodninsko tožbo, s katero naj zavarovalnica od navedenih oseb zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki sta jo družbi povzročila s tem, da sta brez ustreznega sklepa nadzornega sveta določila Izplačilo nagrad za izjemne delovne rezultate. Za druge nepravilnosti naj bi nadzorniki na podlagi pravnih mnenj ugotovili, da tožbe ne bi bile smiselne. SIcer pa so kriminalisti marca letos zoper Klemenčičevo in Marolta na državno tožilstvo vložili tudi kazenske ovadbe. Dodajmo, da je Nada Klemenčič še vedno lastnica 1,6 odstotka zavarovalnice ali 91 delnic. Če bi jih prodala, bi zanje po nekaterih podatkih dobila 1,3 milijona evrov. Od ovadb do obtožnice in na koncu pravnomočne sodbe pa je še dolga pot. Tako na strani kazenskega kot pravdnega postopka. Ker doslej v vsem desetletju ni bila pravnomočna še nobena "velika" stvar, je vprašanje, kaj se bo zgodilo v tem primeru. V. K. Slovenija v slabši skupim Ameriški State Department je pretekli teden objavil poročilo o trgovanju z ljudmi. Poročilo našo državo uvršča v drugo (slabšo) skupino držav, ki si prizadevajo izkoreniniti trgovino z belim blagom. State Department v svojem poročilu ugotavlja, da je Slovenija tranzitna država za trgovino z ženskami iz Vzhodne Evrope in Balkana, ki jih prodajajo naprej v Italijo, Španijo, Nizozemsko, Nemčijo, Grčijo in na Portugalsko, obenem pa tudi destinacijska država, kar pomeni, da se v njej v neki meri z ženskami z Vzhoda tudi trguje. State Department ugotavlja, da slovenska vlada ne Izpolnjuje minimalnih standardov za odpravo trgovanja z ljudmi, čeprav naj bi si za to prizadevala, hkrati pa slovenski vladi daje nekaj priporočil za izboljšanje položaja na tem področju. Tako bi morala Slovenija po mnenju priravljavcev poročila Izboljšati zbiranje in obdelovanje podatkov, stalno financirati edino slovensko zavetišče za žrtve, povečati nadzor nad delovnimi dovoljenji "umetniških plesalk" in obratovalnimi dovoljenji klubov ter izvajati nenapovedane inšpekcije objektov, za katere sumi, da so žrtve trgovanja z ljudmi. State Department v svojem večinoma kritičnem poročilu navaja tudi nekaj pozitivnih premikov naše države na tem področju. Tako omenja dobro delo medvladne delovne skupine za boj proti trgovanju z ljudmi, ki skupaj s civilno družbo izdeluje nacionalni akcijski načrt. V pozitivni luči omenja dopolnila h kazenskemu zakoniku, ki še dodatno kriminallzirajo trgovino z ljudmi, Imenovanje posebnih tožilcev, ki se uk- Začasno umaknili zakon Bosta Nada Klemenčič in Milan Marolt Zavarovalnici Triglav res vrnila milijardo tolarjev ali pa je to le pesek v oči javnosti? modrosti tedna "Kaj je bil glavni moto premierovih zgodovinskih besed? - Politika si ne sme prilastiti vloge policije, nadzornih organov, tožilstva in sodstva. Stavek, ki je letel na opozicijo. -?????? Narobe svet, ko bi ta stavek izrekel politični analitik, ki bi imel v mislih vlado kot tako, bi bil povsem utemeljen. Da pa ga pripoveduje prvi mož vlade, ki se postavlja v vlogo branilca demokracije, ki jo bo obvaroval pred močjo prihajajočega totalitarizma opozicije!???" (Sociolog dr. Bernard Nežmah) • •• "... zgodilo se je hudodelstvo in tisti, ki so ga ukazali ali izvršili, so hudodelci. In čeprav imajo pobite še danes za izdajalce, so v resnici sami izdajalci najhujše vrste -izdajalci človečnosti. In ne samo to. S tem ko so v času okupacije zavestno in preračunljivo izrabili stisko slovenskega naroda in sprožili revolucijo, ki je potem izsilila na naših tleh državljansko vojno, so se pregrešili tudi nad lastnim narodom." (Psiholog dr. Hubert Požarnik) varjajo s tovrstnim kriminalom na vsaki od 11 okrožnih enot, primerno nadzorovanje meje in aktivno sodelovanje države v prizadevanjih proti trgovini z ljudmi v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo In Interpola. A. K. polnil k predlogu zakona. A kot smo izvedeli, so bila zavrnjena, In to ne iz vsebinskih razlogov, temveč zaradi tehnične narave oziroma postopka vložitve (slišati je tudi kritike, da je bilo na strani predlagateljev že precej kršitev poslovnika in njegovih določil v dosedanjem postopku oblikovanja in sprejemanja zakona). Opozicijske stranke bi, kot pravijo, rade dosegle, da bi bil primarni cilj zakona o TNP varstvo in ohranitev naravne in kulturne dediščine na območju narodnega parka in le podrejeno temu namenu tudi zagotavljanje razvojnih možnosti prebivalstva v narodnem parku. Kot za zdaj kaže, lahko pričakujemo, da bo TNP zanimiva predvolilna tema. M. P. C Demokracija • Četrtek. 17. junija 2004 V ponedeljek se je začelo 37. redno zasedanje poslank In poslancev državnega zbora, predzadnje vtem mandatu. Na njem naj bi obravnavali tudi predlog zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), a do tega nI prišlo. Opozicija, konkretno Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka, je zahtevala, da se z dnevnega reda junijskega zasedanja zaradi številnih pomislekov druga obravnava zakona umakne. To se je tudi zgodilo. Omenjene opozicijske stranke se ne strinjajo z besedilom zakonskega predloga, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvim podpisanim Dušanom Vučkom In mu je dala zelo luč tudi vlada. Predlagatelji zagotavljajo, daje predlog zakona primerljiv z rešitvami v drugih podobnih narodnih parkih in da so v njem poudarjene specifične rešitve na področju lovstva In gozdarstva, ki veljajo v Sloveniji. Opozicija ni takšnega mnenja, zato je pripravila tudi nekaj svojih do- pro&contra Zlorabljen privilegij Nedavna odločitev državnega sveta, da prvič v svoji razmeroma kratki zgodovini enemu izmed svojih svetnikov, svetniku LDS Branku Kodriču, podeli imuniteto, je v javnosti povzročila veliko razburjenja. Do razburjenja seveda ni prišlo zato, ker je državni svet začel uporabljati prakso državnega zbora, ki imuniteto podeljuje skoraj za vsako neumnost svojih poslancev, ampak zato, ker zanjo ni nobenega pravega ali z zakonom določenega razloga. Zakoni, ki govorijo o poslanski in svetniški imuniteti, pravijo, da se lahko imuniteta poslancu ah državnemu svetniku dodeli v naslednjih primerih: ko gre za kazenske ovadbe, povezane z njegovimi besedami ali mislimi, izrečenimi na seji državnega zbora ali državnega sveta; ko bi poslancu ali državnemu svetniku zaradi očitanega mu kaznivega dejanja grozilo priprtje ali ko je že priprt; ko gre za kaznivo dejanje, za katerega predpisana zaporna kazen ni višja od petih let zapora. V primeru Kodriča, ki mu Okrožno državno tem je zagotovo državni zbor (ah bolje njegova večina), ki je vzadnjih letih poslansko imuniteto delila kot za stavo. Samo Zmago Jelinčič Plemeniti jo je od leta 1992, odkar je poslanec, dobil več kot 15-krat, pri čemer skoraj v nobenem primeru ni šlo za besede, ki bi jih Jelinčič izrekel v parlamentu, ampak večinoma za i' Če hočemo uspeti,je najpomembnejše, da postanemo zares demokratična in pravna država. Problem je tudi korupcija, po kateri smo na različnih svetovnih lestvicah na 25. ali 30. mestu," je v pogovoru za poslovni tednik ta teden dejal dr. Peter Kraljic, zaposlen v svetovno znani svetovalni družbi Mc Kinsey. Opo- Korupcija in bogatenje čice novodobnih bogatašev na eni strani in siromašenje večine državljanov na drugi. Pri tem je treba poudariti, da je veliko stvari še neraziskanih in neodkritih. Ko iščemo razne povezave, ugotavljamo, da se v državi oblikujejo javnosti večkrat neznane skupine ljudi, ki tako rekoč obvladujejo celoten gospodar- Korupcija je v Sloveniji žal navzoča, zato je treba o njej javno govoriti in jo odkrivati. hujša kazniva dejanja, kot so proizvodnja in promet z orožjem, nasilništ-vo, kraja, napad na drugo osebo ... Prav zaradi primerov, ko nekateri v prostem času povzročajo kazniva dejanja (čeprav naj bi bil poslanec zgled), nato pa se s pomogo lažne poslanske solidarnosti (morebiti jo bodo kdaj potrebovali tudi sami) skrijejo za poslansko imuniteto, so več kot dobrodošla razmišljanja, da se poslanska imuniteta omeji. Del strokovnjakov s tega področja zagovarja stališče, da se podelitev imunitete omeji na zavarovanje poslanca zaradi besed, izrečenih v državnem zboru, medtem ko bi drugi vanjo vključili tudi pri- zoril je še na nedorečeno makroekonomsko politiko, ki ne zagotavlja trdnih razmer za delovanje gospodarstva, gospodarstveniki pa se srečujejo z nenehnim spreminjanjem posameznih parametrov. Prav tako v Sloveniji ne vemo, katera so naša najpomembnejša podjetja, ki jih ne bi smeli prodajati, manjkata nam vizija in strategija, vladajoče stranke pa so se ves čas zanašale le na to, da bo trg vse uredil. Če o tem, da korupcijo imamo in je treba o njej govoriti in jo čim bolj zajeziti, javno govori človek, ki je tudi član Kučanovega Foruma 21, pomeni, da je stvar zelo resna, predvsem pa da opozo- Podelitev imunitete državnemu svetniku Branku Kodriču je bila zloraba tega instituta. tožilstvo v Kopru očita storitev treh kaznivih dejanj: zlorabo uradnega položaja, zlorabo položaja in pravic pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter napeljevanje h kaznivemu dejanju, nobeden od teh pogojev ni bil izpolnjen, zato lahko mirno zapišemo, da je šlo v tem primeru za zlorabo instituta imunitete. Primer Kodriča - sam pravi, da imunitete ni zahteval, po drugi strani pa državnih svetnikov ni niti poskusil "prepričati", naj mu je ne dodelijo - seveda nikakor ni prvi primer zlorabe imunitete. Rekorder pri mere, ko poslancu ali državnemu svetniku zaradi kaznivega dejanja grozi priprtje ah zapor, krajši od pet let. Čeprav so do zdaj propadli vsi poskusi, da bi se takšna razmišljanja vnesla v zakonodajo, bi o njih vendarle veljalo temeljiteje razmisliti. Poslanci in državni svetniki, ki se v prostem času posvečajo kriminalu in nasilju, preprosto ne sodijo v parlament ali državni svet, sicer se nam utegne zgoditi, da bosta parlament in državni svet postala le pribežališče lopovov, kriminalcev in nasilnežev. Aleš Kocjan rila koalicije Slovenija niso iz trte izvita, kot bi to v zadnjem času rad prikazal Anton Rop, predsednik vlade in predsednik ta čas še najmočnejše politične stranke na Slovenskem. Naslednja težava, s katero se soočamo, je dejstvo, da nadzorni sveti pomembnih gospodarskih družb pa tudi drugih javnih podjetij in podjetij v večinski državni lasti svoje vloge ne opravljajo najbolje. Prepletenost vladajoče politike, članov uprave in članov nadzornih svetov je izredno velika. Vse to ustvarja plodna da za korupcijo in bogatenje peš- ski prostor. Niti eden izmed doslej odkritih ljudi pa ni blizu kateri od opozicijskih strank. Prav vsi so člani ah simpatizerji vladajoče elite iz vrst LDS in ZLSD. V te povezave so pogosto vključene tudi nekatere banke, pri katerih posamezniki največkrat začasno "parkirajo" delnice, kupujejo pa jih za ta namen na novo ustanovljene gospodarske družbe, ki so v lasti članov uprav ah članov nadzornih svetov (ali kar obojih hkrati). Kakšna poroštva lahko ti ponujajo bankam za več deset ali stomilijonov tolarjev najetega posojila, lahko samo ugibamo. Verjetno takšna, kot so bila v primeru Zavarovalnice Triglav, ko so člani uprave kupih delnice s posojilom banke, kot poroštvo pa so ji ponudili še ne-kupljene delnice. Tega si navaden državljan ne more privoščiti. Na dlani je torej, da je za tako početje potreben močan politični boter. Ljudje, ki to počnejo, ga imajo. V vladajočih strankah in ne nazadnje v prvem človeku Foruma 21. Dokler bo v Sloveniji tako, bo peščica še bogatejša in večina še siromašnejša. Vida Kocjan O Demokracija • 25/2004 kolumna Pasti nacionalnega interesa Dr. Matej Makarovič Vstop v EU je znova odprt vprašanje nacionalnega interesa, ki je bil v slovenski družbi v zadnjih letih že obravnavan. Žal je bil nacionalni interes v večjem delu teh razprav precej enostransko omejen na ekonomsko sfero, še bolj žalostno pa je, da ga mnogi niso znali razlikovati od egoističnih interesov dela slovenske ekonomske elite. Toda nacionalni interes je prepo-memben pojem, da bi ga lahko prepustili manipulatorjem in naivnežem, ki jim verjamejo. Zato je zdaj vsekakor čas, ko je treba nacionalni interes jasneje opredeliti. Pri tem pa nikakor ne gre za to, da bi morala neka avtoriteta Slovencem povedati, kaj je njihov nacionalni interes. Nacionalni interes si lahko predstavljamo samo kot nekaj, kar se dinamično oblikuje skozi odprto in demokratično razpravo, v katero morajo biti neposredno ali vsaj posredno vključeni praktično vsi družbeni akterji. Na tem mestu zato ne bomo niti poskušali vsebinsko opredeliti slovenskega nacionalnega interesa Opozorili pa bomo na nekatere nevarne pasti, v katere se je ujel del preteklih razprav o slovenskem nacionalnem interesu. Varujte se največjih poznavalcev nacionalnega interesa! Značilna napaka razprav o interesih je prepričanje, ki je sicer v veliki meri vezano na marksistično teoretsko dediščino, da je interes nekaj objektivnega, nekaj, kar posameznik ali pa nacija imata, tudi če se tega ne zavedata. To pa nas nevarno približa ideji avantgarde, ki - na nekakšni kvaziznanstveni podlagi - ve, kaj je dobro za nacijo, tudi če se nacija tega ne zaveda. Ta ideja pa je vsekakor globoko nasprotna ideji demokracije, kajti zakaj bi dajali ljudstvu besedo, če pa ljudstvo ne ve, kaj je njegov interes. Ta logika razmišljanja, ki ji je Kari Popper pripisal dolgo tradicijo od Platona do Marxovega "znanstvenega socializma", je žal v veliki meri navzoča še danes. Pomislimo samo na težnje po omejevanju parlamentarnih razprav in referendumskega odločanja. Pomislimo na tendence po "znanstvenem" vodenju države, ki se skrivajo za frazami o tem, da morajo državo voditi "strokovnjaki". Danes slovensko državo dejansko skoraj v celoti upravljajo politiki in politično nastavljeni birokrati, problem pa je, da ti ljudje zase mislijo, da so strokovnjaki, svoje nasprotnike pa diskvalificirajo kot nestrokovno-politične. Druga očitna past, v katero se je ujel velik del slovenske razprave o nacionalnem interesu, je nezmožnost razlikovanja nacionalnega interesa od specifičnih interesov močnih posameznikov, skupin in organizacij. Ironično in hkrati zgovorno je, daje največji del dosedanjih razprav o nacionalnem interesu zadeval prav področje ekonomije, kjer so zasebni interesi najmočnejši. Prav logika nevidne roke, ki so jo opredelili klasični ekonomisti, namreč temelji na nenamernih blagodejnih učinkih individualnega egoizma. Zato je skrajna hi-pokrizija trditi, da je lastnik slovenskega rodu nekako izvzet iz logike tržnega egoizma in je namesto tega poln altruizma do svojih delavcev, lokalne skupnosti in naravnega okolja. Ekonomski podsistem razume samo jezik denarja. Korporacije, pa naj bodo domače ali tuje, spoštujejo pravice delavcev, če so ti zaradi tega bolj produktivni, sponzorirajo športnike, če jim to prinaša reklamo, in varujejo naravno okolje, če se tako izognejo kaznim. Mercator seveda rad kupuje izdelke domačih proizvajalcev, če ti ceno spustijo do tolikšne mere, da ostajajo na robu preživetja. Čim večji bo njegov monopol na slovenskem trgu, ceneje bo lahko kupoval in draže prodajal - in temu naj bi se menda reklo nacionalni interes. Slovenski menedžerji so sploh znani po svojem "prijaznem" odnosu do slovenskih delavcev: mednarodnoprimerjalna razis- kava je pokazala, da povprečen slovenski menedžer pri sprejemanju odločitev bistveno manj upošteva mnenja in želje svojih delavcev od povprečnega evropskega menedžerja. Zmožnost artikulacije nacionalnega interesa je tesno povezana z zmožnostjo doseganja konsenza. Toda značilen problem slovenske družbe je, da imamo namesto z avtentičnim iskanjem soglasja opravka z nekakšnim kvazikonsenzom, ki je le opravičilo za dominacijo določene politične sile. Tendenco k takšnemu kvazikonsenzualnemu vladanju je mogoče razumeti v kontekstu prevladujoče slovenske politične kulture, ki jo je najprej zaznamovala predvojna katoliška, nato pa komunistična (samoupravna) kor-porativistična tradicija. Obema je bilo v neki meri skupno negativno dojemanje političnih konfliktov, celo kadar so takšni konflikti institucionalizirani z jasno opredeljenimi pravili igre, kot to velja za parlamentarno demokracijo. Posledica takšne vrste korporativizma je bila v slovenski zgodovini politika, v kateri se soglasje namesto z demokratičnim dialogom bolj poskuša dosegati s hegemonijo ene politične opcije in marginali-zacijo ali celo zatiranjem opozicije v imenu potrebe po "enotnosti". To pa nas pripelje do vprašanja razlikovanja med nacionalnim interesom in nacionalnim poenotenjem. Slovenija ni in ne more biti homogena in samozadostna vaška skupnost, temveč lahko funkcionira samo kot kompleksen in izrazito diferenciran sistem. Nacionalni interes moramo iskati v zmožnosti tega sistema, da se z učinkovito koordinacijo med svojimi sestavnimi deli odziva na izzive okolja, ne pa da se v strahu pred izzivi okolja po vsej sili poenoti ali ho-mogenizira. Številne oblike delitev so namreč nujne in so celo del nacionalnega interesa. Jasna diferenciacija med politiko in gospodarstvom je pogoj za demokratično politiko in tržno ekonomijo. Jasna diferenciacija med oblastjo in opozicijo ter med posameznimi vejami oblasti sta pogoja za demokratični nadzor. Šele heterogenost in diferenciacija omogočata dialog in iskanje pristnega konsenza ter s tem dejansko opredeljevanje nacionalnega interesa. Jasna diferenciacija med oblastjo in opozicijo ter med posameznimi vejami oblasti sta pogoja za demokratični nadzor. Šele heterogenost in diferenciacija omogočata dialog in iskanje pristnega konsenza ter s tem dejansko opredeljevanje nacionalnega interesa. Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 O V korist malih in srednjih podjetnikov V začetku meseca se je v državnem zboru s posvetom z naslovom Podjetniška družba - družba prihodnosti predstavila skupina SME Union. Sestavljajo jo poslanci SDS, NSi in SLS, vodi pa jo Miha Brejc. SME Union je gospodarsko združenje podjetnikov malih in srednje velikih podjetij, ki je bilo v Sloveniji ustanovljeno že lani in je del evropskega gospodarskega združenja SME Union, ki deluje v okviru Evropske ljudske stranke (EPP). Skupina si je kot prednostne naloge zadala večje davčne olajšave za podjetnike-začetnike in za delovno intenzivne panoge ter ostrejše obravnavanje plačilne nediscipline, v evropskem parlamentu pa si bodo prizadevali za vnovično preučitev vprašanja prostega pretoka delovne sile v EZ. Janez Janša, predsednik SDS, je dejal, da je delež zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih pri nas bistveno manjši kot v veliki večini držav EZ, zaskrbljiv pa je podatek o številu propadlih malih slovenskih podjetij v zadnjih letih. Velika težava našega gospodarstva je tudi nesorazmerno velik vpliv velikih podjetij na ključne gospodarske odločitve, kar zavira nastajanje fleksibilne, dinamične in odprte gospodarske strukture. Janša pričakuje, da se bo skupina dejavno zavzemala za ustvarjanje ugodnih razmer za razvoj malega In srednjega podjetništva. Ocenil je še, da se v številnih velikih podjetjih prekrivajo funkcije lastnikov in menedžerjev in da ima država v teh podjetjih še vedno prevelik lastniški vpliv. Posledica tega je, da so predstavniki velikega kapitala člani različ- Udeleženci posveta so izrazili mnenje, da lahko desnosredinske stranke v naslednjem mandatu oblikujejo močno koalicijo, ki bo izboljšala položaj malih in srednje velikih podjetij ter celotnega slovenskega gospodarstva. nih vladnih svetov in imajo neposreden dostop do vladajoče strukture, poleg tega pa imajo velik neformalen vpliv, na primer prek Foruma 21 in Gospodarske zbornice Slovenije. Ustanovitev skupine je pozdravil tudi Tomaž Toplak, predsednik SME Union Slovenija in eden od štirih podpredsednikov evropske SME Union. Na posvetu je sodeloval tudi Andrej Ba-juk, predsednik NSi, ki je Izrazil prepričanje, da mora naše gospodarstvo temeljiti na neovirani zasebni pobudi in enakih pravilih za vse, država pa se mora dokončno umakniti iz gospodarstva. Treba je tudi poenostaviti in spremeniti zakonodajo, ki zavira zasebno podjetniško pobudo, država pa mora zagotoviti pravno varnost, odpraviti monopole In zagotoviti konkurenco. Janez Podobnik, predsednik SLS, je dejal, da se v stranki zavzemajo za manjši obseg regulatlve na področju podjetništva, podjetniki se morajo manj ukvarjati z reševanjem birokratskih vprašanj, zavzemajo pa se tudi za dokončanje prestrukturiranja. V. K. Kongres Krščansko-socialnega foruma Minuli četrtek je v Ljubljani potekal 3. kongres Socialdemokratskega krščanskega foruma, ki se je preimenoval v Krščansko-socialni forum, ki deluje v okviru SDS. Na kongresu so izvolili nove člane izvršilnega odbora in nadzorne komisije. Za predsednico je bila Izvoljena Sandra Letica. Na kongresu so bila sprejeta tudi programska izhodišča in resolucija Za sožitje kulturnih, političnih In verskih skupnosti evropskih narodov. Resolucija zaznamuje zgodovinsko prelomnico, 1. maj 2004, ko smo se Slovenci vrnili v tisti politični in kulturni prostor, ki smo ga "zapustili" po 1. svetovni vojni, nato pa se po 2. svetovni vojni od njega celo ogradili. Nadalje je v resoluciji zapisano, da Krščansko-socialni forum ne bo privolil v reduciranje Evrope na samo ekonomske povezave in geografsko bližino, temveč hoče osvetliti kulturno, politično in versko dediščino evropskih narodov ter poudariti tisto, kar smo v skupno evropsko zakladnico dodali ml in naši predniki. V resoluciji so člani foruma med drugim zapisali, da kot enakovredni državljani Slovenije pričakujejo enakopraven dostop do medijskega prostora, predvsem na nacionalni televiziji, kajti le na ta način bodo lahko spodbujali dialog o temah, ki so ključnega pomena za Slovenijo v družini evropskih narodov. "Mednje prav gotovo spada v prvi vrsti krščansko Izročilo, ki je naš prostor po letu 745 odprlo zahodnemu kulturnemu in političnemu vplivu in na Slovenskem pustilo bogate sledove," je zapisano v resoluciji, v kateri opozarjajo, da se kot kristjani 21. stoletja ne moremo sklicevati na hvale vredna dejanja svojih prednikov, ampak moramo po načelih zadnjega koncila stremeti k dialogu s Sabina Letica je bila izvoljena za predsednico Krščansko-socialnega foruma, ki se bo med drugim zavzemal za duhovno in vrednostno rast in razvoj naroda. tistimi sodržavljani, ki zavračajo krščansko izročilo, in z njimi Iskati tiste zgodovinske dogodke, simbole In izročila, ki nas povezujejo, ter na novo osvetliti krščansko Izročilo. Člani Krš-čansko-socialnega foruma so kljub drugačnim svetovnonazorskim usmeritvam prepričani, da je dialog med ljudmi mogoč ne le v Sloveniji, ampak tudi v veliki družini evropskih držav. Zato želijo spodbujati ne le strpnost do drugače mislečih, ampak tudi spoštovanje do njih, kar je ne nazadnje naloga vsakega pravega demokrata in kristjana. Prav zato forum opozarja in bo še naprej opozarjal na vse oblike nestrpnosti In nepravičnosti do šibkejših v družbi, zlasti na problem brezposelnosti, na finančne stiske in stanovanjske probleme mladih družin, na medijske manipulacije in jemanje dobrega imena. Ključni cilj foruma bo še naprej ostal njegovo zavzemanje za spoštovanje, ohranjanje, bogatenje In nadaljevanje oblikovanja slovenske kulture, slovenskega jezika, za duhovno In vrednostno rast in za razvoj slovenskega naroda. M. P. O Demokracija • 25/2004 naslovna zgodba Upor monarhizmu Alternativa Forumu 21? V tedniku Demokracija smo že poročali o posvetu pri predsedniku države Janezu Drnovšku v okviru konvencije o prihodnosti Slovenije. I\la posvetu, kjer so udeleženci v glavnem opozarjali na čedalje očitnejši demokratični deficit v naši državi, je med drugim dr. Tine Hribar opozoril na problematiko odnosa države do civilne družbe, ki je pravzaprav ignoranca in aroganca oblasti do civilnodružbenih pobud, kot so bile na primer Ura evropske resnice za Slovenijo, Majniška izjava, Nekaj je treba storiti in v zadnjem času še Pobuda za šolo po meri človeka, ki so jo tako politiki iz vladajočih strank kot večina medijev okrcali, češ da gre za podaljšano roko Katoliške cerkve, ki naj bi hotela na vsak način uvesti verouk v šole. Povsem drugačen pa je odnos oblastnikov do Foruma 21, saj je njegov pripravljalni sestanek obiskal celo predsednik vlade Anton Rop. Nobenega dvoma ni, da Kučanov Forum 21 presega raven civilne družbe, saj združuje mnoge gospodarstvenike in nosilce kapitala, zaradi česar ima veliko kapitalsko in politično moč, posledično pa povsem drugačen značaj kot civilnodružbene skupine, ki na dogajanje v državi lahko vplivajo kvečjemu z moralno avtoriteto. Da je Forum 21 združenje tranzicijskih velikašev, dokazuje tudi dejstvo, da so v omenjeno organizacijo prisiljeni vstopati tudi gospodarstveniki, ki se ideološko sicer ne ujemajo z Milanom Kučanom, vendar so zaradi gospodarskega preživetja prisiljeni kolaborirati z njim in njegovimi somišljeniki, zaradi česar bo monopol Foruma 21 nad gospodarstvom in civilno družbo postajal čedalje močnejši. Konec minulega tedna je televizijska mreža POP TV v javnost lansirala govorice o domnevni alternativi Forumu 21. Sestavljali naj bi jo predvsem intelektualci in kulturni ustvarjalci iz kroga Nove revije, ki so že doslej aktivno sodelovali v državljanskih pobudah. Šlo naj bi za združenje, ki naj bi se po neuradnih podatkih zbralo na javni tribuni 23. junija, neuradno pa naj bi se imenovalo "zbor za republiko", kar naj bi pomenilo, da se bo predvsem upiralo čedalje očitnejšim monarhističnim težnjam paradržave, ki jo simbolizira Forum 21. Nastanek novega civilnodružbenega foruma je še zavit v tančico skrivnosti, saj so bili na uredništvu Nove revije zelo skopi glede informacij o omenjenem projektu, prav tako tudi nekateri neposredni pobudniki projekta ne dajejo izjav. Vendar to še ne pomeni, da je bila neuradna informacija o novem civilnodružbenem forumu izmišljena novinarska raca. Domnevamo lahko, da bo tokratna akcija neodvisne civilne družbe očitno veliko presenečenje in da ne gre za klasično državljansko pobudo, ki bi jo vladajoča politika s svojim propagandnim medijskim strojem na hitro odpravila, zato o njej njeni morebitni nosilci ne želijo govoriti. Če bo do nove civilnodružbene akcije res prišlo, bo po vsej verjetnosti zaživela še pred prihajajočimi poletnimi dopusti oz. okoli dneva državnosti. Seveda pa bi t. i. zbor za republiko le stežka konkuriral velikanski kapitalski moči Foruma 21. Med imeni, ki naj bi se pojavila v "zboru za republiko", se med drugim omenjajo dr. Dimitrij Rupel, dr. Peter Jambrek, Drago Jančar, dr. Tine Hribar in nekateri drugi, predvsem ljudje iz kroga Nove revije. Dvojna merila in boj na dveh frontah Seveda se lahko vprašamo, zakaj v množici nevladnih organizacij in raznih državljanskih pobud ustanavljati nov forum. Znano je, kako je paradržava sesula vse dosedanje državljanske pobude, ki so razgaljale cesarja, nekatera društva in združenja (npr. Združenje za demokratizacijo javnih glasil, Civilna družba za demokracijo in pravno državo) pa doživljajo medijsko ignoranco. Po drugi strani pa organizacije, kot so Mirovni inštitut, Urad za intervencije, Dostje, Avtonomna cona Molotov in druge levičarske skupine - večinoma jih zaposlujejo boj proti globalizaciji, protinatovska propaganda in razprave o nestrpnosti -, prejemajo precej visoke subvencije s strani države. Zanimivo je, da mediji te organizacije prištevajo k civilni družbi, medtem ko so državljansko pobudo Nekaj je treba storiti označili za podaljšano roko opozicije, da seveda ne govorimo o odnosu do Cerkve, ki ji prav tako odrekajo status civilne družbe in jo imajo za državo v državi; pripisujejo ji torej status, kakršnega je imela med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh komunistična partija. Povsem očitno je, da bo vsaj do jesenskih volitev boj proti monopolu vladajoče elite potekal na dveh frontah: na dnevnopolitični sceni (strokovni svet SDS vs. vlada) in na civilnodružbeni (neodvisna civilna družba vs. paradržava). Ni mogoče izključiti niti morebitnega političnega angažiranja Milana Kučana in Foruma 21 glede na to, da je na evrovolitvah lista Nove Slovenije z nosilcem Lojzetom Peterletom senzacionalno premagala listo LDS in DeSUS. Z nepričakovano zmago Nove Slovenije je v (kvazi)levem bloku vsekakor zavladala velika panika, zato bo v prihodnjih mesecih mogoče pričakovati medijsko strašenje z Bajukovo vlado in še intenzivnejše napade na opozicijo. Zelo pomemben pa bo prispevek civilne družbe oziroma vsaj tistega njenega dela, ki kritično presoja razmere v državi in si prizadeva za spremembe. Gašper Blažič Šlo naj bi za združenje, ki naj bi se po zadnjih podatkih zbralo na javni tribuni 23. junija in naj bi se imenovalo "zbor za republiko", kar naj bi pomenilo, da bi se predvsem upiralo čedalje očitnejšim monarhističnim težnjam paradržave, ki jo simbolizira Forum 21. Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 O v Nedeljske volitve poslank in poslancev v evropski parlament so pokazale, da v slovenskem političnem prostoru prihaja do spremembe razmerja med levico in desnico, ki smo ga bili vajeni zadnja leta. Dober izid Nove Slovenije (NSi) in Slovenske demokratske stranke (SDS), ki sta premagali vse tri vladne stranke, liberalno demokracijo (LDS), združeno listo (ZL) in DeSUS, pomeni, da se nam obeta vroča politična jesen. Tokrat je bil rezultat 4:3 za koalicijo Slovenija. Slednja za držav-nozborske volitve napoveduje povečanje prednosti pred zasledovalci z leve. Zmaga koalicije Slovenija Nekaj dni pred nedeljskimi volitvami so se domala vse politične stranke zavile v molk glede napovedi, koliko mandatov pričakujejo na volitvah. V nobeni stranki si niso upali napovedati, kaj realno pričakujejo, izražali so le svoje želje. Tako so tudi manjše stranke, ki so že od vsega začetka, ko so stopile v predvolilno tekmo, vedele, da z uspehom ne bo nič, samo vljudnostno napovedovale, da si želijo in pričakujejo vsaj en stolček. Večje in v slovenskem političnem prostoru bolj uveljavljene politične stranke, kot so NSi, SLS in ZLSD, so računale na en sedež v ev- ropskem parlamentu, na dva so po-tihoma upali v SDS, medtem ko je bilo s strani največje vladne stranke LDS mogoče slišati napovedi o treh ali celo štirih sedežih. V spominu je ostala ena od izjav predsednika Liberalne demokracije Slovenije Toneta Ropa, da glede na to, da gredo na volitve skupaj z DeSUS, računajo na zasedbo večine od sedmih sedežev, ki so v evropskem parlamentu rezervirani za poslance iz Slovenije. No, Ropove napovedi se niso uresničile, tako kot ne napovedi večine jav-nomnenjskih anket, ki so bile opravljene pred evropskimi volitvami in so tako rekoč vse kazale na uspeh oziroma zmago liste LDS in DeSUS, druge stranke, SDS, NSi, ZL in SLS, pa naj bi dobile po en sedež. Nekatere jav-nomnenjske ankete so nakazovale možnost, da bo največja opozicijska stranka SDS dobila dva mandata, da pa lahko brez mandata ostane SLS. Volitve presenečenj Toliko o predvolilnih napovedih javnomnenjskih anket. Kaj pa je prinesla prava nedeljska anketa? Prinesla je veliko presenečenje, na kar si nihče pred volitvami ni upal niti pomisliti, kaj šele o tem govoriti. Ne LDS, za katero se je v zadnjih dobrih desetih letih zdelo že kar logično, da zmaguje na volitvah, temveč NSi je bila tista, ki je dobila največji odstotek glasov volivk in volivcev. Že izidi vzporednih volitev, ki so bili objavljeni kmalu po zaprtju volišč po Sloveniji, so kazali, da se je lista NSi s prvim nosilcem Lojzetom Peterletom zelo dobro odrezala in dosegla drugo mesto, s tem pa pridobila dva sedeža v evropskem parlamentu. Veselja v taboru stranke ni manjkalo. Se več pa ga je bilo, ko so bili nekaj po 22. uri objavljeni prvi neuradni izidi Republiške volilne komisije, po Nosilec liste SDS je na volišče prišel precej razpoložen, še bolj pa je bil po zaprtju volišč, ko je bil izvoljen v evropski parlament. Demokracija • 25/2004 Udeležba na volitvah je bila skromna, saj je volilo slabih 30 odstotkov volivcev. Kljub temu Slovenija ni pristala na repu v primerjavi z drugimi članicami EU. politika katerih je lista NSi postala zmagovalka evropskih volitev. Uspelo ji je zbrati nekaj manj kot 24 odstotkov glasov volivk in volivcev in s tem prehiteti listo LDS in DeSUS, ld je po neuradnih izidih dosegla nekaj manj kot 22 odstotkov glasov. Za Novo Slovenijo to pomeni, da bodo v evropski parlament poslali dva svoja poslanca, in to Lojzeta Peterleta, nosilca liste in kandidata, ki je izmed vseh 91 kandidatov, ki so se potegovali za mesta v evropskem parlamentu, prejel največ preferenčnih glasov, ter Ljudmilo Novak, drugo na listi. Prav tako dva poslanca bosta v evropskem parlamentu imeli LDS in DeSUS. To bosta nosilec liste Jelko Kacin, ki je med vsemi na listi dobil največ preferenčnih glasov, in Mojca Drčar Murko, ki je zasedala drugo mesto na kandidatni listi. Do stolčka v evropskem parlamentu pa se ni prebil Roman Jakič, saj je listi LDS in DeSUS zmanjkalo glasov za še kakšen mandat, na katerega je, sodeč po napovedih najvišjih predstavnikov stranke, z gotovostjo računala. Tretja po dobljenih glasovih je bila lista SDS. Zbrala je nekaj manj kot 18 odstotkov glasov, kar je bilo dovolj , da sta z njene liste v evropski parlament izvoljena dva poslanca. To sta nosilec liste Miha Brejc, ki je pričakovano dobil tudi največ preferenčnih glasov volivk in volivcev, in druga kandidatka z liste Romana Jordan Cizelj. Ostal je še en stolček. Ta je pripadel ZL. V nasprotju z drugimi listami, kjer so se sedeži razdelili med prva dva na listi, je bil pri ZL izvoljen zadnji na listi - Borut Pahor, ki je dobil Slovenska demokratska stranka je dosegla cilj, na katerega je potihoma upala, to pa sta dva sedeža v evropskem parlamentu. Uspeh je dobra popotnica za jesenske volitve. največ preferenčnih glasov. Praznih rok je ostal nosilec liste Aurelio Juri, ki pa je bil na poraz do neke mere pripravljen, saj so javnomnenjske ankete kazale na to, da je med volivci ZL najbolj priljubljen Borut Pahor. Devet list ostalo praznih rok Od skupaj 13 kandidatnih list jih je tako brez mandata ostalo kar 9. Med njimi je tudi SLS. Slednja je na volitvah doživela največje razočaranje, saj ji ni uspelo dobiti niti enega poslanskega stolčka, čeprav je listo vodil Franci But, nekdanji kmetijski minister, ki je bil eden ključnih slovenskih pogajalcev za vstop v Evropsko unijo, in čeprav je bil na listi tudi predsednik stranke Janez Podobnik, ki naj bi pritegnil še kakšnega volivca več. Stranki je uspelo zbrati le dobrih 8 odstotkov glasov in zato ni dobila nobenega sedeža. Tik za SLS seje uvrstila Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki ji je uspelo zbrati dobrih 5 odstotkov, z dobrimi 4 odstotki ji sledi stranka Slove- nija je naša (SJN), precej nizek volilni izid pa je dosegla lista Stranke mladih Slovenije (SMS) in Zelenih Slovenije, saj ji je uspelo zbrati le nekaj več kot 2 odstotka glasov. Glede na svojo ne-prepoznavnost v slovenskem političnem prostoru pa se je precej dobro odrezala stranka Glas žensk Slovenije (GZS), ki je dosegla dober odstotek glasov. Zadnje štiri stranke - Stranka ekološkega gibanja (SEG), Nacionalna stranka dela (NSD), Stranka slovenskega naroda (SSN) in Demokratska stranka Slovenije (DSS) - pa niso dosegle niti enega odstotka glasov. Veselje v NSi in SDS Če je v nedeljo po objavi sicer neuradnih rezultatov imel kdo razloge za slavje, je bila to prav gotovo koalicija Slovenija. Se posebej to velja za NSi, ki je bila zmagovalka volitev. Premagala je nekaj časa nepremagljivo LDS skupaj z upokojensko stranko, na kar ni računal noben politični analitik. Javnomnenjske ankete so kazale, da bo NSi z gotovostjo dobila en mandat, kaj več pa bolj težko. A dobila je dva. Ključni razlog za njihov uspeh je prav gotovo nosilec liste Lojze Peterle, ki ni prepričal samo volivcev NSi in desnega političnega bloka, temveč je pobiral glasove tudi levim strankam. V Novi Sloveniji so izide volitev pričakali pri Trnovski cerkvi v Ljubljani. Ko so bili znani izidi vzporednih volitev, med zbranimi ni bilo nikogar, ki ne bi slavil "velike zmage" ne glede na to, da vzporedne volitve sploh še niso pokazale, daje NSi na volitah zmagala. In kako so zmago komentirali v vrhu stranke? Da gre za premike v slovenskem političnem prostoru, meni predsednik stranke Andrej Ba-juk. Po besedah Lojzeta Peterleta pa je del uspeha tudi rezultat volilne kampanje, saj so bili edina stranka, ki je svoj uspeh v tako veliki meri gradila na neposrednem stiku z volivci. Tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je skupaj z volilnim štabom in kandidati na izide volitev čakal v enem od ljubljanskih lokalov, meni, da gre za velik premik v slovenskem političnem prostoru. V stranki so zadovoljni, kajti uspelo ji je doseči to, kar si je želela: to sta dva njena sedeža v evropskem parlamentu in skupaj s koalicijsko partnerico NSi večina poslanskih sedežev. Janša je napovedal, da se bo stranka še naprej trudila, da bo trend naraščanja njene priljubljenosti ostal tudi do držav-nozborskih volitev. Nosilec liste SDS Miha Brejc je uspeh stranke pospremil s komentarjem, da je to izid skupnega dela SDS zadnjih let, saj si je stranka zelo prizadevala pokazati, )) ZL je dobila en sedež v evropskem parlamentu; zasedel ga bo Borut Pahor. Šele jeseni pa bo jasno, ali bo res pripravil kovčke in zapustil domače politično prizorišče. k. Očitno bo morala krmariti Zmagovalka evropskih volitev je NSi, ki ji je uspelo premagati že napovedal odhod iz politike, največjo vladno stranko LDS skupaj z njenim satelitom DeSUS. Demokracija • Četrtek. 17. junija 2004 LDS je bila poražena. Izgovarjajo se na nizko volilno udeležbo, za katero je po bese dah nosilca liste Jelka Kacina kriv kar predsednik države, ker ni pozival k volitvam. L/- \ Tako domači kot tuji novinarji so z zanimanjem spremljali izide volitev, in sicer v hotelu Union, kamor so prišli vsi kandidati in vodje političnih strank, razen poražene LDS. .7 kaj je v tej državi narobe in kako bi v stranki ravnali, če bi bili na oblasti. Poražene vladne stranke Povsem drugačno razpoloženje pa je bilo v taborih LDS in SLS. Za prvo lahko rečemo, da je največja po-raženka, kajti ob skupni kandidaturi z DeSUS ji je uspelo dobiti samo dva sedeža. Razočaranja niso skrivali, domala vsi iz vrha stranke so bili redkobesedni in so nizek izid pripisovali nizki volilni udeležbi. Res je, da je bila ta pod pričakovanji, pod 30 odstotki, pa vendar ni rečeno, da bi, če bi bila volilna udeležba večja, na volitvah zmagala LDS. Slednja se bo pač morala sprijazniti z dejstvom, da je imel vsak možnost oddati glas za lis- to, za katero je presodil, da je najboljša; tisti, ki so odšli na volišča, so pač povedali, koga si želijo v evropskem parlamentu. In če že toliko govorijo o nizki volilni udeležbi, bi bilo prav, da se spomnijo zadnjega referenduma, kjer so volivke in volivce pozivali k bojkotu. Sadove so poželi sedaj - na evropskih volitvah. Razočaranje je bilo tudi v taboru SLS. Kako tudi ne, saj stranka ni dobila nobenega sedeža v evropskem parlamentu. Neuspeh stranke dejansko pomeni tudi neuspeh nosilca liste Francija Buta, ki v nedeljo ni mogel skriti razočaranja. V enem od komentarjev je dejal, da če politik ne dobi potrditve, se mora pač umakniti, kar lahko razumemo kot konec njegove politične kariere. Vodstvo stranke se bo torej moralo zamisliti nad volilnim izidom, saj se kljub napovedim, da se bo stranka pod vodstvom novega predsednika Janeza Podobnika pobrala, to ni zgodilo. Do jesenskih volitev bodo morali razmisliti, kakšno politiko bodo ubrali, saj se prav lahko zgodi, da jim ne bo uspelo prestopiti praga v državni zbor. Vidno razočaran Borut Pahor Bolj žalostno kot veselo je bilo tudi v volilnem taboru ZLSD. Stranki je res uspelo dobiti en sedež v evropskem parlamentu, a kaj ko tega ne bo zasedel prvi na listi Aurelio Juri, temveč zadnji z liste Borut Pahor. Volivci in volivke so mu namenili toliko prefe- renčnih glasov, da jih je bilo dovolj za izvolitev. Pahoija, ki je eden izmed kandidatov, ki si najmanj želijo oditi v evropski parlament, je doletelo prav to, pa čeprav se je s prvega mesta na listi umaknil na zadnjega. Po objavi neuradnih izidov je dejal, da bo, če bodo tudi uradni izidi potrdili, da je dobil zadostno število preferenčnih glasov, zapustil domače politične loge in s tem ustregel volivkam in volivcem. Veijetno ne samo njim, temveč vsem tistim, ki si že od vsega začetka želijo, da se Pahor, za katerega velja, da vodi precej umirjeno levičarsko politiko, umakne. Pojavljajo pa se tudi že ugibanja, ali bo Pahor kljub izvolitvi odšel v evropski parlament ali pa bo mesto prepustil komu drugemu. 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 (Št. glasov) 101.688 23,47 % Neuradni izidi evropskih volitev in število sedežev, ki so jih dobile posamezne stranke 95.001 21,93 % 76.596 "17,68 % 61.388 14,17 % 36.552 8,44 % 21.822 5,04 % 17.876 P 4,13 % ll I NSi LDS in DeSUS SDS ZLSD 9.929 2,29 % 5.207 1,20% 2'53„7 2.009 1.369 1.225 | p-1 | 059% | 0^6% | 032 % | 028% 70 m <§& ^ ¿P ^ ^ ^ ^ O sSP c^ Demokracija • 25/2004 periskop Pritožba na ustavno sodišče Predlagatelj referendumske pobude o t. i. izbrisanih Branko Grims je vložil pritožbo na ustavno sodišče, s katero zahteva presojo odločitve državnega zbora, da ne razpiše predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS, ki so imeli na dan 23.12. 1990 in 25. 2.1992 v RS prijavljeno stalno prebivališče. Grims predlaga, da ustavno sodišče ugotovi, da je protipravno in etično nevzdržno, da tisti poslanci, ki so sami povzročili očitno neustavno stanje, s tem da v šestmesečnem roku, ki jim ga je določilo ustavno sodišče za odpravo ugotovljene neustavnosti zakona, niso v zvezi z ugotovljeno neustavnostjo niti začeli zakonodajnega postopka, nato pa so porabili še dodatne štiri mesece za dokončanje druge faze zakonodajnega postopka, sedaj očitajo zavlačevanje zakonodajnega postopka skupini državljanov, ki želi skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi uresničiti svojo ustavno pravico do zakonodajnega referenduma. Nadalje predlaga, da Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovi, da sporni sklep državnega zbora, da ne bo razpisal predhodnega za- konodajnega referenduma z vprašanjem, vsebovanem v pobudi, ki jo je podpisalo več kot 1.250 volivk in volivcev, predstavlja grob in neutemeljen poseg v pravico državljank in državljanov Republike Slovenije do neposrednega odločanja na zakonodajnem referendumu in je zato v nasprotju z 2., 3., 44. in 90. členom Ustave Republike Slovenije. Sodišče naj razveljavi sporni sklep državnega zbora Po Grimsovem mnenju bi moralo ustavno sodišče razveljaviti sporni sklep državnega zbora, sprejet 31. 5.2004, in odločiti, daje razpihovanje sovraštva in nestrpnosti proti Republiki Sloveniji ter vsem njenim državljankam in državljanom z razširjanjem neresnic v tujini o dogajanju v času slovenske osamosvojitve, po katerih naj bi bilo v času osamosvajanja Republike Slovenije slovensko državljanstvo odvzeto 30.000 ljudem, v nasprotju s 63. členom Ustave Republike Slovenije. S tega vidika bi moralo preučiti tudi delovanje Mirovnega inštituta glede informacij, ki so jih po poročanju javnih glasil nekateri njegovi člani posredovali v druge države Evropske unije. Pobudniki za razpis referenduma s prvim podpisanim Grimsom ključni očitek državnega zbora in hkrati temelj sporne odločitve državnega zbora - da gre za "neutemeljeno in zavestno zavlačevanje zakonodajnega postopka in onemogočanje sprejetja zako- na" - v celoti zavračajo, saj pravijo, da ne zdrži resne pravne presoje. Vlada in državni zbor kriva za neustavno stanje V pritožbi so zapišali, daje ustavno sodišče v svoji odločbi, sprejeti 3. 4.2003, naložilo pristojnemu ministrstvu in državnemu zboru, da vsak v okviru svojih pristojnosti odpravi ugotovljeno pravno praznino oziroma neskladje zakona z ustavo, kot rok pa je določilo šest mesecev, zato menijo, da bi bilo pravno korektno, če bi vlada Republike Slovenije pripravila, državni zbor pa sprejel ustrezen zakon za uresničitev odločbe ustavnega sodišča v šestih mesecih, najkasneje pa do začetka oktobra. Državni zbor je zakonodajni postopek o tem zakonu začel šele 16. oktobra 2003, kar pomeni, da je začel zakonodajni postopek šele po preteku roka, do katerega bi moral biti v pravni državi zakon že sprejet in tudi uveljavljen. "To pa nedvoumno dokazuje, da sta vlada in državni zbor sama povzročila neustavno stanje," meni Grims in dodaja, da je zakonodajni postopek do končane druge faze potekal še slabe štiri mesece, kar skupaj znese deset mesecev od sprejetja odločbe ustavnega sodišča do vložitve prve pobude. Zaradi vseh referendumskih pobud je bila do sprejetja sporne odločitve državnega zbora skupaj porabljena samo približno tretjina tistega časa, ki sta ga vlada in državni zbor sama porabila do vložitve prve od referendum- skih pobud. Kljub temu pa si tisti, ki so povzročili neustavno stanje, sedaj jemljejo pravico, da preprečujejo državljankam in državljanom uresničevanje izjemno pomembne ustavno varovane vrednote - pravice do neposrednega sodelovanja pri upravljanju z javnimi zadevami na referendumu oziroma načela suverenosti ljudstva, pravi Grims. O sprenevedanju predlagateljev spornega sklepa državnega zbora priča še zlasti dejstvo, da je prav to ustavno sodišče že ugotovilo v svojih prejšnjih odločbah v zvezi s to problematiko. Ustavno sodišče je namreč že pred več meseci soglasno potrdilo ugotovitev, da je državni zbor sam povzročil neustavno stanje, s tem ko je prekoračil roke, kijih je določilo ustavno sodišče, je zapisano v obrazložitvi pritožbe. Grims je prepričan, daje ustavno sodišče že tedaj prav tako tudi presodilo, da prav zato, ker je državni zbor sam prekršil roke, ki jih je določilo ustavno sodišče, morebitna izvedba referenduma ne more povzročiti nobenih novih negativnih posledic oziroma kršitev. V obrazložitvi spornega sklepa državnega zbora je ta sodba ustavnega sodišča povsem prezrta, še meni Grims. Sicer pa so pobudniki odgovorili tudi na očitke o neprimernosti referendumskega vprašanja. Prepričani so, da zakon brez dvoma dopušča tudi vprašanje, kakršno je postavljeno, in da so pri oblikovanju izhajali iz načel, ki jih je natančno opredelilo ustavno sodišče v svojih dosedanjih odločbah. M. P. Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 politika Vladni predsednik Anton Rop pri papežu. Ali je imel pri tem kaj slabo vest, vesta za zdaj le on in nekateri, ki so se udeležili sporne proslave. Čas pred volitvami je vedno čas, ko se politiki radi kažejo v družbi vplivnih ljudi. Med bolj zaželenimi osebami so zagotovo cerkveni predstavniki, za katere se zdi, da pri izbiri časovnega termina tovrstnih obiskov v zadnjih letih niso imeli najbolj srečne roke. "Slikajte me s papežem Čeprav odnosi med Cerkvijo in državo v Sloveniji nikoli niso bili posebej bleščeči, so visoki politični predstavniki vedno, kadar so se bližale volitve, poskrbeli, da so se na naslovnicah časopisov pojavili v družbi visokih cerkvenih predstavnikov. Pri takšnih obiskih, katerih glavni namen je seveda želja pridobiti nekaj točk pri volilcih, ki se označujejo za verne, ponavadi ni manjkalo prijetnih stiskov rok, visoko donečih besed in trepljanja po ramah, ko pa je bilo obiska konec, so se odnosi znova hitro vrnili na prejšnjo raven. Politiki so pozabili na svoje obljube, cer- kveni predstavniki pa so javnost znova začeli opozarjati na neurejene odnose med Cerkvijo in državo. Že znan scenarij se ponovi Prav tak scenarij, ki sta ga v preteklosti uvedla predvsem Milan Kučan in Janez Drnovšek, ko sta visoke cerkvene predstavnike obiskovala ali sprejemala praviloma tik pred volitvami, smo znova videli med nedavnim obiskom predsednika vlade Antona Ropa, ki je konec maja odšel na uradni obisk k papežu. Kot je že v navadi, sta oba poudarila dobre odnose med Cerkvijo in državo in izrazila pre- pričanje, da se bodo ti, potem ko je bil podpisan t. i. vatikanski sporaum, še izboljšali. Ali bo to res ali se bo ponovila praksa preteklih obiskov, bomo seveda videli, očitno pa je, da je obiskovanje visokih cerkvenih predstavnikov s strani naših politikov tik pred volitvami postalo tako pogosto, da je začelo motiti tudi nekatere posameznike znotraj Cerkve. Tako se eden vplivnejših cerkvenih predstavnikov, profesor moralne teologije dr. Ivan Štuhec, strinja z ugotovitvijo, da je namen takšnih in podobnih obiskov samo predvolilno nabiranje političnih točk "Ljudje v politiki sis- tematično skrbijo za svojo podobo, zato jim pride prav vsaka slika. Slik s papežem, škofi in podobnih je nič koliko," pravi Štuhec. Ali to pomeni, da bi morala biti Cerkev pri izbiri predvsem časovnih terminovprevidnejša? Štuhec pravi da. "Seveda se cerkevni predstojniki ne morejo izogniti nekaterim protokolarnim zadevam. V tem je težava, ker se potem tudi nekaj, kar je obvezno in nujno za udeležbo, spremeni v predvolilno propagando. Dovolj je že, če samo pomislim na papeževe obiske v Sloveniji. Kaj so takrat nekateri počeli in tudi dosegli na račun cerkvene popustljivos- Slovenski politični vrh je do zdaj vedno s pridom izkoriščal povsem nekritično presojo Cerkve pri izbiranju političnih obiskov tik pred volitvami. V Krki trdijo, da se ne Rop ne kdo drug niso smejali nenačrtovanemu delu nastopa Matjaža Javšnika, vendar fotografij ali posnetka, ki bi dokazovali njihove trditve, niso pripravljeni odstopiti. Demokracija • 25/2004 Igralec Matjaž Javšnik pomanjkanje igralskih kvalitet nadomešča s provokativnostjo. politika Dr. Ivan Stuhec, profesor moralne teologije Kdo v Cerkvi odloča o tem, kdaj bo kakšnen visok politični predstavnik obiskal denimo nadškofa? O tem odloča nadškof sam s svojimi najožjimi sodelavci. Kako je z obisom pri papežu? Kdo odloča, koga in kdaj bo sprejel papež? O tem težko sodim, ker se ne spoznam na protokolarne zadeve. Vsekakor pa lahko odigrajo neko vlogo za to ------ pristojne osebe, med drugim veleposlanik države. Sestava zadnjega obiska predsednika vlade Ropa je imela vse sledove aktualnega veleposlanika in Ropovega kabineta. To je seveda vidno z letala. Zdi se, da nekateri politiki visoke cerkvene predstavnike obiskujejo samo pred volitvami, medtem ko jim v vmesnem času niso kaj prida naklonjeni. Se vam ne zdi, da bi morala biti Cerkev previdnejša pri tem, kdaj in koga sprejemajo njeni predstavniki? Točno tako je. In žal se iz ene lekcije v drugo niti nekateri v Cerkvi ničesar ne naučijo. Pri nas še nismo prišli do pravila, da bi v zvezi z uradnim obiskom politika pri cerkvenem dostojanstveniku in obratno takrat tudi z uradnimi stališči povedali vse, kar je v redu, in tudi tisto, kar ni. Neprestano smo v odličnih odnosih, od katerih pa ni nobene koristi. To je čisto navadna hinavščina in nobena diplomacija. Prava diplomacija pove, kaj misli, na diplomatski način. Tudi sam imam te frazeologije čez glavo, ko vidim, kaj se v konkretnih primerih dogaja. Sicer pa je dvoličnost slovenski vzgojni in družbeni problem. Sodelovanje pri tem s strani cerkvenih predstavnikov je slabo za Cerkev in za ljudi. Verjetno bodo morali v Katoliški cerkvi na Slovenskem temeljito premisliti, koga in predvsem kdaj bodo sprejeli, da to ne bo imelo negativnih posledic. ti, nedoslednosti in tudi politične naivnosti. Zal pa se nekateri v Cerkvi iz lekcije v lekcijo ničesar ne naučijo." Krohot v Krki? Takšno kritično stališče Stuheca do nekaterih kolegov pri izbiri obiskov je seveda verjetno tudi posledica domnevnega nedavnega incidenta, ki naj bi si ga bil Rop le dan pred obiskom pri papežu privoščil na proslavi ob 50-letnici Krke. Kot so poročali nekateri mediji, naj bi se bil Rop skupaj z drugimi visokimi predstavniki na proslavi smejal "primitivnim štosom" igralca Matjaža Javšnika, ki seje med svojim nastopom norčeval iz papeža in njegove Parkinsonove bolezni. Kaj natančno se je dogajalo na proslavi, zaradi blokade informacij ni znano, seje pa na takšno pisanje kmalu odzvala Komisija Pravičnost in mir, kije, če slednje drži, najostreje obsodila dvoličnost slovenskega političnega vrha. V Ropovem kabinetu so že dan pozneje odziv komisije označili za pretiran in zapisali, da nikomur niti na misel ne bi prišlo, da bi se smejal na papežev račun. Predsednik vlade naj bi se ob tem nepredvidenem delu programa "tako kot verjetno večina prisotnih ob nepredvideni vsebini programske točke" počutil neprijetno. Čeprav so torej v Ropovem kabinetu zanikali, da bi se kdo smejal Javšniku, pa nekaj vprašanj le meče senco dvoma na njihovo zanikanje. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, zakaj Ropov kabinet novice ni zanikal že takrat, ko so jo objavili mediji, ampak šele nekaj dni po tem, ko se je nanjo ostro odzvala Komisija Pravičnost in mir. So mogoče čakali, da bodo videli, kdo vse je bil priča domnevnemu krohotu? Če prič, ki so to pripravljene povedati javno, ni, potem zadeve seveda ni težko zanikati. Informacijska blokada Zanimivo je tudi to, da v Krki, ki je organizirala celotno predstavo in jo tudi snemala, novinarjem niso pripravljeni odstopiti nikakšnega slikovnega ali videomateriala, ld bi Ropov odziv bodisi potrdil, bodisi zanikal. Ko smo jih namreč pretekli teden povprašali, ali nam lahko odstopijo ne- kaj slik s proslave, so nam najprej odgovorili, naj jim samo povemo, katere slike želimo. Ko smo jim povedali, da bi želeli slike nastopa Matjaža Javšnika in kakšno sliko gosta Antona Ropa, pa je njihova pripravljenost hitro skopnela. Odgovorili so nam, da nam omenjenih "fotografij ne morejo posredovati, ker so izjave, ki so jih zasledili v časopisih, neresnične in se zato ne želijo pojavljati v medijih". Prepričati se niso dali niti potem, ko smo jim dejali, da bi prav slike lahko potrdile njihove trditve. Namesto tega so nam še enkrat zagotovili, da krohotanja Javšnikovim štosom ni bilo (kar nam lahko menda potrdijo tudi drugi gostje - veleposlaniki), mi pa smo ugotovili, da bodo o tem, ali njihove navedbe držijo ali ne, morali presoditi naši bralci sami. Obiski s figo v žepu Glede na vse napisano verjetno javnost nikoli ne bo izvedela, kaj se je v resnici dogajalo na proslavi Krke in ali se je Rop Javšniku res smejal ali ne, kar pa navsezadnje niti ni pomembno. Praksa, ki smo jo večkrat videli v preteklih letih, je, da se slovenski politiki tik pred volitvami radi slikajo z visokimi cerkvenimi predstavniki, kmalu potem pa pozabijo na svoje obljube in začno v odnosih s Cerkvijo delati po starem. Prav to dejstvo pa Cerkev hote ali nehote sili, da v prihodnje njeni predstavniki temeljito premislijo, koga in predvsem kdaj sprejemajo. V nasprotnem primeru se jim lahko zgodi, da postanejo le ena izmed igrač v rokah slovenske dnevne politike. Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 gospodarstvo Na izredni seji, kjer so poslanci razpravljali o korupciji v Sloveniji, je poslanec Janez Janša opozoril tudi na dogajanje v ljubljanski družbi Geo-plin, ki je v skoraj tretjinski državni lasti in posluje z več milijard tolarjev visokim dobičkom - lani ga je bilo na primer v višini 5 milijard tolarjev. Gre za monopolno družbo, ki skrbi za trgovanje in transport zemeljskega plina, v njej pa je 148 zaposlenih. Janša je opozoril predvsem na v preteklih letih večkrat objavljeno zgodbo o lastninjenju nekdanjega družbenega premoženja v tej družbi. Dejal je: "Podobna je zgodba Geoplina. Geoplin morda ni naveden v gradivu, ki smo ga pripravili za sejo. Ga pa vseeno omenjam v tem paketu, ker je podobna zgodba, kako izginja družbeni kapital. Uprava družbe ni posredovala pravih podatkov o kapitalu družbe in pripadajočih rezervah. To bi lahko ugotovila na podlagi otvoritvene bilance. Te ni naredila. Ker ni la. Sklep je podpisal Boris Šuštar kot predsednik nadzornega sveta omenjenega sklada." Janša je opozoril še na to, da se je v procesu nadzora pojavilo isto ime kot v primeru Elana iz Begunj, to je družbe, v katero se je prek SRD prelilo več kot 7 milijard tolarjev davkoplačevalskega denarja. Sicer pa je bilo po računovodskih iz-kazihnadan31. 12.1992-ta datum je bil prelomnica za oceno družbene lastnine v nekdanjih gospodarskih družbah - v Geoplinu za 20 milijonov takratnih mark družbenega premoženja. Če to danes preračunamo v tolarje, bi zneslo več kot 2,5 milijarde tolarjev. Ker so tolikšno družbeno premoženje v Geoplinu odkrili tudi vsi revizorji, družbeni pravo- „ * jj r ..... _ branilec pa je ugotovil, da lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja v Geoplinu ni potekalo skladno s takratnimi zakonskimi predpisi, so na sodišče podali ustrezno kazensko ovadbo. Janša je opozoril, da do danes v tem primeru ni bilo nobene pravnomočne sodbe, postopek pa se vleče že več let. Pri tem je zanimivo, da se je Jože Jeklin, ki je takrat v imenu SRD podpisal strokovno mnenje, da v Geoplinu konec leta 1992 ni bilo nobenega družbenega premoženja, nato kot član uprave zaposlil vtej ljubljanski družbi. Lani pa je postal predsednik uprave družbe Litostroj E.I. Janša je vse to ocenil z besedami: "No, v tem času pa je ta oseba, ki je bila skrbnik procesov ugotavljanja družbenega kapitala, prešla hočeš nočeš na Geoplin v me-nedžersko ekipo. Ampak ta oseba je tudi že zapustila Geoplin in prešla na novo rožico, kjer se odvijajo podobne zadeve. Rezultat je sodni epilog ničla. Primer je še vedno rešljiv, če bo za to obstajala volja, predvsem politična volja in resnost ter odločnost tožilcev in sodišča, da se te stvari preprečijo in postavijo v pravo stanje." Zakon za Geoplin ni veljal O nepravilnostih pri lastninjenju je že pred leti za naš tednik govoril Janez Krnc, namestnik družbene pravobranilke. Dejal je, da je bil že kmalu po letu 1974 v Sloveniji podpisan sporazum o združevanju sred- Uroš Korže, nekdanji direktor Sklada za razvoj, je pri tem, da se premoženje Geoplina ni olastnini-lo skladno z zakonom, imel eno vidnejših vlog. Geoplin zadnja leta dosega izredno visoke dobičke predvsem na račun visokih cen ogrevanja. Županja Danica Simšič bi lahko marsikaj storila, da bi bilo ogrevanje v Ljubljani cenejše, kot je, pa tega ne stori! Aleksander Mervar (LDS), direktor te-Tolatn nekdanji član nadzornega sveta SIB, od lanske jeseni vodi nadzorni svet Geoplina. 2 njegovim imenovanjem se je na predlog vladne kadrovske komisije strinjala tudi vlada. Velike in nedorečene zgodbe o lastninjenju nekdanjega družbenega premoženja se ponavljajo tudi v ljubljanski družbi Geoplin. Tožbe na sodiščih ostajajo nerešene, na pobude družbenega pravobranilca se v vladi ne odzivajo. Namesto tega porabniki toplotne energije plačujejo previsoke račune, vlada pa si prizadeva za odkup lastniških deležev posameznikov. uredila teh opravil v procesu lastninskega preoblikovanja, bi se moralo vse to premoženje prenesti na državo oziroma za to pooblaščeno Slovensko razvojno družbo. Ko so se vsi ti procesi opravljali, se je ta družba imenovala Sklad za razvoj, vodil pa gaje Uroš Korže. Namesto tega se je v upravnem postopku, ki ga je vodil sklad, ugotovilo, da ni družbenega kapita- Janez Možina, predsednik uprave Geoplina, podjetja v skoraj tretjinski državni lasti, ki posluje z velikim dobičkom © Demokracija • 25/2004 gospodarstvo Poslovanje monopolne družbe Geoplin - v milijonih tolarjev stev za oplinjevanje. Šlo je za nepovratna sredstva, ki so se zbirala vse do leta 1990. Največja težava, ki jo vidijo družbeni pravobranilci, pa je v tem, da premoženje Geoplina sploh ni bilo olastninjeno po zakonu. Dejal je, da so leta 1993 po številnih preoblikovanjih ustanovili podjetje Geoplin, pri domnevnem lastninjenju pa so deloma upoštevali porabo plina, ne pa vloženega denarja. Namesto da bi na dan 1. januarja 1993 v družbi naredili otvoritveno bilanco, v kateri bi natančno navedli višino družbenega premoženja, tega niso naredili. V družbi so takrat imeli tudi 3 milijarde tolarjev rezervacij, namenjene pa naj bi bile za ekološke namene, za razliko v cenah in za tržno tveganje. Revizorji so ugotovili, da so bile rezervacije nedopustne in nezakonito oblikovane, v postopku lastninjenja pa bi morali te rezervacije novi lastniki preprosto odkupiti, ne pa da so si zastonj razdelili rezerve preteklih let. Po besedah Janeza Krnca gre za 2,3 milijarde tolarjev, ki jih je država podarila nekaterim družbenikom Geoplina, namesto da bi jih ti plačali. Poleg tega so zaposleni v Geoplinu od leta 1974 do 1990 vsako leto 0,5 odstotka plače namenili za poseben sklad, ki bi se v višini 736 milijonov tolarjev v začetku leta 1993 moral preoblikovati v kapital in ne v rezervacije. Če bi v vodstvu Geoplina to storili, bi zaposleni skladno z zakonom o lastninjenju nekdanjega družbenega premoženja pridobili 6,8-odstotni lastniški delež iz naslova neizplačanih plač. Po besedah Janeza Krnca zaposleni niso pokazali interesa za pridobitev tega lastninskega deleža, saj v zakonitem roku niso vložili nobenega tovrstnega zahtevka. Krnc pravi, da bi na podlagi tega Leto Celotni prihodek Štev. zaposlenih Čisti dobiček 1994 16.364 137 104 1995 16.867 136 317 1996 19.017 143 408 1997 24.342 140 505 1998 22.614 140 707 1999 23.995 142 1.165 2000 42.574 142 5.142 2001 49.797 146 3.365 dejstva morala zakonita lastnica tega deleža postati država, in sicer prek Slovenske razvojne družbe. Vendar se tudi to ni zgodilo. SRD in posredno država oz. vlada doslej tega zahtevka še nista uveljavljali. Poleg tega kljub vsem opravljenim revizijam nihče doslej še ni mogel ugotoviti, kakšna je razlika med višino vloženega denarja in sedanjimi lastniškimi deleži. "Sicer pa bi morala država po zakonu o javnih gospodarskih družbah takoj pridobiti 24,5-odstotni lastniški delež v Geoplinu, 75,5 odstotka podjetja pa bi se moralo lastniniti po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij," meni Krnc. Se ponavlja zgodba SIB? Namesto lastninjenja nekdanjega družbenega premoženja, ki bi bilo izvedeno po zakonu, si vladajoča elita že nekaj časa prizadeva za to, da bi večinsko lastništvo te monopolne družbe prešlo v državno last Tako je vlada pod vodstvom Antona Ropa lani sprejela sklep, da je družba Geoplin javna gospodarska družba ključnega pomena. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, pa je dejal, da dokler bo on imel kaj besede pri tem, lastniki Geoplina ne bodo postali tujci. Nasploh si bodo v vladi prizadevali za odkup lastninskih deležev od drugih lastnikov. Janez Krnc je to vladno odločitev ocenil kot paradoksalno in opozoril na dejstvo, da bi država lahko pridobila še 6,8-odstotni delež Geoplina samo iz naslova prej omenjenih neizplačanih plač zaposlenih. O tem pa v vladi niso pripravljeni razpravljati, razmišljajo le o odkupu lastniških deležev. Janez Krnc pravi, da bi vlada, če bi poslušala nasvete revizorjev in pravobranilstva, lahko prihranila vsaj Podatki kažejo, da se je dobiček družbe Geoplin začel povečevati predvsem po letu 1999. V letu 2000 ga je bilo v višini rekordnih 5 milijard, toliko pa ga je bilo po izjavah Janeza Možine, predsednika uprave, tudi v letu 2003. Pri tem spomnimo, da je vodstvo v članku z naslovom Zemeljski plin je za tretjino cenejši od kurilnih olj, na čigav račun? (nekatera občila so zapisala, da V Geoplinu bijejo plat zvona") ostro protestiralo, ker "trenutno npr. odobrena cena ne pokriva nobenih stroškov 1000 km plinovodnega sistema v Sloveniji in niti stroškov transporta ruskega zemeljskega plina preko Avstrije, vlada pa kljub večmesečnim zagotovilom o uvedbi modela za oblikovanje cen do danes ni storila nič konkretnega, da bi zagotovila nemoteno oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom in da bi zaustavila nadaljnje zmanjševanje premoženja družbe v privatni lasti". Vin I-Bon Rešitev s pomočjo poravnave? Janez Krnc, namestnik družbene pravo-branilke, je dejal, da je prvobranilstvo v začetku tega leta finančnemu, gospodarskemu in okoljskemu ministrstvu predlagalo, da se tožbe, ki jih je na upravnem sodišču zoper Geoplin sprožilo družbeno pravobranilstvo, rešijo s poravnavo. Predlagali so, da se vrednost premoženja, ki ni bilo olastninjeno po zakonu o lastninjenju nekdanjega družbenega premoženja in to zdaj nezakonito pripada drugim družbenikom, prenese na Družbo za upravljanje in svetovanje (naslednico SRD) in s tem posredno na državo. Če bi ministrstva to storila, bi družbeno pravobranilstvo umaknilo vse tožbe zoper družbo Geoplin. Do zdaj ministrstva na predlog poravnave še niso odgovorila. 2,5 milijarde tolarjev, sama pa bi dosegla zastavljeni cilj; večinski lastniški delež družbe Geoplin. Torej ji deleža vtolikšni meri ne bi bilo treba kupovati. Dodajmo, da ima Petrol v lasti 16,5-odstotni delež Geoplina, Salonit Anhovo, Sava Kranj in družba Ekopur deleže v višini od 6 do 7 odstotkov, JP Energetika Ljubljana pa nekaj več kot 5 odstotkov. V rokah drugih 36 družbenikov je 3,2-odstot-ka Geoplina. Glede na vse navedeno se lahko vprašamo, ali se tudi v Geoplinu pripravlja podoben scenarij, kot smo mu bili priče v Slovenski investicijski banki (SIB). Pri tem seveda ne gre za povsem identičen primer, govorimo pa o nakupu deležev. Če si država prizadeva za pridobitev 51-odstotnega lastniškega deleža Geoplina in ji za to manjka še približno 18 odstotkov, je na dlani, da bo ta delež od nekoga odkupila, pri tem pa gladko prezrla najmanj 6,8-odstotni delež, ki bi ga že lahko pridobila na račun neizplačanih plač nekdanjih zaposlenih, da o lastninjenju mimo vseh določil zakona niti ne govorimo. Dodajmo, da je bil lani jeseni za predsednika nadzornega sveta Geoplina imenovan Aleksander Mervar, direktor ljubljanske Termoelektrarne - Toplarne (TE-TOL), v izjavah za javnost pa smo lahko prebrali, da je njegovo imenovanje potrdila tudi vlada na predlog vladne kadrovske komisije. Prav Mervar, član LDS, je bil tudi član nadzornega sveta SIB v času, ko je delnice te družbe za večkratnik vrednosti odkupilo Javno podjetje Energetika in s tem prebivalce prestolnice, posredno pa tudi vse davkoplačevalce oškodovalo za najmanj 3,5 milijarde tolarjev. Vida Kocjan V Geoplinu ima večji lastniški delež tudi Energetika, ki jo vodi Hrvoje Draškovič (ZLSD). Demokracija • Četrtek. 17. junija 2004 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.40 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 8.50 Super punce, sinhronizirana risana serija 9.15 Katka in Orbi Katie and Orbie, sinhronizirana risana serija 9.25 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.35 Časovni stroj, sinhronizirani risani film 10.55 Beyblade, risana serija 11.25 Zenki, sinhronizirana risana serija 11.55 Lepo je biti milijonar, ponovitev 13.00 Resnični svet, dokumentarna oddaja 13.30 Ko pomaga smrt, ameriški film 14.55 Oh, ta osemdeseta, 13. del ameriške humoristične nanizanke 15.25 Na deželi je lepo, 2. sezona, 13. del avstralske nanizanke 16.25 Mestece za vedno, 1. sezona, 10. del ameriške nanizanke 17.15 jamie Oliver v kuhinji, angleška dokumentarna oddaja 18.25 24UR - vreme 18.30 Formula 1, prenos dirke za VN ZDA 21.00 24UR 21.40 Kvartopirci, ameriški film 23.50 Formula 1, povzetek 0.05 Najbolj odbite jedi, dokument, oddaja ^ 1.00 Nočna panorama PONEDELJEK, 21.6.2004 Slovenija 1 TevePika m3 9:20 9.30 10.00 11.00 11.30 12.30 13.00 13.30 15.00 17.30 18.30 19.00 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, pon Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Predah gibanju, gostja: Margareta Doliniek Bubnič, vodi: Jana Debeljak, pon V harmoniji z naravo, pon Sanjska poroka, predporočna mrzlica, pon Pod žldano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, gost: dr. Lojze Medved, pon M - ov plesni 2ur, prvič 6.30 TEDENSKI IZBOR 6.30 UTRIP 6.45 ZRCALO TEDNA 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 IZ POPOTNE TORBE: VODA 9.20 ODDAJA ZA OTROKE 9.35 PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 24/26 10.00 AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAJA, 1/12 10.30 MOJA SOSESKA 12.25 PRVI IN DRUGI 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 OBZORJA DUHA 14.05 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR 15.00 VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 RADOVEDNI TAČEK: ŽAGA (VPS 16.50) 17.00 AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAJA, 12., ZADNJI DEL (VPS 17.00) 17.35 SLON V MESTU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.35) 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) 18.35 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 KLINIKA POD PALMAMI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 2/10 (VPS 20.00) 20.55 SVETOVNI IZZIVI (VPS 20.55) 21.25 OPUS (VPS 21.25) 22,00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 HITLER: VZPON ZLA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 22.50) 0.25 NOČNI IZBOR 0.25 ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 10, ZADNJI DEL 0.55 DNEVNIK, ŠPORT 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) 2.10 SLON V MESTU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA 3.00 SVETOVNI IZZIVI 3.30 OPUS 3.55 FALOT, FRANCOSKI FILM (VPS 04.00) 5.55 INFOKANAL 6.30 INFOKANAL 8.30 TV PRODAJA 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENCI V ITALIJI 10.05 DICKVANDVKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 105/158 10.30 INFOKANAL 10.45 EP V NOGOMETU: RUSIJA - GRČIJA, POSNETEK IZ LOULEJA; (VPS 10.45) PORTUGALSKA • ŠPANIJA, POSNETEK IZ LIZBONE 15.10 ZABAVNI INFOKANAL 16.20 TV PRODAJA 16.50 SKOZI ČAS (VPS 16.55) 17.10 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 106/158 (VPS 17.15) 17.35 SLADKA IRMA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 17.35) 19.55 ZGODOVINA EVROPSKIH PRVENSTEV V NOGOMETU (VPS 19.55) 20.20 COIMBRA: EP V NOGOMETU, FRANCIJA - ŠVICA, PRENOS (VPS 20.00) 22.50 EP V NOGOMETU: ANGLIJA-HRVAŠKA, POSNETEK IZ LIZBONE (VPS 22.50) 0.55 EP V NOGOMETU: FRANCI|A -ŠVICA, POVZETEK TEKME IZ COIMBRE 1.00 VIDEOSPOTNICE (VPS 01.00)^ 1.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 01.30) 2.55 INFOKANAL Kanal A a 9.15 TV prodaja 9.20 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 10.10 Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, 10. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 170. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 65. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Dosjeji X, 9. sezona, 3. del ameriške nanizanke 16.55 Ha!: Napad skritih kamer, humoristična oddaja 17.25 Moj srček, 1. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Da, draga?, 2. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Beg iz L.A., ameriški film ^ 21.50 Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 12. del ameriške hum. nanizanke 22.20 Radijska postaja, 13. del ameriške humoristične nanizanke 22.50 Osbournovi, 1. sezona, 1. del dokumentarne serije 23.20 Moške zadeve, 1. sezona, 3. del ameriške nanizanke ^ Pop TV POP ^¿..TV^J 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 105. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 49. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 44. dela španske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 127. dela brazilske nadaljevanke Na deželi je lepo, 2. sezona, ponovitev 13. dela avstralske nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 128. del brazilske nadaljevanke Moja Sofija, 45. del španske nadaljevanke Klon, 50. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 106. del španske nadaljevanke 24UR ** Sedma nebesa, 7. sezona, 20. del am. nan. // Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 © tv program 21.00 Naša sodnica, 3. sezona, 19. del ameriške nan. 21.55 Samo za ženske, ameriška nadaljevanka, 1 /3 23.10 XXL premiere 23.15 Urgenca, 8. sezona, 8. del ameriške nanizanke 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama TevePika BE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 11.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 11.30 Anet Delphi, reportaža 11.45 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 12.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, pon 12.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Trenja, POP TV, pon 15.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Krylov, pon 18.00 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, gost: dr. Lojze Medved, pon 19.30 Sanjska poroka, predporočna mrzlica, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Zadnji problem čoveške vrste, dokumentarna oddaja 2/4 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Pazi, kamera! POP TV 23.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Karal III v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja ®,25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videaiisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja- zakulisje 13.15 TV prodaja 12.25 SuperNov@ Multi Talents 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videaiisti, glasbene lestvice 14.45 SuperNov@ Multi Talents 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 211. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videaiisti, glasbene lestvice 19.30 Preteklost in sedanjost v knjigah celovške Mohorjeve, reportaža 20.00 Enzo Ferrari, 3. del miniserije 21.00 Beg strelca, ameriški akcijski film, 1999 22.40 KI, športni program 23.40 Goli sezone angleške nogometne lige 00.40 TV prodaja 00.10 Videostrani 11.25 12.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 16.55 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 23.40 1.10 1.10 2.00 2,20 2.50 3.20 4.10 5.05 Slovenija 1 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO jUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 RADOVEDNI TAČEK: ŽAGA 9.15 RISANKA 9.25 MARSUPILAMI, RISANA NANIZANKA, 21/26 9.50 AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAjA, 12, ZADNJI DEL 10.15 SPREHODI V NARAVO: POTONIKE 10.35 SLON V MESTU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAjA_ MIA ŽNIDAR1Č, KONCERT SLOVENSKI MAGAZIN POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OPUS SVETOVNI IZZIVI POTOVKA, PORTRET NEŽE MAURER KLINIKA POD PALMAMI, NEMŠKA NADALjEVANKA, 2/10, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA • BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SONČNICA NA RAMI: LENKA, ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA (VPS 16.50) MLADI VIRTUOZI: VIOLINIST ŽIGA BRANK (VPS 16.55) KNJIGA MENE BRIGA - JEAN PAUL SARTRE: GNUS, PONOVITEV (VPS 17.10) KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: PREJAMSKI GRAD, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT PRIHODNOST SLOVENIJE (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) KUGA NA ZAHODNI FRONTI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) JURIJ, MADŽARSKO-ITALIJANSKA DRAMA (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: PREJAMSKI GRAD, DOKUMENTARNA ODDAjA PRISLUHNIMO TIŠINI PRIHODNOST SLOVENIJE POD ŽAROMETOM INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.45 16.10 17.20 17.50 18.20 18.35 19.00 19.55 20.20 22.50 TOREK, 22.6.2004 1.00 1.30 INFOKANAL GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR DOBER DAN, KOROŠKA DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 106/158 TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL EP V NOGOMETU: FRANCIJA - ŠVICA, POSNETEK IZ COIMBRE; (VPS 11.45) ANGLIJA - HRVAŠKA, POSNETEK IZ LIZBONE ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.25) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 107/158 (VPS 18.40) VNOVIČ V BRIDESHEADU, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 10/11, PONOVITEV (VPS 19.00) ZGODOVINA EVROPSKIH PRVENSTEV V NOGOMETU (VPS 19.55) GUIMARAES: EP V NOGOMETU, ITALIJA - BOLGARIJA, PRENOS (VPS 20.00) EP V NOGOMETU: DANSKA - ŠVEDSKA, POSNETEK IZ PORTA (VPS 22.50) EP V NOGOMETU: [TALIJA - BOLGARIJA, POVZETEK VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 01.00) ^ INFOKANAL a Kanal A 17.25 Moj srček, 1. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Da, draga?, 2. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: Operacija delta, ameriški film ^ 21.40 Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 13. del ameriške hum. nanizanke 22.10 Radijska postaja, 14. del ameriške humoristične nanizanke 22.40 Osbournovi, 1. sezona, 2. del dokumentarne serije 23.10 Moške zadeve, 1. sezona, 4. del ameriške nanizanke W Pop TV PCP 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 0.40 9.15 TV prodaja 9.20 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke 10.10 Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12,30 TV prodaja 13.00 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, 11. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 171. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 66. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Dosjeji X, 9. sezona, 4. del ameriške nanizanke 16.55 Ha!: Napad skritih kamer, humoristična _oddaja_ Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 106. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 50. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 45. dela španske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 128. dela brazilske nadaljevanke Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 129. del brazilske nadaljevanke Moja Sofija, 46. del španske nadaljevanke Klon, 51. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 107. del španske nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Zgodba Lorette Claiborne, ameriški film XXL premiere Urgenca, 8. sezona, 9. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 212. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 19.30 Štiri tačke, ponovitev 20.00 Valentinovo jamskega človeka, ameriška drama, 2001 ^ 22.00 Lunina baza, ameriški ZF film, 1997 ^ 23.40 Automobille 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani SREDA, 23.6.20041 Slovenija 1_H TevePika 123 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 12.00 Pazi, kamera! POP TV, pon 12.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 16.45 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 17.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 20.00 V harmoniji z naravo, prvič 20.30 Voda za vse, reportaža 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, gost: Dr. Marjan Irman, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Pod eno streho, sosedska nadaljevanka, POP TV, prvič 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Enzo Ferrari, 2. del miniserije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videaiisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videaiisti, glasbene lestvice 14.45 SuperNov@ Multi Talents 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.35 10.00 10.05 10.20 10.45 11.15 11.45 12.15 13.00 13.15 13.15 13.40 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.25 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.30 22.00 22.55 0.30 0.30 1.20 1.40 T73 4.25 5.55 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RISANKA PIPSI, RISANA NANIZANKA, 19/26 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 18/26 SONČNICA NA RAMI: LENKA, ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA MLADI VIRTUOZI: VIOLINIST ŽIGA BRANK KNJIGA MENE BRIGA - JEAN PAUL SARTRE: GNUS KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: PREJAMSKI GRAD, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI SLEDI, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI TV MARIBOR MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11/13 PRIHODNOST SLOVENIJE POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POD KLOBUKOM (VPS 16.50) VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 20/39 (VPS 17.25) SKALE KOT ODPRTA KNJIGA: O KAMNINAH IN LJUDEH OKOLI MANGARTA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1. DEL (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: REŠEVANJE VDOVE GRACE, ANGLEŠKI FILM ^ POGLED STVARI, KRATKI IGRANI FILM (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) OMIZJE (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) SKALE KOT ODPRTA KNJIGA: O KAMNINAH IN LJUDEH OKOLI MANGARTA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1. DEL BOGINJA, LETNIK 1967, AVSTRALSKI FILM (VPS 02.30) OMIZJE INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA • BARANGOLjSOK 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 107/158 10.30 TV PRODAJA 11.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.45 EP V NOGOMETU: ITALIJA - BOLGARIJA, POSNETEK IZ GUIMARAESA; (VPS 11.45) DANSKA - ŠVEDSKA, POSNETEK IZ PORTA 16.10 ZABAVNI INFOKANAL © Demokracija • 26/2004 tv program 17.10 TV PRODAJA 17.45 VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ 18.15 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.30 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 108/158 (VPS 18.30) 19.00 ŠPORTNI FILM 19.55 ZGODOVINA EVROPSKIH PRVENSTEV V NOGOMETU (VPS 19.55) 20 BRAGA: EP V NOGOMETU, NIZOZEMSKA - LATVIJA, PRENOS (VPS 20.00) 50 EP V NOGOMETU: NEMČIJA • ČEŠKA, POSNETEK IZ LIZBONE (VPS 22.50) 5 EP V NOGOMETU: NIZOZEMSKA - LATVIJA, POVZETEK TEKME IZ BRAGE 1.00 VIDEOSPOTNICE: STEREO (VPS 01.00) ^ 1.30 INFOKANAL Kanal A 9.15 9.20 10.10 11.00 12.30 13.00 13.50 14.40 15.30 16.00 16.55 17.25 17.55 18.25 18.30 20.00 20.50 21.40 23.10 Pop TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 107. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 51. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 46. dela španske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 129. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 130. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 47. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 52. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 108. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Nevarni verzi, ameriški film 21.45 Na kraju zločina, 3. sezona, ameriška nan. 22.40 XXL premiere 22.45 Urgenca, 8. sezona, 10. del ameriške nanizanke 23.40 Seks v mestu, 4. sezona, 1. del ameriške nanizanke 0.15 24UR, ponovitev 1.15 Nočna panorama 13.00 NSM KANALA 14.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Sanjska poroka, predporočna mrzlica, pon 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, gost: Dr. Marjan Irman, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Zadnji problem čoveške vrste, dokumentarna oddaja 2/4 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno, POP TV, prvič 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov TV prodaja Izganjalka vampirjev, 6. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke Non Stop Music, ponovitev TV prodaja Izganjalka vampirjev, 6. sezona, 12. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 172. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 67. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Dosjeji X, 9. sezona, 5. del ameriške nanizanke Ha!: Napad skritih kamer, humoristična oddaja Moj srček, 1. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke Da, draga?, 2. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke XXL premiere Non Stop Music Ekstra magazin ^ Ruby Wax na poti, angleška pogovorna oddaja Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 14. del ameriške hum. nanizanke Radijska postaja, 15. del ameriške humoristične nanizanke Osbournovi, 1. sezona, 3. del dokumentarne serije Moške zadeve, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke W POP - TU ~ 1 TevePika )0 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Zadnji problem čoveške vrste, dokumentarna oddaja 2/4, pon 10.00 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 10.30 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 12.00 M - ov plesni žur, pon_ Kanal III v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Agencija, 13. del ameriške nanizanke 10.10 TV prodaja 10,25 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.15 Ekskluzivni magazin, ponovitev 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Legenda, angleška fantazijska avantura, 1985 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 213. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 SuperNov@ Multi Talents - finalna oddaja, prenos 22.15 Sijaj 22.45 Reporter X 23.15 Pregled sezone angleške nogometne lige 00.15 TV prodaja 00.45 Videostrani ČETRTEK, 24.6.2004 Slovenija 1 EE 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.25 10.00 10.35 11.55 13.00 13.15 15.05 15.55 16.30 16.50 17.25 18.05 18.40 18.55 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 20/39 RISANKA POD KLOBUKOM ZGODBE IZ ŠKOLJKE SKALE KOT ODPRTA KNJIGA: O KAMNINAH IN LJUDEH OKOLI MANGARTA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1. DEL SVET DIVJIH ŽIVALI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 4/10 SLOVENCI OD ZNOTRAJ - O SLOVENSKI DUŠI, DOKUMENTARNA RETROSPEKTIVA POROČILA, ŠPORT, VREME MOJA SOSESKA, PONOVITEV KUGA NA ZAHODNI FRONTI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA -BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) IASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA (VPS 17.25) ČEBELARSKA ZGODBA, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 18.05) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55)_ 19.00 19.35 20.00 20.20 21.00 22.00 22.50 22.50 23.25 0.20 0.20 1.10 1.30 2.10 2.45 4.30 DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SLAVNOSTNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, PRENOS (VPS 20.00) J. IPAVEC • M. SEVNIK: SERENADA, BALET (VPS 20.20) PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, PRENOS (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER OB 60-LETNICI UROŠA LAJOVICA DIRIGENT, PORTRETNI FILM (VPS 22.50) F. SCHUBERT: SIMFONI|A ŠT. 9 V C-DURU, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN UROŠ LAJOVIC (VPS 23.25) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.10) IASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ČEBELARSKA ZGODBA, DOKUMENTARNA ODDA|A MOJA SOSESKA INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.45 16.10 16.30 17.00 17.30 17.45 18.10 22.40 23.35 1.00 1.30 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR MOSTOVI - HIDAK DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 108/158 TV PRODAIA ZABAVNI INFOKANAL EP V NOGOMETU: NIZOZEMSKA • LATVIJA, POSNETEK IZ BRAGE; (VPS 11.45) NEMČIJA - ČEŠKA, POSNETEK IZ LIZBONE ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 17.30) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 109/158 (VPS 17.45) SPET DOMA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.10) EURO 2004, PRENOS Z JEŽICE V LJUBLJANI (VPS 19.55) LIZBONA: EP V NOGOMETU, ČETRTFINALE, PRENOS EURO 2004, PRENOS Z JEŽICE V LJUBLJANI POSEBEN POGLED: ZGODBA O MALCOMU X, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 23.35) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 01.00) INFOKANAL Kanal A a 9.40 Klon, ponovitev 52. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 47. dela španske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 130. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 131. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 48. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 53. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 109. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.45 Popolni četrtek: Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 21. del ameriške nanizanke 22.40 XXL premiere 22.45 Atomski Ed in črna luknja, dokumentarna oddaja 23.35 Seks v mestu, 4. sezona, 2. del ameriške nanizanke 0.15 24UR, ponovitev 1.15 Nočna panorama Pop TV TevePika EE 9.00 10.00 11.00 12.30 13.00 13.15 13.30 14.30 16.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 9.15 TV prodaja 9.20 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, ponovitev 12. dela ameriške nanizanke 10.10 Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, 13. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 173. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 68. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Dosjeji X, 9. sezona, 6. del ameriške nanizanke 16.55 Ha!: Napad skritih kamer, humoristična oddaja 17.25 Moj srček, 1. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Da, draga?, 2. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Morilčeva risba, ameriški film 21.40 Mrtve priče, 2. sezona, 9. del angleške nanizanke 22.40 Samo bedaki in konji, 3. sezona, 6. del angleške humoristične nanizanke 23.20 Moške zadeve, 1. sezona, 6. del ameriške nanizanke ^ Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, gost: Dr. Marjan Irman, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Z glavo na zabavo, pon Knjiga na muhi, oddaja o knjigi Preverjeno, POP TV, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Aktualno - poučna oddaja Jana, oddaja o sončni strani življenja, gost: dr. Janez Rugelj, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Ekstra magazin, Kanal A, prvič Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 13 pcj> 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 108. dela _španske nadaljevanke_ 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Kako preživeti, 13. del ameriške serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Preteklost in sedanjost v knjigah celovške Mohorjeve, reportaža 11.25 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Mafija, ameriška kriminalna komedija, 1998 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 214. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 SuperNov@ Multi Talents - finalna oddaja, ponovitev 20.00 O kot Othelo, ameriška drama, 2001 ^ 21.40 Polnočni obračun, ameriška drama, 1998 ^ 23.20 Automobille 23.35 Resnična gospa Mccartney, dokumentarni film 00.30 TV prodaja 01.00 Videostrani Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostlk 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. In 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17,00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik | Jezus živi Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 04.40 Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 1115 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - Izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 2200 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 11.15 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2.0 šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 2X00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Iz založbe TDO Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 |ezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva 1. 06.10 Biser za dušo 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 26/2004 športna kolumna Esad Babačič Otto Rehhagel je gotovo prvo ime dosedanjega dela evropskega prvenstva. Nemec, ki mu je uspelo disciplinirati Grke, je pomračil um portugalskim navijačem, ki niso mogli verjeti, da so njihovi ljubljenci izgubili na uvodni tekmi. Pri izidu dva proti nič za njegovo moštvo se je Nemec obnašal kot nekdo, ki izgublja tekmo. Otto nacionale Namesto da bi mirno sedel in spremljal odlično igro svojih varovancev, je preklinjal, metal brisače in steklenice kot pred leti, ko je še vodil FC Kaiserslautern, s katerim se je v isti sezoni najprej prebil iz druge lige v prvo, nato pa osvojil še naslov prvaka. Po obnašanju in še po čem nas je grški selektor spomnil na našega Katanca, ki mu je uspel čudež z našo reprezentanco. Lahko bi rekli, da so Grki vendarle močnejši od Katanče-ve čete, ki je imela več nihanj v igri. V bistvu jih Grki, razen dveh napak obrambe, sploh niso imeli. Težko si predstavljamo, da bi naši vzdržali takšen psihološki pritisk kot so ga varovanci nemškega selektorja proti Portugalski. Čeprav je igra obeh reprezentanc precej podobna, imajo Grki vendarle bolj homogeno in povezano moštvo, da o nekaterih posameznikih niti ne govorimo. Prav tako se mi zdi, da se Ottu ne bi mogel zgoditi Zahovič, kar je dokazal tudi s tem, da je zamenjal svojega najboljšega napadalca, potem ko je ta dobil rumeni karton. Pred tem se je tudi malo valjal po travi, kar je bilo za pravega Grka doslej normalno. Toda Otto je iz glav svojih igralcev odstranil tudi ta element igre, ki je tako priljubljen na južnem Blakanu. Pričakovali smo, da se bodo Grki več valjali in simulirali, in bili nemalo presenečeni, ko smo jih videli tako hitro vsta- jati. Seveda je za vse zaslužen Otto, ki ima v Grčiji pijačo in hrano tako rekoč zastonj. Vsakokrat ko poskusi poravnati račun, se najde kakšen navijač in mu to prepreči. Samo predstavljajmo si, kako bo po evropskem prvenstvu. Verjetno si ne bo nikoli več kupil pijače ali večerje. Ko smo že pri selektorjih, naj omenim tudi španskega, ki je hladno zamenjal najprej Mori-entesa in malo kasneje še Raula in tako pokazal, kdo je šef. Veliki Scolari je pred tem cincal z Decom, ki bi moral igrati v prvi postavi Portugalske, in se očitno ustrašil veličine, kakršna je Figo. Seveda gre za enega najboljših nogometašev na svetu, ki je najmočnejši z žogo v nogah, kar pa še ne pomeni, da eno potezo uničili upanje katerega od favoritov, zato pa je veliko več kakovostnih moštev. Legendarni sodnik Collina je še enkrat pokazal, kako se sodi hladno in nepristransko, ko je brez obotavljanja dosodil enajstmetrovko za Grke. Če bi na SP sodili izključno možje njegovega kova, bi bila zgodba veliko bolj čista, tako pa se dogajajo čudeži tudi po zaslugi mož v črnem. Tudi srečanje med Rusijo in Španijo je pokazalo, da slabih ne bo, saj so imeli Rusi vsaj toliko priložnosti kot favorizirani Spanci, ki so se nekajkrat zapletli v lastno improvizacijo, kot da bi bili oni Slovani in ne obratno. Toliko dobrega nogometa kot na začetku evropskega prvenstva nismo videli skozi celotno ligo Težko verjamem, da bodo potomci Vasca da Game v preostalih tekmah premagali Ruse in Špance in odšli naprej. Grki so pokazali, da je delitev na favorite in avtsajderje že vnaprej zgrešena, saj lahko vsak premaga vsakogar. bi bila reprezentanca brez njega slabša. Nekateri so mnenja, da je prav Figo tisti, ki zadržuje igro domačinov. Težko verjamem, da bodo potomci Vasca da Game v preostalih tekmah premagali Ruse in Spance in odšli naprej. Grki so pokazali, da je delitev na favorite in avtsajderje že vnaprej zgrešena, saj lahko vsak premaga vsakogar. Kot da so iz zadnjega svetovnega prvenstva nismo naučili ničesar. Na evropskem resda ni čudnih sodnikov, ki bi lahko z prvakov. Morda bo kdo mislil, da podcenjujem najboljše klube stare celine, a to seveda ne drži. Gre preprosto za to, daje reprezentančni nogomet precej bolj gledljiv od klubskega. Za povrh so v njem tudi čustva, ki jih v klubskem nogometu čedalje bolj pogrešamo. Navsezadnje se tudi ne strinjam s tistimi, ki menijo, da bi morali poleg imen igralcev stati tudi podatki o klubih in številu nastopov. Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 © Kaj je nogomet in kaj Nogomet? Nogomet z malo začetnico je kolektivna igra, kjer morata enajsterici doseči najvišjo mogočo raven psihofizične (volja, tek, motivacija, borbenost, vzdržljivost) pripravljenosti, da bi končno zadostili športnim in ekonomskim kriterijem. Nogomet z veliko začetnico pa je mistifikacija realne predstave o nogometu, ki nas popelje v nov svet, v katerem se denimo psihofizične lastnosti nogometne pripravljenosti prelevijo v točno določene življenjske zgodbe. Nogomet postane postopek, v katerem sodnikov žvižg pomeni začetek in konec tiste igre, ki mu pravimo življenje. Vmesna igra je evolucija, ki se vselej konča s katarzo, zakaj iz vsake zmage oziroma poraza se lahko nekaj tudi naučimo in zmaga ni nujno tudi zmagoslavje, če smo v njej denimo izgubili pomembnega igralca, ki sicer predstavlja nadvse pomemben organ preživetja. Ali pa na drugi strani: biti častno poražen in ponosno čestitati nasprotniku. Kdor namreč preživi to samoironijo -umre pokončno - lahko zagotovo preživi tudi v najtežjih razmerah. Sicer pa je v Nogometu tako ali tako vsakomur sojeno (včasih tudi po krivem), zatorej vsakdo prepozna samoironijo ... V nasprotju z realnim ¿_J nogometom (sveta), kjer vse prevečkrat živimo v zablodi, da "samoiro-nija" (čista, pogumna in prepoznavna igra) ni potrebna. Tako prihaja do preresnih potegavščin, grabežev ali izkoriščanja, ki se nekaterim zdijo povsem samoumevni. V Nogometu samoumevnosti ni, zatorej so najrazličnejše goljufije sicer sestavni del nogometne folklore, a na koncu, katar-zično, vselej prevlada transparent-nost: Vse za preživetje!" (Serie A) Kaj pa mi? "Vse za živetje!" (liga Simobil) Pozitivno ozračje Cista, pogumna in prepoznavna nogometna igra je namreč prvi pogoj, ki privablja publiko na nogometne stadione. Vselej sta me v tem smislu privlačila Dortmund in Man-chester, kjer je nogomet preprosto dogodek. Kadar igrata United ali pa Borussia, je tam praznik. Staro in mlado se vali proti zibeli (Old Traf-ford, Westfalenstadion) njihovega ljubljenega kluba in jo napolni s to- liko pozitivne energije, da se sprva nebogljeno otožna arhitekturna zi-bel kot nekakšen metulj sprevrže v nepremagljivo trdnjavo - kotel. Ob koncu tedna se tam čas dobesedno ustavi. Odločilna postane le sodnikova ura, ki se izteče po približno devetdesetih minutah čiste igre. Vse drugo - zunaj kotla - je tedaj skoraj nepomembno. Ozračje je optimalno, vredno vnovičnega doživetja, in vsekakor tisti delček čutnega dojemanja nogometnega dogodka, po katerem je razvidna naklonjenost do tega družbenega fenomena. Antidogodek V Sloveniji je stopnja navdušenja po nogometni pravljici ("made by Katanec") silno upadla. Očitno smo Slovenci le začasno v času največjih uspehov naše reprezentance odlepili nalepko: Nogomet - šport Bal-kancev, neumnih in lenih, ki jo je prebuditeljska elita dokončno nalepila v osemdesetih. Zato niti ni čud- no, da na slovenskih stadionih že dolgo ni več pravega razpoloženja, kaj šele dogodka, ki bi lahko privabil celotno družino. Usmerjevalci družbenega dogajanja ("elita") bi morali namreč sprva spoštovati nogomet kot športno igro s točno določenimi pravili, pri tem pa tudi dogodek kot obvezni družabni pripedjaj. Ob tovrstni povezavi lahko ugotovimo, da smo imeli v Sloveniji od osamosvojitve le dve pozitivni izkušnji: Beltince (ob nogometnem igrišču se je v času tamkajšnjega mecena Viktorja Ketlerja in njegovega Potrošnika nagnetlo tudi do trikrat več občinstva, kot ga je premoglo samo občinsko središče), in Maribor (nabito poln Ljudski vrt žal le ob pomladanskem lovljenju nove zmagovalne zvezdice). Le tu je bilo namreč pomembno biti na tekmi. Drugod - tudi v Ljubljani - že dolgo ni več prave nogometne publike. Se sreča, da mejimo na svetovno nogometno velesilo Italijo, katere Serie A je enbea ligaških prvenstev. Navijaška skupina Brescie Navijaška skupina Siene Zvesta publika, ki odhaja v pričakovanju naslednjega dvoboja © Demokracija • 25/2004 Boj za obstanek Konec maja nas je prebudil topel sončni žarek. Travnate bilke, ki so žgečkale neprespan obraz, so bile še rosno vlažne. Toskana (natančneje jasa v neposredni bližini Grev) je zjutraj še pristnejša, zeleno-rjavi odtenki polagoma razpirajo zaspane oči, sama pokrajina pa je tako prefi-njeno antropogeno preurejena, da se marsikomu obdelane proge zdijo naslikane. Sicer pa je nedelja - dan za calcio. Vse misli so že navsezgodaj uprte proti Sieni. Za Sieno! Kar nenadoma smo postali navijači AC Si-ena. Zebrasti se bodo namreč nocoj pemerili z modrimi iz Brescie. Pričakovati je eno najpomembnejših tekem v boju Siene za obstanek. Ob 15. uri se bo zavrtelo 32. igralno kolo od skupno 34. Empoli, Modena in Perugia ji neusmiljeno dihajo za ovratnik, zatorej bo treba zmagati. Zdi se, da bi ji lahko uspelo, saj je Brescia že zatrdno v sedlu zlate sredine. Skomine po nogometnem dogodku smo si vzbudili že prejšnji dan, ko so nas na magistrali Fi-Pi-Li prehitevali številni hupajoči avtomobili, iz katerih so plapolali vijolični šali. Kolona je namreč iz Firenc brzela v Livorno, kjer sta se kluba iz teh dveh mest pomerila v pravem toskanskem derbiju. Povrh vsega pa je derbi odločal še o napredovanju v najprestižnejšo prvo ligo. Kasneje smo izvedeli, da je bil dvoboj odločen v pičlih treh minutah, ko sta najboljša strelca Serie B Luca- na kratko Po pomoč k svetemu jakobu Medtem ko so se različne nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo, ki poteka na Portugalskem, pripravljale zelo različno, si je enega zanimivejših načinov omislila španska reprezentanca. Njeno vodstvo in igralci so namreč tik pred odhodom na evropsko prvenstvo obiskali božjo pot v Santi-agu de Composteli in takmajšnje-mu zavetniku svetemu Jakobu izročili žrtveni dar. "Najpomembnejše moramo sicer storiti sami, vendar je majhna pomoč zmeraj dobrodošla. Naša molitev bi lahko bila uslišana na primer tako, da bodo sodniki dobro sodili, da ne bomo imeli poškodb ali prejeli rde- Bitka za ysako žogo je proti koncu sezone čedalje ostrejša. relli in Protti zapečatila usodo Flo-rentincev. Le-ti so se kljub vsemu le uvrstili na šesto mesto in se bodo v kvalifikacijah pomerili s Perugio, medtem ko bo AC Siena (naj predčasno izdam) tudi v naslednji sezoni tekmovala med najboljšimi. Boj za obstanek s srečnim koncem torej... Primeren ambient Do treh smo si ogledali še srednjeveški San Gimignano, pol ure pred tekmo pa je karabinjer dejal: "Če ste navijači Brescie, zapeljite na desno, če ne..." Zavili smo na levo in ugotovili, daje za varnost odlično poskrbljeno. Množica ljudi je bila vse bolj nepregledna, ko se je pred nami pojavil mestni stadion Artemio Franchi, poimenovan po nekdanjem predsedniku italijanske nogometne zveze. Stadion je praktično viden, šele ko vstopiš v sam kompleks. Arhitekturno je primeren, saj nikakor ne kvari prostorskega srednjeveškega plana. Zgrajen je namreč v dolinici, tik ob znameniti katedrali San Domenico. Sedišča so montažna; le 12.000 jih je. A tokrat je bilo zanesljivo več privr- Inaki Saez: mu bo molitev pomagala uresničiti visoke cilje, ki jih ima na prvenstvu? čih kartonov," je ob tem dejal selektor Inaki Saez. Ali bo molitev kaj pomagala, bomo seveda še videli. Atenski stadion dobiva končno podobo Medtem ko so se na Portugal- žencev, kot pa je zmogljivost stadiona. Ljudje so sedeli malodane povsod. Obrazi so delovali precej zaskrbljivo, njihova starostna piramida pa je bila natančna projekcija italijanskega upada natalitete. Prevlada starejših: dedki, babice, vdove, vdovci, delavke, delavci. Nemalokdo je v rokah stiskal pomembni stvari: radijski sprejemnik in listek s športno napovedjo. Oblečeni so bili pražnje in odkrito predstavljali sloj ljudi, za katere je nogometna tekma vsaka dva tedna priboljšek za bolj ali manj uspešen delovni teden. Dolgotrajna tradicija, ki gre iz roda v rod in s seboj pritegne še številne legende ter zgodbice, ki so krojile posamezna življenjska obdobja. Za posladek pa je vselej pripravljen še ščep Nogometa. Tekma Žvižg sodnika Farine ni naznanil samo začetka tekme, temveč tudi baklado obeh navijaških skupin. Dekor je bil izjemen, ob prvem stiku igralca z žogo pa je završalo tudi na naši nepristranski tribuni, na kateri je bila tudi skupinica z norveš- skem že dodobra razvneli nogometni dvoboji, pa se v Atenah na največji letošnji športni dogodek - poletne olimpijske igre - šele pripravljajo. Ta čas so Grki najbolj zaposleni z graditvijo osrednjega olimpijskega stadiona, ki dobra dva meseca pred začetkom iger vendarle dobiva končno podobo. Do zdaj so gradbinci postavili drugi nosilni lok za streho nad stadionom. Prvega (300 metrov dolgega in 78 metrov visokega) so postavili pred tremi tedni, tako da bodo zdaj lahko začeli nameš-čatil8.000 ton težko streho iz jekla in karbona, ki bo stadionu šport kimi zastavami - v podporo Toreju Andreju Floju (Flonaldu); napadalcu, ki je na SP 1998 z zadetkom presenetil celo kasnejšo finalistko Brazilijo. Tokrat je vstopil v igro šele v drugem polčasu, ko je domači strateg Papadopulo živčno iskal vsaj enega razpoloženega napadalca, ki bi lahko izenačil. V 59. minuti je namreč Brescia povedla prek Brighija, iz Juventu-sa sposo jenega igralca, ki je v edini napaki domače obrambe ukanil brez-lasega vratarja Fortina. Klub drugačnim napovedim je bila igra povsem v pristojnosti italijanskega boga zaprtosti Catenaccia. Bolje ne prejeti kot zadeti! Helenio Hererra, izumitelj "bunkerja", bi bil zagotovo navdušen. Takšnima obrambama se niso znali zoperstaviti niti takšni napadalci, kot sta Ventola in Chiesa pri Sieni, od 80. minute naprej pa tudi legendarni repek Roberto Baggio. Ob njegovem vstopu je občinstvo vstalo in se mu priklonilo s specialnim aplavzom. A tudi njegov vstop ni umiril igre in igralcev, ki so se sicer le po centimetrih pomikali naprej ali nazaj, igrali dobesedno z rokami in prejeli kar štiri rdeče kartone. Tekmo sta končali torej dve deveterici, kljub negativnemu razpletu za domače pa je publika še dolgo potem vzklikala in odobravala bojevit pristop zebrastih. Z aplavzom so le še vzpodbudili katarzo, njeno vsebino pa našli pod pravkar odvitim čokoladnim bonbonom - priboljškom za bolj ali manj uspešen teden. Lovro Kastelic Fotografiji: Reuters vročini. Po zagotovilih prirediteljev naj bi bil celoten, 158 milijonov evrov vreden projekt - tako streha kot tudi vsa potrebna infrastruktura na stadionu - končan še ta mesec, še vedno pa ni znano, ali bodo pravočasno končani tudi vsi drugi objekti. Grkom poletna vročina očitno ne dene najbolje. za 74.000 gledalcev dajala pre-potrebno senco v avgustovski Osrednji stadion naj bi bil nared še ta mesec. Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 © I IUUIY III ILUIO LUU1 |Deep,Purple Organizatorjem festivala Rock in Izola, ki so ga po uspešni premieri leta 2002 lani morali odpovedati, je letos na enodnevno prireditev 6. julija uspelo povabiti tri legende svetovnega roka: Deep Purple, Status Quo in Cheap Trick, ki bi po njihovih pričakovanjih morali privabiti med osem in deset tisoč ljubiteljev klasičnega roka iz Slovenije, Italije, Hrvaške in še nekaterih držav nekdanje Jugoslavije pa tudi rokerje iz južne Avstrije in Nemčije, kjer bodo vstopnice prav tako naprodaj. Britanskega kvinteta Deep Purple najverjetneje ni treba posebej predstavljati: kdo ne pozna uspešnic, kot so Child in Time, Smoke on the Water in Black Night, s katero se je bend v 70. letih zapisal v glasbeno zgodovino kot utemeljitelj trdega (hard) roka skupaj s skupinama Led Zeppelin in Black Sabbath. Purpli so ne nazadnje decembra lani dodobra razvneli ljubljansko halo Tivoli. Status Quo je ena najuspešnejših britanskih blu-es/boogie rock skupin, kije slovela zlasti v 70. in 80. Njihove skladbe Whatever You Want, Rockin' All Over The World, In The Army Now so se desetletja redno uvrščale na visoka mesta britanske in tudi drugih glasbenih lestvic. Cheap Trick so avtorji albuma At Budokan, ki danes velja za enega najboljših koncertnih rokovskih albumov vseh časov. ELEKTROPROM ELEKTROPROM d.0.0. 1412 KISOVEC tel.: 03 se 57 ISO fax: 03 S6 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje popkultura Sočna stran pevke Dido Ta čas še vedno najbolje prodajana britanska pevka Dido je v nekem intervjuju razkrila svojo sočno stran. 32-letnica je izjavila: "Po moje je seks ena izmed najboljših stvari na svetu ... Res je, kar pravijo, da ženska doseže svoj vrhunec šele v srednjih, zrelejših letih." Dido je za svoj prvi album No angel dobila inspiracijo v ljubezni do odvetnika Boba Pagea, a vendarle trdi: "Vedno se trudim, da se ljudje osredotočijo na mojo glasbo, ne name." O materinstvu zvezdnica še ne razmišlja: "Imam nekaj nosečih prijateljic in si mislim: Wow! Če bi se to zgodilo meni, bi moralo biti samo po nesreči'." Dido je med drugim priznala, da se velikokrat, ko jo kdo na cesti prepozna in stopi do nje, izdaja, da je nekdo drug. "Zelo je neprijetno reči: Da, jaz sem popzvezda." Dve stvari, ki prepričljivo pripeljeta do tega, da se pogovor konča, sta, da rečem, da sem prostitutka ali pa računovodkinja." Strah pred blondinkami? Neko skupino, ki naj bi nastopila kot predskupina na koncertu zasedbe Blondie, so tik pred nastopom zavrnili zato, ker je njihova pevka blon- dinka. M AS.S. naj bi tako v Amsterdamu natopili tik pred Blondie, a so jih le nekaj minut prej ustavili in odstranili. The Daily Mirror poroča, da je v pogodbi o koncertiranju z Blondie klavzula, ki določa, da se na njihovem koncertu v nobeni predsku-pini ne sme pojaviti skupina s plavolaso pevko (Debbie Harry, pevka Blondie, je plavolas-ka). Menedžer skupine M AS.S. je dejal: "Mogoče se je bala konkurence. Promotor nam je le dejal, da band ne sme na oder, ker je naša pevka Justine blondinka, in da je prepovedano, da koncert zasedbe Blondie promovirajo plavolasa dekleta kake druge skupine. Nisem mogel verjeti, kaj slišim. Najprej sem mislil, da se šali, ampak se ni." Na koncu je skupina igrala po koncertu, odgovorni za stike z javnostjo pri Blondie pa dogodka niso želeli komentirati. Lačni Franz predstavlja... Skupina Lačni Franz letos praznuje 25. obletnico ustanovitve. Svoji publiki vseh generacij ob jubileju predstavlja edinstveno edicijo CD/ DVD Starši vaših radosti, ki je izšla v teh dneh. Gre za prvi CD/DVD pri nas, ki vsebuje avdio- in videopo- o Demokracija • 26/2004 oglasi snetke zadnjega skupnega koncerta skupine Lačni Franz iz leta 1994 v Mariboru. Več o projektu bodo povedali člani zasedbe sami, in sicer v sredo na tiskovni konferenci v ljubljanskem BOF. Točno opoldne se je v programu CD/DVD Starši vaših radosti prvič skupaj po desetih letih predstavila izvirna in razširjena postava skupine Lačni Franz z gosti, ki so jubilante predstavili na svoj način. Velika novost je tudi predstavitev inovativnega spon-zorskega sodelovanja, ki je prvi tak primer v Sloveniji. Ne dela za denar Janet Jackson, ki je pred kratkim nastopila v oddaji Pop Starš, je dejala, da so iS mladi novi talenti tam le zato, ker vidijo veliko denarja. Janet, ki ta čas predstavlja svoj 8. album v svoji 22-letni karieri, noče govoriti o imenih: "Ne govorim, da so taki vsi, ampak večinoma vsi vidijo le dober zaslužek. Priti noter, oditi in zaslužiti največ, kar je mogoče. Tukaj ne gre več Napeta avtobiografska pripoved Dušana Lajovca, v kateri je slednji doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. V knjigi je zajet čas med obema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna in nastop komunističnega režima. Čas, ko je bil avtor ilegalec Kraljeve vojske v domovini, obveščevalec za potrebe zaveznikov in še marsikaj. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. za ljubezen do umetnosti. Ne dopuščajo nam, da bi jih pogrešali - vedno se namesto njih najde nov obraz." Janet je med drugim priznala, da zelo rada zaide v kak klub in pleše. Kadar ne počne tega, samo opazuje. "Medtem ko sem v Veliki Britaniji predstavljala svoj nov CD, sem obiskala neki hip-hop klub. Obožujem hip-hop. House me takoj potegne na plesišče. horosko KD i?OBODO IN RDEČO ZVEZDO ,ksMED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO ( KNJIGA, KI OBSEGA 347 STRANI, STANE 6.200 TOLARJEV (V CENO NI VKLJUČENA POŠTNINA). Naročite jo na številki 01/434 54 63 ali prek elektronske pošte: obzorja.narocnine@siol.net. Prava pesem me gotovo ne pusti sedeti. Sicer pa rada opazujem ljudi, kadar plešejo. To me navdušuje, sploh če ples ni njihova najboljša točka. Ampak to obožujem. Obožujem, ko ljudje zaradi glasbe postanejo nemirni in zaplešejo. Opazovati ljudi, ki se imajo dobro - to mi polepša dan." Dvojčka (22. maj -21. junij) Kar boste realizirali v teh dneh, bo pognalo globoke korenine. Začeli boste toliko sprememb, kot še nikoli doslej, počutili se boste vznemirjene pa tudi ranljive. Pokličite svoje prijatelje na pomoč in za nasvet, saj so nekateri že bili v podobnem položaju. Rak (22. junij - 21. julij) Denar leti iz vaših žepov in ne morete si predstavljati, kdaj je vse postalo tako drago. Težava pa je v nenadzorovanih nakupih, zato se poskusite malo zadržati. Morda kakšne stvari niti ne potrebujete tako zelo, kot se vam zdi prvi hip. Lev (22. julij - 21. avgust) Popolnoma vznemirjeni ste zaradi nečesa nedoločenega. Morda bi bilo bolje, če se ta dan ne bi lotili nobene nove stvari in počakali, da to neprijetno občutje mine. Ni vse zlato, kar se sveti, zato je bolje, da ste brez tistega, kar vas tako zelo privlači. Devica (22. avgust - 21. september) Nikakor si ne morete prav organizirati delovnega dne, četudi ste že naredili red na svoji pisalni mizi. Do petka boste začeli že razmišljati o tem, ali ste zgrešili svojo smer. Kasneje se bo situacija nekoliko izboljšala in stvari bodo videti preprostejše. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Uživajte dan! Obdarite vse tiste, ki so vam dragi, saj je to najlepši način , kako jim pokazati, da jih imate radi. Hvaležnost, ki jo boste deležni, bo neizmerna. Še vedno pa bo konec tedna nekoliko napeto, ker se bodo zanimanja križala. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Mislili ste, da je barva vašega bivališča ravno pravšnja, toda zdaj imate pomisleke. Je ne bi spremenili? Sicer pa imate toliko načrtov in tako malo časa. Še tako zanimive reči postajajo zaradi tega zelo utrudljive. Kmalu bo bolje. Strelec (22. november - 20. december) Še kot otroka so vas opozorili, da se nikoli ne pogovarjajte s neznanci. Toda neznanci, ki ste jih srečali, so vir novih znanj, zato se stikom z njimi ne morete upreti. Še vedno pa ni treba od njih sprejemati "bonbonov". Zabavajte se. Kozorog (21. december - 19. januar) Razlog, da se sliši prelepo, da bi bilo res, je čisto realen, zato bodite malo previdnejši. Konec tedna boste uživali v raziskovanju družinskega debla. Dobro bi bilo, če bi si kaj sistematizirali, da boste kasneje to lahko pokazali še komu. Vodnar (20. januar - 18. februar) Mogoče bi morali teči maraton - tako dobro namreč zdržite vse dogajanje. Adrenalina vam res ne manjka, zato pa vas včasih napade panika, in to ne brez razloga. Bodite pripravljeni, da vam bodo nekateri nevoščljivi za vse, kar naredite. Ribi (19. februar - 20. marec) Čudoviti ste, modri in prav vse veste. Ljudje vam v zahvalo prinašajo darila, deležni pa ste še drugih pozornosti. V vašem srcu je še neraziskan teritorij, ki ga utegnete odkriti prav teh vročih poletnih dneh. Na obzorju je nova ljubezen. Oven (21. marec - 20. april) Nove civilizacije ne nastanejo v enem dnevu. Za to je potrebno delo in vizija; vsakdo mora prevzeti v tem svojo vlogo. Svojo pozornost usmerite v prihodnost. Dobili boste najboljše od ljudi, ki vam pridejo na pot v sredo in četrtek. Bik (21. april-21. maj) Saj nismo novembra; čudno se vam zdi, da nekateri nosijo maske sredi poletja. Kaj skrivajo? Ali poskušajo kaj izvleči iz vas? Ne skrbite, stvari se bodo normalizirale do sredine tedna. Prijatelji vam bodo v veliko podporo. Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUIEJO DDV. POŠTNINO PLACATE POSEBEJ. fOLifilMjLICIJE IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE KUNTNER Komunistične tajne službe MATI SLOVENIJA od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT ^mjmuvm" MISLITI BIBLIJO ANDRÉ LACOCOUE IN PAUL RICOEUR MISLITI BIBLIJO Dialoška zbirka razlagalnih razprav o izbranih besedilih hebrejske Biblije uveljavljenega strokovnjaka za hebrejsko Biblijo. 516 strani, 10.500 SIT Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT iz množičnega groba v Kočevskem m JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT JaneiJanša PREMIKI I!» NiiMtnj.mil" In obramb,-! Janez Janša Pot slovenske države 1991-1994 ' -T I '*£ jatoib.l mladinska knjiga | MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA PREMIKI OKOPI Knjiga, ki ¡e bila pn>dana ze Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Nastajanje in obramba Proda slovenske države 1988-1992. kot 17.000 i/vodih 254 strani, 4.400 SIT 363 strani, cena 2.200 SIT 309 strani, 2.200 SIT . T '■ H-«* • -si too LET Bife- MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOK1MCIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT POGLAVITNI TOKOVI V JUDOVSKI MISTIKI GERSH0M SCH0LEM POGLAVITNI TOKOVI V JUDOVSKI MISTIKI Predmet Scholemovega zgodovinopisja, s katerim je revidiral razumevanje judovske zgodovine, je judovska mistika. 670 strani, 12.260 SIT MALINA SCHMIDT-SN0J jOSIP VOŠNJAK Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik 292 strani, 11.400 SIT VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtorje šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT SO Č A SVETA REKA < / í i*"" TOIUÍBlMOVlC VÏW11 BOSIMI pREBDirononnvïm-oaitsiif .fcittru. ar -——i' v - Kmr & * TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OC.RSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od odprtja proge naprej. 231 strani, 5.500 SIT s' E M E N A R A Z D O R A PETRA SVOUŠAK VIKTOR BLAZIC SOČA, SVETA REKA SEMENA RAZDORA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT KNJIGE V SPODNJI VRSTI LAHKO KUPITE TUDI NA OBROKE. NAJNIŽJI OBROK IE 3.000 SIT. nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1,1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com JAMA V ŠP. PROVINCI SANTANDER POLOŽAJ PRI JOGI GORA V JUGOVZHODNI BOSNI SNOV, KI TVORI KAKO SNOV MESTO V SRBIJI (IZ ČRK SEKALNICA) KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ DOMOVINA K1RKEIN MEDEJE ŽELEZOV OKSID ■ANTON AŠKERC TROS ITALIJANSKA PESNICA (TULLIA D) SESTAVIL: MIRAN' ERCEG POVEST JOSIPA JURČIČA ORAČ (ZASTARELO) RASTLINA POLZAJE-DALKA PRIPADNIK PLEMENA ENAKITOV 15, IN 25. ČRKA SRBOHRV. Ž. IME GESLO POMARANČA SLADEK SOK NEKATERIH RASTLIN GRŠKA BOGINJA NESREČE NRAVO-SLOVJE PIJAČA STARIH SLOVANOV NEM.FILO-ZOF (PAUL) MESTO V ITALIJI STAR IZRAZ ZA NAKIT KRAJ V OBČINI JESENICE PREBIV. FRANC. MESTA .ARLES DRUGO IME AM. FIZIKA LEEIA MALA AZIJA ALBERTO TOMBA TRAVNIK. IRATA (KNJIŽNO) OTOK V ALEUTIH (IZ ČRK KATA) MESTO V ROMUNIJI IVAN POTRČ GLASBENIK HINES GROBO SUKNO SREDOZEMSKI GRM MAJHEN JEZ LITIJ RIBIŠKA VRVICA PETERO MOJZESOVIH KNJIG NAPOVEDOVALKA KOROŠČEVA IZDOLBINA (REDKO) .AMERIČAN EDEN OD PSEVDONIMOV IDE KRAVANJE NAJDALJŠA REKA V FRANCIJI, LOIRE VRV (ZASTARELO) GORAZD KUŠEJ) POKRAJINA V VIETNAMU KRAJ PRI BOSANSKEM BRODU GRASCA-KOVO BIVALIŠČE I POKOJNI PIANIST BERTONCELJ TOVARNA AVTOMO-BILOVV SARAJEVU SKUPEK VOŠČENIH CELIC V PANJU VISOKA OKRASNA RASTLINA rešitev nreišme križanke II naaraienci 23. številke ADAMOV, LOPATA, ELEGAN, KELA, SN, ŠAL, BAJT, KE, SLADKOBA, AORTA, LORENZO LIPPI, AMAR, ELI FINCI, DOGA, NEN, RIKLI, ONO, AZ, OČ, IT, LONEC, NI, ŠAGRA, ESINO, IZVIRNIK, DOJEM, NERC, EJA, VASO, ATTA, VA 1. nagrada: ANGELA LAJEVEC, Polje c. V/3, 1260 Lj. Polje 2. nagrada: METKA OREHEK, Lukovica 5, 1225 Lukovica 3. nagrada: OLGA BREMŠAK, Rimska c. 7, 3210 Slovenske Konjice Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naorade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i i 24. 6. 2004 pošljite na naš naslov: i i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i 1 s pripisom "Nagradna križanka". 1 Demokracija • Četrtek. 24. junija 2004 O kronika časa včeraj, danes, jutri... • 14.6.811 je cesar Karel Veliki potrdil mejo na Dravi med obema glavnima metropolijama za Slovenijo. Dravska črta je razdelila Karantani-jo, ki se potem ni mogla razviti tako, da bi združevala vse Slovence. • 14. 6. 1811 se je rodila ameriška pisateljica Harriet Beecher Stowe, znana predvsem po delu Koča strica Toma, v katerem je predstavila problematiko ameriških črncev. Ob izbruhu secesijske vojne za osvoboditev črncev je hotel ameriški predsednik Abraham Lincoln spoznati pisateljico. Stisnil ji je roko in dejal: "To je torej tista šibka ženska, ki je sprožila to veliko vojno!" • 15.6. 1843 se je rodil norveški skladatelj Edvard Grieg, "največji romantik s severa". • 15. 6. 1907 se je v Trstu rodil slovenski slikar in grafik Lojze Spacal. • 16.6. 622 je Mohamed zbežal iz Meke. S tem se je začelo mohamedansko štetje let. • 16.6.1912 sta planinca in zdravnika Josip Ti-čar in Jernej Demšar v Kranjslci Gori ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe v Sloveniji. • 16.6.1944 sta Tito in Šubašič na Visu podpisala sporazum o ustanovitvi jugoslovanske begunske vlade. V njej naj bi bili demokrati, ki se med vojno niso pregrešili. O tem so kasneje odločali komunisti. • 17.6.1818 seje rodil francosld skladatelj Charles Gounod, najbolj znan po operah Faust ter Romeo in Julija. • 17. 6.1895 se je v Veržeju rodil slovenski skladatelj Slavko Osterc, ena najpomembnejših glasbenih osebnosti 20. stoletja pri nas. • 17. 6.1972 je prišlo do vloma na sedež ameriške Demokratske stranke in namestitve prisluškovalnih naprav. Začela se je afera Watergate. Čez dve leti je zato moral odstopiti ameriški predsednik Rihard Nixon. • 18.6.1896 se je v Križali pri Tržiču rodil borec za slovensko mejo in strokovnjak za slovenska narodnostna vprašanja Lojze Ude. S prostovoljci z Gorenjskega je zasedel Ljubelj. • 19.6.551 pr. Kr. naj bi se bil rodil kitajski filozof Konfucij. Rekel je: "Samo največji modreci in največji bedaki se nikoli ne spremenijo." • 19.6.1834 seje rodil francosld slikar Edgar Degas. • 20. 6. 1675 so indijanska plemena v Ameriki ustanovila zvezo za obrambo pred prišleki. • 20.6. 1819 se je rodil oče operete, francoski skladatelj Jacques Offenbach. • 20.6.1909 se je rodil ameriški filmski igralec Erol Flynn. Rekel je: "Težava je, kako uskladiti navade na debelo z dohodki na drobno." ogled nazaj od 14. 6. do 21. 6. Ivan Grohar V bajtarski družini v Spodnji Sorici se je 15. junija 1867 rodil slovenski slikar Ivan Grohar. S podporo kranjskega deželnega odbora je obiskoval Deželno risarsko šolo v Gradcu. Čedalje bolj je uspeval kot slikar nabožnih podob in tako je dobil tudi naročilo za dve sliki za novo cerkev na Brezjah. Njegovi sliki sta bili sprejeti z nedeljenim priznanjem. Julija 1903 je na Dunaju najel atelje in se povezal s slovenskimi intelektualci. Po Jakopičevem nasvetu je lastniku uglednega razstavnega salona Miethkeju predlagal razstavo "neodvisnih slovenskih umetnikov". Tako so se na razstavi v klubu Sava združili Grohar, Jakopič, Vesel, Ster-nen, Jama, Bernecker in še nekateri. Razstava je imela velik odmev v dunajski javnosti in pomeni enega največjih uspehov slovenskega slikarstva. Naslikal je okoli 260 slik, ki pa so si kakovostno zelo neenake. Grohar je vnesel v slovensko slikarstvo skrajno subjektivno doživljanje kmečke motivike in ji vdihnil simbolični in tudi rahločutno socialni in nacionalni značaj. jo 1469 požgali Turki, in obnovil Gornji Grad, ki so ga 1471 prav tako opustošili Turki. Bilje član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. V literaturi ga navajajo tudi pod imenom Sigismund. Mavri Prvi ljubljanski škof V znameniti bitki pri Las Navasu de To-losa 16. junija 1212, v kateri so se poleg papeževih vojakov bojevale tudi vojaške enote kraljev iz Aragone, Navarre in Portugalske, so uničujoče porazili Mavre. Maver je ime, ki so ga Španci in Portugalci uporabljali za muslimanske prebivalce severne Afrike in Španije, nato pa se je naziv razširil na muslimane sploh. V Španiji so s to besedo označevali arabske zavojevalce, ki so prvi zasedli del Španije leta 710. Tarik Ibn Zaid je osvojil polovico Španije. Po njem se imenuje slavna skala Gora Tarih, današnji Gibraltar. Novo državo Andaluz (Andaluzijo) je leta 756 utrdil omajadsld emir Abd al Rahman Ibn Mauvija. Sevilja je bila prva prestolnica, leta 171 pa je prevzela njeno vlogo Cordoba. Leta 1090 so zavladali novi zavojevalci. Stalne vojne med arabskimi plemeni za prevlado v Španiji so bile priložnost za kristjane, ki so porazili Mavre. Leta 1235 je ostalo v mavrskih rokah samo še kraljestvo Grenada, ki je obsegalo večji del današnje Andaluzije. Združena monarhija Ferdinanda in Izabele je leta 1491 končala mavrsko vladavino na Iberskem polotoku. 18. junija 1488 je v Ljubljani umrl prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. Ni znano, kdaj se je rodil. Žiga Lamberg je bil škof in humanist. Bil je sin grofa Jurija Lamberga z gradu Gutenberg pri Tržiču in Sibile Dietrichstein. Študiral je na Dunaju in v Padovi, kjer je leta 1451 dosegel doktorat iz kanonskega prava. Bil je župnik v Šmartinu pri Kranju (zdaj Stražišče), beneficiat pri Sv. Mihaelu v Pli-berku, kanonik v Zagrebu, dvorni kaplan in miloščinar Friderika III. Ta ga je leta 1461 imenoval za prvega ljubljanskega škofa (1463 ga je potrdil papež Pij II.). Žiga Lamberg je uredil pravni status ljubljanske škofije (podrejena je bila neposredno Svetemu sedežu) in bil tudi komisar protiturške križarske vojske. Popravil in prezidal je ljubljansko stolnico, ki so Demokracija • 25/2004 poštni predal 4315 Gftreiic Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- Df.MOH Ijamo v skladu z X načelom profesionalne novinarske etike, katere na-men je služiti inte-resom javnosti ne I glede na politično, svetovnonazorsko v nedeljo ali kakršno koli drugo prepričanje. Demokracija A- 1 & 'f / Bo LDS poražena v nedeljo aH jeseni? Anderličevo zavajanje Pojasnilo na izjavo g. Antona do nevarno. Morebiti pa bodo mo-Anderliča na izredni seji DZ 31. 5. rali o takšnem početju razpravljati tu- odobri posel, ki se nanaša le na kme- da je bil deležen tijsko zemljišče, ne pa na del, ki so varovanja v po-stavbna zemljišča, pred tem pa je sam sebnem stanova-in s pomočjo svojih zastopnikovsku- nju. Vse to je po-šal tudi s pritiski prepri- tem seveda zani-čati Bruna Špoljarja, da kal in se na vse mu prepusti zemljišča, ki načine sprenevedal. Vsekakor pa je so bila tudi že s pravno- čudno, daje Robar v najetem stano-močno sodbo P 64/2002 z vanju porabil kar 500 tisočakov za tedne 19.4. 2002 dodeljena lefon. Mediji domnevajo, da je lah-njemuvnakup,čepravmu ko iz tistega stanovanja gostobesed-je UE Piran (Anderliču in no usklajeval svoj novi alibi, česar se-družbi Sponcor) zavrnila veda ni mogel brez "druge strani" in odobritev pravnega posla, brez bojazni, da bi ga policija pri tem Kdo torej špekulira, zlorablja in ovirala. Zelo žalostno je tudi dejst-nagaja, je očitno, vprašanje pa je, ali vo, da mora skoraj ubitega novinar-ni takšno početje s stališča ohranjanja ja braniti najeti odvetnik. Zamerni-pravnega reda in pravne varnosti hu- kova parlamentarna komisija v primeru Petek nikakor ni mogla doseči 2004. V zastopstvu g. Bruna Špoljarja zanikamo navedbe g. Anderliča kot popolne izmišljije. Kdo je v konkretni zadevi želel špekulirati, je jasno iz listinske dokumentacije. Očitno pa se želi celotna zadeva preusmeriti na drugi tir, da se di pristojni organi Evropske unije. Ervin Dokič, Piran Quo vadiš, lustitia? V Večeru z dne 17. 5.2004 je pisec gospod Boris Vezjak povsem prekrije tisto, kar je najbolj žgoče pri upravičeno in dokazno kritiziral ne-cdotnizadevLGrenamrečzavprašanje, sposobnost oziroma sprenevedanje ali je prišlo do vplivanja na odločitve sodnih organov v primeru grozlji-državnih organov in sodišč s strani vega napada na Večerovega novi-g. Anderliča in drugih, vpletenih v to sicer nepomembno zadevo. Gre tudi za vprašanje, ali so ti gospodje posku- popolnega uspeha, saj je zadela ob nepremostijive ovire glede odkritja naročnikov napada, čeprav sem prepričan, da njen predsednik dobro ve za imena naročnikov in to ve tudi vsa Koroška. Zamernik se zaveda, da tega ne sme razodeti, ker se mački ne sme stopiti na rep, saj dobro ve, da bi si nakopal tožbe njihovih odličnih, dobro plačanih odvetnikov. Zaradi pomanjkanja dokazov se Zamernik dobro zaveda, da je ključno sojenje narja Mira Petka. Piše namreč, da naročnikom oteženo. Ti so na pros-smo septembra lani po prijetju do- tosti le zaradi svojega bogastva in po- šali vplivati ali pa vplivali na to, da se preprečijo aktivnosti organov odkrivanja in pregona pri raziskavi konkretne zadeve glede vprašanja obstoja kaznivih dejanj in korupcije. Na to daje že prvi odgovor pismo zastopnika g. Anderliča in družbe mnevnih storilcev zaman čakali, da bi stvari končno stekle, saj so minila že tri leta od tega zločina. Prav smešno neverjetna je komedija z anonimno in "zaščiteno" pričo Alenom Robarjem, ki je v inter- litičnih botrov in so tako lahko brez skrbi. Mogoče je tudi, da bodo sedaj priprti domnevno plačani izvajalci napada, ki so v tem primeru le majhne ribice, s pomočjo odvetnikov le pogojno kaznovani in za svoje molčanje še dodatno nagrajeni. Pisec g. Vezjak vjuju za Mladino priznal, da je za so delovanje s policijo in tožilstvi prešel je pravilno ugotovil, da sta se oba glav- Sponcor g. Valterja Flajsa 15.5.2002, v program zavarovane priče in da naj na protagonista v tej zadevi poslovila kopiše,dase"mojklientpodajavpri- bi prejel 4 milijone tolarjev nagrade in pri tem celo tržila: Marko Pogo- dobitev zemljišča z zelo negotovim in še 40 tisočakov dnevne žepnine ter reve, ki mu ni manjkalo ponudb za koncem". Ali so to morda prikrite grožnje g. Anderliča prek njegovega zastopnika? Gospod Anderlič je bil tisti, ki je vložil skupaj z družbo Sponcor zahtevo za razveljavitev dokončne in pravnomočne odločbe o odobritvi pravnega posla UE Piran Brunu Špoljarju, v katerem je jasno navedeno, da se rowtP.radiodur.si llismo najpečji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 ............. — ........... novo službo, bo pomagal reševati varnost Mobitela, nekdanja generalna državna tožilka, ki bi se zaradi grehov v zadevi Petek že zdavnaj morala posloviti, pa je kot v posmeh napredovala v pravo-sodno ministrico. Ob vseh teh sprenevedanjih in astmatičnem dihanju delik- ventom za ovratnike nam ne preostane drugega kot branje horoskopov. Roman Kralj, Maribor Kolo nasilja K razstavi Kolo nasilja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, ki jo je 31. 5.2004 zvečer odprla gospa Andreja Rihter, ministrica za kulturo RS. Na povabilo Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani sem se udeležil odprtja razstave. Uvod v odprtje s kulturnim programom pred muzejem in govora ministrice ter direktorice muzeja dr. Marjete Mikuž so me hudo razočarali, še bolj pa sama razstava. Mislil sem, da sem v začetku 21. stoletja znova prišel na komunistični miting tako kot v septembru 1943 po padcu postojank bele in plave garde na Turjaku, v Grča-ricah, na Velikem Osolniku in drugod. Miting je bil v Jakličevem domu na Vidmu. Po koncu vojne, maja 1945, pa so se zborovanja nadaljevala v Ljubljani, kjer sem študiral. Kulturni del odprtja je izvajal Tržaški partizanski pevski zbor s predvajanjem udarnih partizanskih pesmi in recitacijami, katerih glasnost (kričanje) so še stopnjevali na prireditvenem prostoru postavljeni zvočniki. Uvod v odprtje razstave so pevci počastili tudi z dvigom zborovskega prapora z rdečo zvezdo na vrhu. Publika, večinoma ostareli borci, je govornicama, recitatorjem in pevcem navdušeno ploskala. Vse se je dogajalo v slogu medvojnih in povojnih mitingov, kar sem ocenil za nadaljevanje dolgoletnega duhovnega nasilja, o čemer bi se moral postavljavec razstave zgodovinar Marko Štepec vprašati, ali je bilo pred odprtjem razstave treba publiki vsiljevati še to kulturno enoumno nasilje. Ustvarili so takšno ozračje, da sem pričakoval le še vzklike "živel Tito, živel Stalin, živela partija" in drugo. Tako bi se vsi udeleženci pred muzejem prestavili za dobrega pol stoletja na- )) Demokracija • Četrtek, 24. junija 2004 ^^ poštni predal 4315 zaj. Razumljivo je, da sem po takšnem uvodu sklepal, da tudi rastava Kolo nasilja ne more biti drugačna. Sama razstava v muzeju ne odseva resničnega stanja vojnega in povoj -nega nasilja v sredini 20. stoletja. Nadaljuje se politika iz časov razprav in sprejemanja zakona o vojnih grobiščih, za katerega vemo, kako diskrimi-nira in izničuje padle in pobite domobrance, vaške stražaije in vojake Jugoslovanske vojske v domovini. Vsa ta grobišča označuje kot grobišča žrtev medvojnih in povojnih dogodkov. Tudi sedanja razstava v muzeju ne omenja komunističnega, partijskega in revolucionarnega nasilja. O tem nasilju je napisanih že dovolj knjig in literature s poimenskimi seznami žrtev, slikovnim gradivom in drugimi materiali. Organizatorji razstave bi morali njenim obiskovalcem naliti čistega vina, ne pa še naprej manipulirati z njimi v korist poveličevanja NOB kot edine resnice. Tako ob razstavljenih fotografijah izkopavanjaje-lendolskih žrtev iz množičnega grobišča oktobra 1944 ni prikazano, kdo jih je zakrivil. Hkrati bo obiskovalec v primeru tuijaških žrtev na razstavi izvedel, da jih je zakrivila domobranska politična policija. Podobno je predstavljeno to nasilje še v drugih primerih. Komunistično nasilje je lepo zakrito, nasilje drugih pa je prikazano z vsemi podatki. Gre za sistemsko diskriminacijo žrtev, čeprav so bili vsi ljudje in vsi žrtve nasilja. Podobno je z zadnjimi pismi obsojenih na smrt, kjer so objavljena in prikazana le pisma ljudi "na pravi strani", ni pa nobenega pisma ljudi, ki so bih na "drugi strani". Gospe Moniki Kokalj Ko-čevar, zgodovinarki, sem izročil pismo domobranca Ivana Žužka iz Gornjih Retij, ki ga je v bližini svoje rojstne hiše nad progo odvrgel iz vlaka, ko Slovenska gorice íwbcofbio % osdnite 5,2230 lunt, tí: 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 /3 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® mdiorsg.si, INTERNET STRAN: www.rodiiHSj.si so ga komunisti skupaj z drugimi domobranci peljali v smrt v Kočevski rog. Zanimiva je vsebina tega pisma: "Dragi starši! To vam pišem v vlaku, pa se še ne vidi, na žalostni vožnji, ko bi vi vedeli, koliko trpim od žeje in lakote. Kam grem, ne vem in Bog ve, če se vidimo še kdaj. Denar je pri Jožetu in ostalo za ljudi, da me ne bojo kleli, če me več ne bo. Tudi Prelesnik je in Matičkov Štefan. Vas poljublja Vaš Ivan. Zbogom!" Tega pisma ni bilo videti na razstavi. V svoji knjigi VELIKOLAŠKI IN ŠKOCJANSKI HOLOKAVST sem objavil še eno pismo domobranca Alojza Prijatelja iz Dvorske vasi s sporočilom: "Draga mama in ostali! Sporočam vam, da se peljem Alojz Prijatelj v Kočevje na delo. Sporočite tudi na Poznikovem Rupatjevim in povejte, da je tudi na vagonu. V Ribnico ali Kočevje. Vas prav lepo pozdravljam." Pregledal sem tudi Zbornik tekstov zgodovinarjev o tej razstavi. Sam Zbornik je veliko bolj objektiven in pluralen. Zlasti je treba pohvaliti zgodovinarko Moniko Kokalj Kočevar za njen prispevek V znamenju vojne. O komunističnem nasilju po vojni 1945 ni na razstavi praktično ničesar. Kje so komunistična morisca v Kočevskem rogu, na Tehar-jah, v rudniku Huda jama, v Slovenski Bistrici, starem Hrastniku in drugod po Sloveniji, od katerih jih je odkritih že blizu 300, še zmeraj pa se odkrivajo nova. Ničesar ni ni- ti o kratenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji v obdobju 1945—1990, razen dachav-skih procesov. Tako se vprašamo, ali je bila leta 1945 osvoboditev ali podreditev, ustrahovanje ljudi s partijsko tajno policijo Ozno in Udbo. Vse to je dejansko velika manipulacija s slovenskim narodom! France Nučič, Videm Alternativa šolski reformi (1) V 24. številki Demokracije je na 16. strani v članku Alternativa šolski reformi prišlo do napake. Namesto fotografije dr. Janka Prunkajebila objavljena fotografija dr. Jurija Tasiča. Za neljubo napako se tako dr. Prunku kot dr. Tasiču in seveda vsem bralkam in bralcem iskreno opravičujemo. Mihaela Praprotnik, Demokracija Kaj je Al Kaida? Vsak dan so časopisi polni novic o islamskem terorizmu, ki deluje tako nesramno, kot ni zabeleženo v zgodovini, saj ubija popolnoma nedolžne ljudi in tam, kjer jih je ponavadi zelo veliko, nič pa si ne morejo pomagati, saj so teroristi skriti in se obnašajo kot strahopetci, četudi so samomorilci. Pravzaprav tudi sam ne znam razložiti, kaj pomenita besedi Al Kaida, niti me ne zanima, vem pa, kaj je njihov glavni cilj! Uničevanje RADIO/BRE na 88,9 in 95,9 MHz vseh vrednot Zahoda, predvsem Amerike. Ko bodo to uničili, je na vrsti ves svet! Da, tako so mi pripovedovali v Maleziji, Pakistanu, Indoneziji, v Gvineji, Iraku, na Filipinih, tudi v Indiji in Nepalu, v Keniji in Tanzaniji ter drugod. Al Kaida, to so borci za islam, ki prezirajo vse vrednote, ki niso islamske. Teorija, ki pravi: uničiti moramo najprej Ameriko (ZDA), nato ves svet, potem bomo vzpostavili islamsko ureditev; vse, kar ni muslimansko, mora izginiti. Več kot to mi nikjer niso znali povedati, razen nekaterih pripravnikov za samomorilske napade, ki so se veselili posmrtnega veseljačenja v družbi deklet; ti so mi povedali, da so muslimanske države najmočnejše, ker imajo npr. nafto, in uničile bodo zahodno civilizacijo, ki je nimajo za civilizirano, in uni1 čili ves svet, vse v imenu Alaha in islama! Pravzaprav sedaj ni drugih samomorilcev, kot so islamisti, ti pa so, kot sem jih opazoval, žrtve vodilnih fanatičnih islamistov, ki ne sprejemajo zahodnih vrednot. Menim, da prav zaradi islamske vere živijo globoko v zaostalosti, rekel bi v srednjem veku. V islamskih državah živijo v neurejenih razmerah, kjer sta bogastvo in beda zelo poudatjena Islamski samomorilci so torej žrtve, ne gredo pa, kot pišejo naši novinarji, v smrt zaradi obupa, ampak zaradi svojih predpostavljenih, ki jim najprej "operejo" možgane, sprotno pa jih tudi omamljajo z mamili. Taka dejanja sem spoznal v Kašmirju, ki sem sem obiskal kar petkrat. Podobne stvari sem spoznal tudi v drugih muslimanskih državah in tudi tistih, ki se sedaj muslimanizirajo. Vsekakor so samomorilci žrtve nadrejenih (nikoli se ne žrtvuje nihče od vodilnih), kar je zagotovo znak zaostale vere, ki ne zna in noče sprejeti sodobnega načina življenja, ki ga ima Zahod. Tudi samomorilci v Palestini ne gredo v smrt zaradi obupa, ampak zaradi vere, saj ff\ © Demokracija • 26/2004 poštni predal 4315 tako mislim In tako se je po istem kopitu začelo pri nas. Najprej so nas začeli prepričevati, da ne bo davkov, če bomo šli v zadružništvo, češ da so nas dotlej kapitalisti izkoriščali. Geslo je bilo: zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Ko so ugotovili, da kmetom to ne gre v glavo, so iznašli drug način, in sicer obvezno oddajo kmetijskih pridelkov, tudi živine in prašičev, da bi tako klonili in ustanovili velike obdelovalne zadruge (kolhoze) po ruskem sistemu. Spomnim se nekega dne - bilo je leta 1948, ko je prišlo v vas šest državnih biričev z nalogo, da izvedejo rubež, vodil pa jih je oziroma jih je moral voditi Jaka Podgoršek, gostilničar v Ponikvi. Ker so ravnali zelo brutalno, nas je mož hotel malo zavarovati, tedaj pa je eden zavpil nad njim: "A boš ti zagovarjal to golazen?" Drugi tak primer iz tiste "zlate svobode" omenjam zaradi Pšenikovih na Tičovem, ki niso izpolnili obvezne oddaje. Pri hiši je bilo pet ljudi; trije odrasli fantje in hči, 85-letna mati pa je boba ležala v postelji. Mojo ženo, takrat je bila doma še kot dekle, so moški poslali po cigarete. Ko sem prišel do hiše, sem takoj opazil, da tam stoji slomski furman s konji in vozom, po hiši in podstrešju pa je plenilo kakih pet moških, ki so nosili na voz. Zase-ko, jajca, meso, klobase, vse so jim pobrali. Ostalo je le nekaj klobas, ki jih je hči skrila pod bolno mater. Meni je eden od njih naložil poln jerbas jajc in klobas, naj jih nesem domov in naročim mami, da jim pripravi malico, ko bodo šli mimo. Spominjam se, da je mama porabila za njihovo malico le polovico dobrot iz jerbasa, drugo pa je pozneje vrnila Pšeničnikovim. Tako se je torej tedaj godilo nam, kmetom. Pšeničnikovi so si seveda mislili: dajali smo vam prej, ko ste bili v hosti, ne pa zdaj, ko ste na oblasti! Tako bi moralo po vsej božji pravici tudi veljati! Vendar pregovor pravi: Gorje narodu, kadar se hlapec vladarstva polasti! Lojze Sibal, Slatina pri Ponikvi RAEDILi ZELENI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje se niti ne poskušajo vzdržati napadov, niti tedaj ne, ko se pogajajo z Izraelci in jih razni državniki prosijo, naj se vzdržijo samomorilskih napadov. To počno bolj ali manj že od leta 1948, ko so Izraelci dobili svojo državo. Evropa pa daje Palestincem menda ogromno denarja za hrano (za orožje že nekako poskrbijo sami). Koristneje bi bilo, da bi jih naučili loviti ribe, kot da jih hranijo z ribami. Obljube samomorilcem, da bodo za svojo smrt nagrajeni, saj naj bi jih čakala druščina mladih deklet, ki jim na tem svetu ne smejo gledati v obraz, je tudi veliko moralno vprašanje. Islamska diktatura in neupoštevanje tujih verstev v večini muslimanskih držav, kjer je nestrpnost neverjetna, potrebuje poglobljen daljši članek. Ne Al Kaidi ne nikakršnim islamskim teroristom ne smemo dopustiti, da ubijajo nedolžne ljudi in rušijo zahodne vrednote v imenu vere, ker to ni dopustno nikomur! Nasilni islamizaciji sveta se moramo upreti. Odločitev evropskih voditeljev, da ustanovijo skupno obrambo proti terorizmu, je bila sprejeta zadnji čas, namesto da bi to storili že tedaj, ko je to predlagal ameriški predsednik. Stokelj Silvan, Ljubljana Obvezna oddaja Še pomnite, tovariši? Ko je bilo leta 1945 konec vojne, smo dobili oblast komunistične diktature, ki je bila utemeljena na ruskem boljševističnem sistemu. Nekateri pri nas, ki so bili v prvi svetovni vojni na fronti proti Rusom in pozneje v njihovem ujetništvu, so se, ko so pri nas uzrli prvega partizana z rdečo zvezdo na kapi, takole odzvali: "Če bodo pa ti prišli na oblast, nam Bog pomagaj!" Niso se ušteli, kajti videli so, kaj so v Rusiji počeli Leninovi privrženci z ruskimi kmeti. Dan D Ne le Evropa, ves svet je praznoval obletnico zavezniške invazije, ki se je začela 6. junija 1944. Tistega deževnega dne pred šestdesetimi leti so iz Velike Britanije zapluli konvoji raznih ladij in am-fibij proti francoski obali - v Normandijo. Koliko teh mladih vojakov, vkrcanih v ladje ali na letala, iz katerih so kot padalci izvršili desant na francosko obalo, je ostalo živih? Seznam padlih je popoln in imajo vzorno oskrbovana pokopališča. Grobovi nekaterih so označeni s križi, drugi z Davidovo zvezdo pa tudi z muslimanskimi in budističnimi znamenji, odvisno od tega, kateri veri ali narodu so pripadali. Tam na poljih zadnjega počivališča ni razlik ne po verski, ne po narodni pripadnosti in ne po činu padlih. Vsem so se za njihove žrtve zahvalili in jih enako počastili. Tudi tam padlim Nemcem, ki so pokopani na skupnem pokopališču z zavezniškimi vojaki v Ranvillu! Tam bodo ostali za vse večne čase v spomin in opomin! Mimohod osemdesetletnih veteranov, ki so bili udeleženci zavezniške invazije na obale Normandije, je bil presunljiv. Takega ali pa vsaj podobnega civilizacijskega odnosa do povsem določenih mrtvih pa ne zmore slovenska liberalno-ko-munistična oblast. Se vedno vsiljuje in zaradi številčne premoči tudi izvaja svoje maščevalne metode, ki so najočitnejše tam, kjer se prizadeti ne morejo braniti. To pa so bodisi znana in zaznamovana množična grobišča, kot sta Kočevski rog in Teharje, bodisi na novo odkrita in po vsej Sloveniji raztresena grobišča in morišča. Zakaj in po katerem nalogu to delajo? Brez dvoma je eden od razlogov za tako skrajno nekulturen odnos strah, da bi, čeprav le s kančkom pietete, priznali, da so povojni množični poboji sploh bili. Seveda morajo za take postopke najti "prave" ljudi in teh ne manjka. Za dobro plačano sekretarsko funkcijo se najdejo za vsa še tako nečastna dejanja pripravljeni brezvestneži, ki brez sramu izkrivljajo zgodovino. Zakaj ne bi nadaljevali s tem, kar so delali vsa povojna leta? Kvazizgodovinarji so napisali to, kar so od njih pričakovali, in več rodov Slovencev se je učilo iz teh zmazkov in se še kar naprej učijo. Ni jim mar za lažnivo in popačeno zgodovino, saj z njo branijo svoje pozicije. Te pozicije pa jim kar ponujajo možnosti vsestranske korupcije, klientizma, pranja denarja, prisvajanja tuje imovine, vse to največkrat nekaznovano in skrbno prikrito. Na svoji strani imajo pravosodje v vseh svojih oblikah, začenši s tožilstvom, kjer so v času Zdenke Cerar take prijave, če drugega ne, vsaj zastarale. Vsi še tako podprti dokazi opozicije so preglasovani in označeni, prosto po M. Šetincu, za "tračarije". Posmehovanje nekaterih zastopnikov vlade na sejah DZ je tako očitno, da bi si vsaj enkrat morali ogledati te posnetke. Takšno je bilo neokusno posmehovanje sekretarja pravosodnega ministrstva Erjavca na seji 31. maja. Tak odnos vladnih funkcionarjev do žgočih obravnavanih zadev je povsem enak obnašanju in sprenevedanju poslancev vladne večine. Zato se lahko "zvezdnik" liberalcev Tone Anderlič, podprt s svojim zaledjem, posmehuje vsem dokazom, celo dokumentu z njegovim podpisom, o nakupu deset tisoč kvadratnih metrov velike parcele v Strunjanu. Kje je takrat bil protikorupcijski vladni urad? Čemu se sploh še čudimo, če beremo, da se je premier Rop na Krkini proslavi krohotal što-som Matjaža Javšnika, ki je oponašal papeža in se norčeval iz njegove bolezni? Naslednji dan pa je T. Rop v Vatikanu poljubljal roko papežu in ga spraševal po njegovem zdravju. Do kod seže človeška pokvarjenost in omejenost? Marija Vodišek Demokracija • Četrtek, 17. junija 2004 OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-žečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Fotografije iz osebnega arhiva Alberta Svetine Ko sem sredi maja 1945 iz Postojne prišel v Slavijo, me je ta koj poklical Maček in mi dejal: Ti si tu živel in poznaš Ljubljano. Vidiš, ljudje so bosi in nagi, brez stanovanja, brez vsega Treba jih je obleči, nahraniti in jim preskrbeti stanovanja. Pojdi in nabavi vse!" Nato me je ostreje pogledal in dodal: "Poslušaj, ampak računi, računov ni. Glej, da jih ne dobim. Ničesar ne bom podpisal. S tem ti bom plačal," in prijel za pištolo. To je bil ukaz, naj začnem z brezobzirnim ropanjem povsod tam, kjer je bilo mogoče kaj vzeti... f ' ^ Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.naročnine"? siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. t ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, ki jih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih 0F do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS. obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono. nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi iz Ozne seje vpisal na srednjo tehniško šolo, nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič. ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. ime in ulica: Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. X Cifra je padla! Odslej kličite ceneje! Vsi klici v omrežju Si.mobil - Vodafom 3 samo 5 SIT/min DAN IN MOČ Kličite v omrežji Mobitel in DebiteL za samo 22 SIT/min z Opcijo mobilni! Nova tarifa 5 SIT/min velja za vse nove naročnike paketov Smart I. Smart II in Smart I velja 24 ur na dan, za vse klice v omrežju Si.mobil - Vodafone. Vse cene so v SIT in vključujejo DDV. Vse dodatne informacije o novih paketih in ponudbi dobite v vseh centrih Si.mobil - Vodafone, na www.simobil.si ali na brezplačni telefonski številki 080 40 40 40. Si.mobil d. d., Šmartinska cesta 134b, SI-1000 Ljubljana I www.simobil.si Ujemi svet A-O let 2t\ n