KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 20 (1)
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1 JANUARA 1939.
ST. 14528
Siemens & Halske Aktiengesellschaft, Wien, Nemčija.
Stikalna razporeditev za izbirno klicanje s kondenzatorsko-uptorinimi razporeditvami, ki so pod vpilivom tokovnih sunkov različnega trajanja, na odcepnih mestih skupnih vodov za več udeležencev pri znanilnih napravah na daljavo, posebno pri telefonskih napravah.
Prijava z dne 8. marca 1937.	Velja od 1. julija 1938.
Izum se nanaša na stikalno razporeditev za izbirno klicanje s kondenzatorsko upornimi razporeditvami, ki so pod vplivom tokovnih sunkov različnega trajanja, na odcepnih mestih skupnih vodov za več udeležencev pri znanilnih napravah na daljavo, zlasti pri telefonskih napravah.
Pri takih razporeditvah se pokažejo težave, če se naj pokliče po izbiri večje število odcepnih mest s tokovnimi sunki razmeroma kratkega trajanja, ne da bi trpelo pravilno funkcioniranje naprave zaradi napačnih pozivov in ne da bi bile potrebne na odcepnih mestih komplicirane izbirne priprave.
Po izumu se izognemo tem težavam s tem, da se po oddajanju izbirnega tokovnega sunka, s katerim se poleg kondenzatorjev na željenih odcepnih mestih tudi kondenzatorji na nezaželjenih odcepnih mestih (s klicnim znakom krajšega trajanja) spravijo v tako nabito stanje (popolnoma nabito ali popolnoma izpraznjeno), ki omogoča krmiljenje pripadajočih vklju-čitvenih relejev, ti kondenzatorji nezaželjenih odcepnih mest prevedejo v tako električno stanje (deloma ali popolnoma izpraznjeno oziroma nabito), ki ne zadostuje več za krmiljenje prirejenih vključitve-nih relejev, vsled česar ne morejo motiti funkcioniranja naprave.
Umestno izvršimo prevajanje kondenzatorjev na nezaželjenih odcepnih mestih v tako električno stanje, ki ne omogoča krmiljenja vključitvenih relejev, s tem da pritisnemo potencial, ki je nasproten elek-
tričnemu stanju, ki smo ga dosegli z izbiro.
Ker na mestu odcepov niso potrebni viri toka, se lahko uporabljajo take razporeditve predvsem pri takih napravah, pri katerih bi povzročala namestitev in st rega virov toka na odcepnih mestih težave.
Kondenzatorsko-uporne razporeditve se pri tem lahko uporabljajo ali na ta način, da se — kakor je prikazano v izvedbenem primeru — kondenzatorji, ki v mirovnem položaju naprave niso nabiti, nabijejo v določenem času preko visokih u-porov ter se nato izpraznijo preko vključitvenih relejev, s čemer se upravljajo priključna sredstva na odcepnih mestih po smeeri in jakosti izpraznilnih tokov, ali pa na ta način, da se kondenzatorji, ki so nabiti v času mirovanja naprave, izpraznijo v določenem času preko visokih uporov do določene stopnje, ter se nato nabijejo preko vključitvenih sredstev, pri čemer učinkujejo vključitvena sredstva odcepnih mest po smeri in jakosti polnilnih tokov.
Na priloženem načrtu je prikazan izvedbeni primer izuma. Izum pa ni omejen na ta izvedbeni primer.
Sl. 1 kaže skupni vod (GL) za več udeležencev z več odcepi, ki se lahko kličejo po izbiri od cntralnega mesta (ZSt). Odcepila mesta so razdeljena v skupine, pri čemer so skupinske izbirne priprave (Grl do Gr2) lahko predvidene ali skupno za vsa posamezna odcepna mesta ali pa ločeno za vsako posamezno odcepno mesto zase. Medsebojni promet poedinih odcepnih
Din. 35,—
mest je mogoč; za vse zveze pa je potrebno sodelovamje centralnega mesta. Tajnost pogovorov je ohranjena. Kot aparati na udeleženčevih mestih se uporabljajo običajne OB-induktorske postaje.
Izbira posameznih odcepnih mest se izvrši potom istosmernih tokovnih sunkov določenega trajanja in določene smeri. Pri uporabi na primer 3 različnih časov trajanja tokovnih sunkov in dveh različnih smeri tokovnih sunkov, dobimo eš-st različnih klicnih znakov po naslednji sestavi;
trajanje tokovnega sunka	koudenzator-ska polnitev	odcepno mesto
kratko (50 ms)	-H	1 2
srednjo (200 ms)	+	3
	—	4
dolgo (800 ms)	+	5
		6
Če uporabljamo te osnovne elemente kot skupinske in poedinske klicne znake, nam je danih šestintrideset različnih klicnih možnosti. To število zadostuje v splošnem; s pridodajanjem nadaljnih osnovnih elementov pa se lahko poljubno zviša.
V sl. 2 je narisan diagram, ki prikazuje velikost polnitve Ldg, izraženo v procentih, v odvisnosti od časa polnitve Lz. Iz meril, ki se nahajajo pod diagramom, je razvidno, da traja pri odcepnih mestih 5 im 6 polnitev Ld 800 ms in izpraznitev Eld 200 ms. Ustrezajoči časi pri odcepnih mestih 3 in 4 so: polnitev Ld 200 ms in izpraznitev Eld 50 ms oziroma pri odcepnih mestih 1 in 2 polnitev Ld 50 ms.
Stiskanje pri razporeditvi, prikazani v sl. 1, se vrši na naslednji način:
Pri mirujoči napravi leži od centralnega mesta napetost na a-žili skupnega voda za več udeležencev. Če dvigne sedaj e-dan izmed udeležencev, na primer v udeleženčevi postaji TStll svojo slušalko in zavrti induktor, se sproži najprej rele Ali v odcepnem mestu, prirejenem tei udeleženčevi postaji: zemlja, kontakt lall, udeleženčeva postaja, rele Al 1 (navitje 1), kontakt 2'spl, zemlja. Rele Ali zapre kontakte 3all in 4all im odpre kontakt 5all. S sklenitvijo kontakta 3all nastane sklenjen tokokrog za rele X v centralni postaji: zemlja, baterija, rele X (navitje 1), kontakt 6e, rele X (navitje II), kontakt 7x, a-žila skupnega voda, kontakt 8spl v skupinskem mestu (Grl), kontakt 3all, rele Ali (navitje I), kontakt 2spl, zemlja. Rele Ali se drži v tem tokokrogu. V centralnem mestu do-
bi zaradi delovanja releja X preko kontakta 9x b-žila negativen potencial, medtem ko se odklopi negativni potencial od a-žile z odpiranjem kontakta 7x. Preko kontakta 10x se vključi nadalje brnič Su, ki daje preko svojega navitja II in kondenzatorja Kozi brnilni ton na a-žilo skupnega voda, s katerim spozna klicu joči udeleženec, da je bil skupni vod prost in da je prišel klic do centralnega mesta. Z im doktorskim tokom, ki ga pošilja udeleženec, pade po sprožitvi releja X padalna loputica FK v centrali ter vključi tam za znan način klicni signal.
S priključitvijo negativnega potenciala na b-žilo skupnega voda se vzbuja v vsakem skupinskem odcepnem mestu (Grl do Gr6) rele Sp in sicer v naslednjem tokokrogu: zemlja, baterija, rele X (navitje I), kontakti 6e, 9x, b-žila skupnega voda in sedaj paralelno: v poedinih skupinskih odcepnih mestih preko kontakta llil, rele Sp do zemlje oziroma preko kontakta 1212, rele Sp2 do zemlje itd. Releji Sp (Spl, Sp2 itd.) se sprožijo in prekinejo z odpiranjem kontaktov 13spl, 14sp2, 15sp2 itd. zagonske in vključitvene tokokroge za vsa ostala udeleženska mesta skupnega voda (zapiranje voda). Kontakt 2spl se odpre istota-ko, tokokrog vključitvenega releja Ali klicujočega mesta se pa ne prekine, ker drži ta rele preko navitja 11 paralelno k releju Spl preko kontakta 4all.
Uradnica v centralni postaji, ki zapazi klicni signal (padanje padalne loputice FK, vtakne vprašalni zatič v vprašalno vtičnico, ki je prirejena klicujočemu skupnemu vodu. Pri uvajanju zatiča se odklopi loputica FK; nadalje dobi preko kontakta vtičnice (kti) negativni potencial preko u* pora Wizl in preko dušilke Drl na b-žilo skupnega voda. Istočasno se vključi rele E. Ta se sproži in odklopi rele X od b-žile skupnega voda. Nadalje se vzdrži preko kontakta 17e in kondenzatorja Koz2 zvezna pot do vtičnice tudi p'o prekinitvi kontakta 18x. Uradnica vpraša sedaj, na primer v srvbo štetja pogovorov, klicujočega udeleženca po njegovi lastni klicni številki. Da se prepreči, da bi se zaradi navedbe napačnih klicnih številk pomotoma obremenjevali kaki udeleženci, ki sploh niso govorili, se klicujoči udeleženec ponovno pokliče po uradnici centralnega mesta. Če pa taki ukrepi niso potrebni, potem se lahko izvrši po navajtanju številke željenega udeleženca izbira željenega udeleženca.
Če naj se tedaj še enkrat pokliče klicujoči udeleženec, potem izbira uradnica centralnega mesta, ko je prehodno potegnila vprašalni zatič in s tem odklopila klicujočega udeleženca od skupnega voda za-
Jadi oiđklopitve negativnega potenciala od b-žile, najprej skupinsko številko klicujo-čega udeleženca; ker smo predpostavljali, da je klical udeleženec Tstll, je pritisniti najprej na tipko Tl. Tedaj se sprožijo v centralnem mestu releji Ani in rele W preko kontakta 19p. Razen tega se da preko drugega kontakta pritisnjene tipke znak do časovnega stikala Z oddajne priprave. Preko kontakta 20anl in kontakta 21p se zažene zagonska priprava AZ časovne stikalne priprave. Celotna oddajna priprava obsega pripravo SE, ki oddaja po označitvi pritisnjene tipke tok določenega tr» janja in določene smrei. Ta priprava je nakazana samo shematično in lahko obstoja iz znanih sredstev (na primer iz stikalnih priprav ali pod.). Tipkam Tl in T2 ustrezajoči znak je na primer kratek tokovni sunek 50 ms trajanja, ki se pošilja v smeri, določeni po pritisnjeni tipki (+ ali —) preko b-žile skupnega voda; istočasno se pri vseh izbirnih postopkih položi negativni potencial na a-žilo skupnega voda. Tipkam T3 in T4 ustrezajoči znak je tokovni sunek srednjega trajanja na primer 200 ms, kateremu sledi izpraznilna doba 50 ms, da se že s tokovnim sunkom 50 ms trajanja nabiti kondenzatorji v skupinah Grl in Gr2 izpraznijo. Polnitev kondenzatorjev v skupinah Gr3 in Gr4 je tedaj še popolnoma dovoljna (iznaša ca BO0/# polnega naboja), da sproži pri izpraznitvi priključitvene releje (glej sl. 2). Tipkam T5 in T6 ustrezajoči znak je dolg tokovni sunek, ki traja na primer 800 ms, kateremu sledi izpraznilna doba ca 200 ms, da se kondenzatorji v skupinah Grl do Gr4 izpraznijo. Kondenzatorji skupin Gr5 in Gr6 ostanejo tedaj pa še dovolj nabiti (glej sl. 2).
Ker se naj prokliče mesto TStll, se pošilja tokovni sunek 50 ms trajanja in sicer tako, da leži pozitivni potencial na b-žili. Pod vplivom tega toka se sprožijo v vseh skupinskih odcepnih mestih releji J, na primer rele JI preko kontakta 22spl, J2 preko kontakta 22sp2 itd. Zaradi tega prihajajo kontakti llil, 12i2 itd. V delovni položaj. Preko teh kontaktov potekajoči tokokrog relejev Spl in Sp2 se pri tem me prekine, ker so ti kontakti izoblikovani kot zavlačilni kontakti in zvežejo v njihovem delovnem položaju releje Spl in Sp2 paralelno k relejem JI in J2 na a-žilo skupnega voda, katera žila je pod negativnim potencialom. S sprožitvijo relejev .11 oziroma J2 se v vseh skupinskih odcepnih mestih nabijejo kondenzatorji Kol, Ko 2 itd. preko uporov Wil, Wi2 itd. in kontaktov 24il, 25i2 itd. ustrezajoče oddajni dobi 50 ms. Ker so ali upori v poedinih skupinskih
odcepnih mestih ali pa kapacitete kondenzatorjev ali pa upori in kapacitete različno dimenzionirani, tako, da so kondenzatorji skupinskih odcepnih mest Grl in Gr2 že po 50 ms, kondenzatorji skupinskih odcepnih mest 3 in 4 šele po 200 ms, in kondenzatorji skupinskih odcepnih mest 5 in 6 šele po 800 ms 100% polnjeni (glej sl. 2), tedaj so po 50 ms samo kondenzatorji skupin Grl in Gr2 100% polnjeni.
Čim je potekla doba 50 ms, se sproži v oddajni pripravi centralnega mesta rele P in prekine tokokrog relejev W in Ani Rele P se drži preko drugega navitja in njegovega kontakta 26p; v tem tokokrog ieži signalna svetilka SL, ki kaže uradnici v centralnem mestu, da se je izvršilo pošiljanje tokovnega sunka. Uradnica tedaj lahko izpusti pritisnjeno tipko, če so tipke izoblikovane kot sproščene tipke. S sprožitvijo releja P se ustavi oddajna priprava in s preklopljenjem kontaktov 27w in 28w se odklopi oddajna priprava od skupnega voda in zopetna priključitev negativnega potenciala na b-žilo. V skupinskih odcepnih mestih izpadejo tedaj releji JI, .12 itd. Preko uporov nabiti kondenzatorji se bodo tedaj izpraznili preko navitij 1 skupinskih stikalnih relejev Gl, G2 itd. Zaporni releji Sp v vseh mestih skupinskih odcepov ostanejo vzbujeni po izpadanju relejev J, ker ležijo preko v mirujoči položaj došlega kontakta releja .1 (na primer llil, 12i2) zopet na b-žili skupnega voda, in tedaj na negativnem potencialu. Kondenzatorji v skupinskih odcepnih mestih se izpraznijo tedaj preko navitja relejev G, pri čemer se sprožijo pa le oni, ki se nahajajo na skupinskih odcepnih mestih Grl in Gr2. Releji G za označenje skupin, ki so izoblikovani kot stopnjičasti releji, se sprožijo na kondenzatorski izpraznilni tok tedaj samo v prvi stopnji.
V skupinskem odcepnem mestu Grl se ustvari vzbujaloi tokokrog s preklopit-vijo kontakta 29gll (1. stopnja) v delovni položaj preko kontakta 30glll (2. stopnja), ki se nahaja še v mirovni legi, za rele Gl (navitje 11) paralelno k zapornemu releju Spl. Na enak način je tudi rele G2 preko svojega navitja II in kontaktov 31g21 (1. stopnja) in 32g2Il (2. stopnja) vzbujen paralelno k zapornemu releju Sp2. Ker pa se polnijo kondenzatorji s kratkim tokovnim sunkom pozitivne smeri, teče izpraznilni tok na mestih skupinskih odcepov Grl, Gr3 in Gr5 skozi navitje 1 relejev Gl, G3, G5 za označevanje skupin v isti smeri kakor vzbujalni tok skozi navitje 11 teh relejev, to je obe navitji se podpirata v njihovem učinku (glej sl. 3). Ker je bil izmed relejev Gl, G3, G5 samo rele Gl vzbujen,
ostane samo ta vzbujen ter se drži preko svojega navitja II. Z zapiranjem kontakta 33gll (stopnja 1) se pripravi razen tega tokovni krog za navit je I releja Gl.
Pri skupinskih odcepnih mestih Gr2, Gr4, Gr6 pa teče izpraznilni tok kondenzatorjev skozi navitje I relejev G2, G4, G6 za označenje skupin v nasprotni smeri kakor teče tok v vzbujalnem navitju II (glej sl. 3). Rele G2, ki je bil zaradi kratke dobe polnitve komdenzatorjev kot edini izmed relejev za označenje skupin 2, 4, 6 vključen, se odklopi pod vplivom obeh si nasprotnih tokov v navitjih 1 in II ter pride zopet v položaj mirovanja.
Po končani skupinski izbiri je tedaj edino na skupinskem mestu Grl vzbujen skupinski rele Gl in sicer v prvi stopnji.
Uradnica v centralnem mestu, ki je spoznala na signalni žarnici SL, ki je zasvetila, da je izvršeno oddajanje prvega klicnega znaka, pritisne sedaj posamično klicno tipko. Pri tem se lahko uporabljajo za skupinske in poedinske klice iste tipke. Ker se naj pokliče postaja TStll, se pritisne ponovo tipka Tl. Če se uporabljajo samozaiporne tipke, se lahko napravi taka razporeditev, da se vsakokrat, kadar se pritisne tipka upravlja obenem začasno tudi stikalo AT s samodejnim mehanizmom, tako, da se pri tem prekine držahii tokokrog releja P in da odpade rele P. Razporeditev pa je lahko tudi taka, da mora uradnica stikalo AT, preden pritisne eno izmed tipk Tl do T6, začasno odpreti, da odklopi svetilko SL in rele P.
Pri ponovnem pritisku na tipko Tl se priklopi enako kakor pri sikupinski izbiri oddajna priprava preko kontaktov 27w in 28\v na skupni vod, pri čemer dobi, ker je tipka Tl pritisnjena, b-žila zopet pozitivni potencial in a-žila negativni potencial. Zaradi tega se sprožijo ponovno releji JI, J2 itd. na skupinskih odcepnih mestih. Edino pri skupinskem odcepnem mestu Grl pa se ustvari tokokrog za navitje 1 releja Gl preko kontakta 33gll (1. stopnja), ki se nahaja tam v delovnem položaju. Ker je sedaj vključeno istotako navitje 11 tega releja preko kontaktov 29gll (L stopnja) in SOglU (2. stopnja), se vzbudi rele Gl popolnoma, potegne kotvo popolnoma in se drži v drugi stopnji. Pri tem se sklene kontakt 34glll (2. stopnja). Pri lem leži sedaj pozitivni potencial b-žile skupnega voda na vseh kondenzatorjih posameznih odcepnih mest AStll do AStl6, priključenih na skupinskem odcepnem mestu Grl, in sicer preko uporov Will, Wil2 itd. in kontaktov 35il, 36il itd. Kondenzatorji Koli, Ko 12 itd. se tedaj polnijo v času oddajanja tokovnega sunka. Kondenza-
torsko-uporne razporeditve na posameznih odcepnih mestih so pri tem na enak način naravnane na različne dobe polnjenja kakor one skupinskih odcepnih mest; ker imamo sedaj samo kratek tokovni sunek 50 ms trajanja, dosežemo samo pri kondenzatorjih Koli, Kol2 100%) polnjenje. Če se tedaj po 50 ms zopet odklopi oddajna priprava SE, se vzbujajo samo releji Ali in A12 polno s kondenzatorskim polnilnim tokom. Izpraznitev kondenzatorjev prične, čim izpade zaradi odklopitve oddajne priprave v centralnem mestu rele JI, tako, da pridejo kontakti 35il in 36il v mirovni položaj.
Ker se polnijo kondenzatorji s pozitivnim potencialom, teče preko navitja 11 releja Ali tok, ki ima isto smer kakor vzbujalni tok, ki teče preko upora Wizl v centralnem mestu, preko b-žile skupnega voda, kontaktov llil in 4all ter releja Al 1 (glej sl. 4).
Izpraznilni tok kondenzatorja Ko 12 v odcepnem mestu 12 teče sicer tudi čez prirejeni rele A 12 in ga sproži, tako, da se preklopijo kontakti 36al2, 37al2, 38al2 in 39al2 v delovni položaj. Smer toka, ki teče od b-žile skupnega voda preko kontaktov llil in 37al2 skozi navitje II releja A12, pa je nasprotna smeri kondenzatorskega izpraznilnega toka, tako, da zopet izpade vzbujeni rele Al2 (glej sl. 4).
Po izvršeni posamezni izbiri je tedaj edino vključitveni rele Ali mesta AStll vzbujen, tako, da je edino udeleženčevo mesto TStll priključeno preo kontaktov lall, 3all in 4all na skupni vod.
Uradnica centralnega mesta kliče sedaj izbranega udeleženca na znan način z izmeničnim tokom. Če se javi udeleženec, potem je uradnica sigurna, da je edino ta udeleženec priključen na skupni vod. Tako lahko sedaj napravi zvezo z željenim udeležencem, na primer z drugim udeležencem iste centrale. Pojavi, ki se pokažejo pri izbiri udeleženca istega voda, se bodo pozneje razložili.
Če ne kliče udeleženec mesta TStll, temveč na primer udeleženca z mesta TSt--22, potem je osnovni način zvezanja isti. Edino pri izbiri se pokažejo seveda nekatere razlike, ki jih povzroča druga klicujo-ča številka. Da se naj pokliče udeleženec TSt22 kar iz centralnega mesta, pritisne uradnica majprej tipko T2, s čemer se preklopi oddajna priprava na že opisani način na skupni vod. Oddajna prpirava oddaja tokovni sunek 50 ms trajanja in sir cer tako, da se položi sedaj negativni potencial na b-žilo, medtem ko leži na a-žili zopet kakor prej negativni potencial. V skupinskih odcepnih mestih Grl do Gr6 se
tedaj sprožijo releji JI, J2'itd. ter priklopijo preko njihovih kontaktov kondenzatorje Kol, Ko2 itd. na b-žilo skupnega voda. To pot pa se napolnijo kondezatorji preko uporov z negativnim potencialom. Če je izvršeno oddajanje tokovnega sunka in se izpraznijo po izpadanju relejev ,1 kondenzatorji, tedaj se sprožijo samo releji Gl in G2 na skupinskih odcepnih mestih Grl in Gr2, ker niso bili kondnzatorji ostalih skupinskih odcepnih mest zaradi kratkega tokovnega sunka 50 ms še dovolj nabiti. Navitji II relejev Gl in G2 se zvežeta na b-žilo skupnega voda zopet, ki ima negativni potencial, pri čemer se ujema tok, ki teče skozi ta navitja, po svoji smeri samo v skupinskem odcepnem mestu Gr2 s kondenzatorskim izpraznilnim tokom, ki teče skozi navitje I, tako, da ostane rele G2 vzbujen v prvi stopnji in sklene svoj kontakt 40g2I (1. stopnja) (sl. 3). V skupinskem odcepnem mestu Grl nasprotuje kondenzatorski izpraznilni tok vzbujalnemu toku, ki teče skozi navitje 11 releja Gl, tako da izpade rele Gl (glej sl. 3). Po skupinski izbiri je tedaj v skupinskem odcepnem mestu Gr2 edino rele vzbujen v prvi stopnji.
Pri sedaj sledeči poedinski izbiri, pri kateri se izbere eno izmed posameznih od-cepnih mest ASt21 do ASt26 skupinskega odcepnega mesta Gr2, se oddaja iz centralnega mesta zopet izbirni tokovni sunek 50 ms trajanja. Zopet se sprožijo releji JI, J2 itd. v skupinskih odcepnih mestih; edino v skupinskem odcepnem mestu Gr2 se vzbudi rele G za označenje skupine v drugi stopnji. V drugi stopnji vzbujeni rele G2 preklopi svoj kontakt 41g2Il (2. stopnja), tako, da se polnijo kondenzatorji Ko21 do Ko20 preko kontaktov 42i2, 43i2 itd. in preko uporov Wi21, Wi22 itd. Čim je končano oddajanje izbirnega tokovnega sunka, se izpraznijo kondenzatorji preko relejev A21 do A26. Ker so se kondenzatorji nabili samo 50 ms dolgo, je edino izpra-znilni tok kondenzatorjev Ko21 in Ko22 zadosten, da vzbudi releje A21 in A22 popolnoma. Oba releja se sprožita in skleneta svoje kontakte 44a21, 45a21, 46a21, 47a21 in 48a22, 49a22, 50a22, 51a22. Zaradi tega teče in preko navitja II releja A21 kakor tudi preko istega navitja releja A22 tok od b-žile skupnega voda. Ta tok se ujema po svoji smeri z izpraznilnim tokom kondenzatorja Ko22, tako, da ostane rele A22 vzbujen (glej sl. 4), medtem ko nasprotuje tok, ki teče preko navitja II releja A21, izpraznilnemu toku kondenzatorja Ko21, tako, da izpade ta rele (glej sl. 4). Edino udeleženčevo mesto TSt22 je priključeno na skupni vod.
Pri izbiri udeleženca v skupinskih odcepnih mestih Gr3 ali Gr4 se oddaja na primer tokovni sunek 200 ms trajanja. Pri takem izbirnem postopku se nabijejo seveda tudi kondenzatorji Kol in Ko2 skupinskih odcepnih mest Grl in Gr2 popolnoma. Da se sedaj kljub temu omogoča sigurna izbira skupinskih odcepnih mest Gr3 ali Gr4, in da se prepreči sprožitev re^ lejev Gl in G2 za označenje skupin, se s krmiljenjem oddajne priprave SE v centralnem mestu zopet izpraznijo vsi nabiti kondenzatorji Kol do Ko6 preko b-žile skupnega voda 50 ms dolgo, to je popolnoma se izpraznita kondenzatorja Kol in Ko2 skupinskih odcepnih mest Grl in Gr2, ki sta bila pri 50 ms dolgem polnjenju že popolnoma nabita, medtem ko je naboj kondenzatorjev Ko3 in Ko4 v skupinskih odcepnih mestih Gr3 in Gr4 še zadosten (iznaša ca 80°/« polnega naboja), da sigurno sproži pri izpraznitvi zaporedno s kondenzatorji vključene releje G3 in G4 (glej sl. 2). Isti pojavi se pojavljajo ustrezajoče pri poedinskem klicanju.
Če naj se izbere udeleženec skupinskih odcepnih mest 5 ali 6, se oddaja tokovni sunek, ki traja na primer 800 ms. V tem času se nabijejo kondenzatorji vseh odcepnih mest popolnoma. Da se prepreči sprožitev skupinskih relejev Gl do G4, se izpraznijo iz centralnega mesta preko b-žile skupnega voda vsi kondenzatorji 200 ms dolgo. Zaradi tega se popolnoma izpraznijo kondenzatorji Kol do Ko4 skupinskih odcepnih mest Grl do Gr4, medtem ko je naboj kondenzatorjev na skupinskih odcepnih mestih 5 in 6 še zadosten (glej sl. 2)j da sproži pri dokončni Izpraznitvi kondenzatorjev skupinske releje G5 in G6.
Pri dosedaj opisanih stikalnih postopkih je šlo le zato, da je en udeleženec skupnega voda poklical centralno mesto ter, da je bil od tega centralnega mesta zopet poklican v svrho kontrole. Postopki, ki se pokažejo, kadar pokliče posredovalna postaja nekega udeleženca skupnega voda pri prihajajoči zvezi na primer od drugega udeleženca, pa so isti, kakor so bili že opisani pri klicu s strani uradnice centralnega posredovalnega mesta.
Če se naj zvežeta dva udeleženca istega skupnega voda (interna zveza), se tudi ne pokažejo nikake težkoče. Ko se je kli-cujoči udeleženec na že opisani način izbral in priključil na skupni vod (z vzbujanjem njegovega vključitvenega releja A), sledi izbira željenega udeleženca s ponovnim pritiskanjem tipk ustrezajoče pozivni številki željenega udeleženca. Pri tem se nikakor ne vpliva na vključitveni rele prvega udeleženca; ta rele leži namreč pa-
r'aleLno k zapornemu releju Sp, ter je enako kot ta stalno zvezan preko zavlačilnega kontakta (na primer llil, 12i2 ali pod.) po stanju stikanja pač ali preko a-žile atli preko b-žile z negativnim potencialom.
Ker ne učinkujejo na vključitvene releje udeležencev, ki so priključeni na skupni vod, v času trajanja zveze nadaljni izbirni postopki, je mogoče priključiti poljubno veliko število udeležencev skupnega voda skupno na skupni vod, na primer za konferenčno zvezanje.
Zveza se razdere na ta način, da zavrti eden izmed udeležencev na koncu pogovora svoj induktor, s čemer daje končni znak posredovalni postaji s poslanim izmeničnim tokom. Čim potegne uradnica zatič iz vtičnice skupnega voda, se prekine na b-žilo skupnega voda priključeni negativni potencial. Tedaj izpadejo in na skupinskih odcepnih mestih zaporni releji Spl, Sp2 itd., in, v kolikor so bili vzbujeni, releji Gl, G2 itd. za označenje skupin, kakor tudi v odcepnih mestih za posamezne udeležence tam vzbujeni udeležen-ski vključitveni releji Ali, A12 itd., tako, da prihaja vsa naprava v položaj mirovanja.
Patentne zahteve:
1.	Stikalna razporeditev za izbirno klicanje s pomočjo kondenzatorsko-upornih razporeditev, ki stojijo pod vplivom tokovnih sunkov različnega trajanja in ki se nahajajo na odcepnih mestih skupnih vodov za več udeležencev pri znanilnih napravah na daljavo, zlasti pri telefonskih napravah, označena s tem, da se po izvršeni oddaji izbirnega tokovnega sunka, s katerim se spravijo poleg kondenzatorjev na željenih
odcepnih mestih tudi kondenzatorji na nezabeljenih odcepnih mestih (s klicnim znakom krajšega trajanja) v električno stanje (popolnoma nabito ali izpraznjeno stanje)* ki omogoča krmiljenje pripadajočih vkljut čitvenih relejev (Gl, G2; Ali, A21, A22)i odvzame tem kondenzatorjem na nezaželenih mestih učinkovitost s tem, da se jih prevede v tako električno stanje (deloma ali popolnoma izpraznjeno oziroma nabito), ki ne zadostuje več za krmiljenje pripadajočih vključitvenih relejev.
2.	Stikalna razporeditev po zahtevi 1, označena s lem, da se izvrši prevedba kondenzatorjev na nezaželjenih odcepnih mestih v stanje, ki ne zadostuje več za krmiljenje vključitvenih relejev z zvezanjem na potencial, ki j,e nasproten potencialu doseženem z izbiranjem (O pri polnitvi, napetost pri izpraznitvi).
3.	Stikalna razporeditev po zahtevi 2, označena s tem, da se izvrši prevedba kondenzatorjev v stanje, ki ne zadostuje več za krmiljenje vključitvenih relejev, od oddajnega mesta (ZSt).
4.	Stikalna razporeditev po zahtevi 3, označena s tem, da je predvidena na mestu oddajanja oddajna priprava (SE), ki pritisne samodejno po oddaji izbirnega tokovnega sunka določenega trajanja na skupni vod potencial, ki je nasproten potencialu, ki se je dosegel z izbiranjem.
5.	Stikalna razporeditev po zahtevi 4, označena s tem, da traja pritisnjenje potenciala, ki je nasproten električnemu stanju kondenzatorjev, na skupni vod tako dolgo, dokler se niso prevedli kondenzatorji, nabiti zaradi izbire, na nezaželjenih odcepnih mestih s klicnimi znaki krajšega trajanja v tako električno stanje, da ni več možno krmiljenje vključitvenih relejev.
!i‘il
-;:a
•4
jfu)
>!ol
i >4'
t £1
■ 1
> ,h
T ut,

Z Sl
TS T6
Koti
li

.






iOO ISO 2.00
50 ms
d,Z\-^	SOr»s
dF/cf. JSooms
A cl pat. br. 14523
3
F'ig.t-
Si St rt, 13, 15
/? Sl 12. 14. 16




.. ..
.